 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
 Objavljeno: 28 Okt 2011 18:00 Naslov sporočila: |
 |
|
Evo Klopotec, Peter se je javil, da ti ga nabavi, če ti je predolgo za čakat, ti ga pošljem jaz, jutri je zadnji dan za pošto, ker je ponedeljek in torek praznik, ampak v vsakem primeru boš to dobil šele v sredo, ko pošta začne delati. Ti se odloči.
rabim naslov, aja pa kavico mi dolguješ 
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 31 Okt 2011 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
Jernej, pomagaj Fizikalecu sa "glavnega foruma", clovek ce zgubit 2/3 cebelah, objasni mu kako da rijesi. Je steta za cebele, da te lepo zamoli, kaj pravis?
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 18:07 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi, Fizikalec je Danilo Bedek, eden naših največjih čebelarjev in velik profesionalec. Pred kratkim je odprl polnilno linijo za mislim da 900 kozarcev na dan, 14 ton na leto. Zadnjič je na TV dobro izgledal. Zakaj izgublja čebele (zdaj?), ne vem. Spomladi jih je okoli 200 družin zaradi tretirane koruze oziroma ne-odmika, drugega ne vem. Mi velikim industrijskim čebelarjem ne moremo pomagati, razen da nam uspe in s tem izboljšamo fond zdravih čebel v Sloveniji. Mi smo nule za njih, prah, fantazerji. Vsem nam vedno napovedujejo propad, pa ga potem večkrat sami doživijo. Upam, da bomo vsi skupaj našli pravo pot za Kranjsko Sivko. Da pa bi mi lahko učili zaprisežene industrialce, pa je utopija na kvadrat. Naše delovanje je za tiste, ki šele prihajajo, da bodo imeli možnost izbire. Do sedaj izbire ni bilo, in je brez nas nikoli ne bo.
Pri meni so vse družine iz pomladi žive. Po testnem tretiranju odpade le še nekaj varoj.
Rudi mi je pojasnil način tretiranja z žveplovim cvetom za industrialce (v težavah), a to zaenkrat ni tema našega foruma, razen ...
Don't touch, keep well, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 18:37 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: |
Rudi mi je pojasnil način tretiranja z žveplovim cvetom za industrialce (v težavah), a to zaenkrat ni tema našega foruma, razen ...
|
Veliki nikoli ne bodo hoteli priznati, da ima Rudi Pavlovic prav, to pa zato ker imajo žal prevelik ego, katerega nočejo obvladati za dobro čebel.
Ampak, ne bodo se morali več izgovarjati, da alternative ni. Je in dobro deluje.
lp vsem
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 18:55 Naslov sporočila: |
|
|
Od vseh tem na vseh možnih forumih včasih že težko izbrskam v spominu kakšno stvar  a tole, kar bom sedaj vprašal, sva na kratko obdelala z Zlatkom po telefonu, tu pa še ne. Morda pa sem spregledal.
Jernej, Rudi: ali je morda kdo poskusil napuhati 'žveplo' skozi spodnje žrelo ?
Tako bi se izognili odpiranju panjev, kar je za čebele neprijazno, še posebej v hladnih dneh, jeseni ....
Na puhalnik bi bilo treba namestiti nekakšen podaljšek, zavit navzgor, ki bi usmeril napuhano mešanico gor proti čebelam, proti pokrovu. To bi tudi morebitnim 'sledilcem' z AŽ panji močno olajšalo delo.
Kaj menita ?
Pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 19:01 Naslov sporočila: |
|
|
Marko,
Treba napravit, probat, ako valja slikat pa postavit slike tako da i drugi naprave.
Kaj menis na to ?  Ali mislim da ne bo slo, ta dimilica ima malo piha da porine skroz gore do 2-3 naklade, ali probajte mozda nekaj pride van.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 19:49 Naslov sporočila: |
|
|
Od spodaj ni v redu! Tako skozi žrelo kot skozi podnično mrežo. To sem delal v TBH, gre le z močnim vinogradniškim puhalnikom s prirejeno cevjo, ki pih obrne navzgor.
Druga stvar je, da zadaneš le spodnji del satja, čebel, gor med satje pa ne gre, še posebje kasneje ne bo šlo, ko bo globoko plodišče. (Enako katastrofo doživi brstivar, ki ne doseže nič, kar bi moral doseči in bo dober le v "i" panju, če bi ga kdo uporabil. Oljno zamegljevanje se mora delati z močnim ventilatorjem, da prodre visoko, ne pa le zakaditi!).
Tretje je, da ko čebele v gruči tako napadeš, ponorijo od tistega pihanja, grejo dol in kaj si naredil? Razpališ jih BV.
Torej NIKOLI ne delajte tega. Tudi puhanje od zgoraj dol, kot pravi Rudi, ni potrebno:
- delaj posipanje (ko so čebele na žrelu, torej je vsaj malo toplo). Tak dan pride slej kot prej, pri meni je bil predvčerajšnjim.
- Ne pihaj med vrste, ampak samo usmeri cevko in trkaj po posodi in prah lepo pada med vrste. Veliko ga ostane na letvicah, pusti ga tam, še dodaj ga malo, in odstrani vršno tkanino. Na tak način bodo čebele prišle gor kadar jim bo pasalo, pa sladkor prebirale in žveplo potem pada dol do mreže in pod njo. Čebele, če ne pihaš vanje, ostanejo popolnoma mirne. Če se katera družina, ki ima manj satja in je višje zgoraj, malo razdraži, jih najprej kar vse malo posuj povprek, ko začutijo sladkor, so takoj mirne.
Vse druge variante so polne težav in so neprimerne! Ne boj se, da se preveč ohladijo; sladkor pojedo takoj in to jih takoj ogreje, sladkor pa nima odvečnih tvarin, kar ga je viška pa itak pade pod mrežo podnice, tako da imajo le malo posladka, ki jih ogreje.
Pri AŽ se jih napiha od zadaj, ne od spodaj.
Če je naslednji dan ali dva lepo, so na žrelu prav zadovoljne, v košu in še enem panju z mlado matico, pa še vedno nosijo cvetni prah, čeprav je 12 stopinj zunaj!!!
Lp vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min
Nazadnje urejal/a JernejM 01 Nov 2011 19:54; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 19:54 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala. Slišati je razumno. Poleg tistega vzroka (neodpiranja panja) sem imel v mislih silno številčne AŽ čebelarje  .
Pozdrav vsem.
P.S.
Brstivar pa se 'kadi' tudi izpod pokrova in skozi reže gornje naklade . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 19:56 Naslov sporočila: |
|
|
Sem vmes dodal stavek tudi za njih. Brstivar pa se pri globokem plodišču ne bo prebil do vrha, še posebej ko je gruča, dočim posipanje pride dol, lepo počasi, brez problema. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 22:25 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo!
Danes sem izvedel puhanje, ki se je na koncu spremenilo v posipaneje z žveplom.
Pripravil sem S in se po kosilu odpravil do čebel. Pripravim vse ob panje, da bi jih imel čim manj časa odprte.
Natresem S v kadilnik in odprem 1. panj(že prej je bil to najšibkejši panj v katerem sem opravil prekinitev zaleganja. Očitno je bilo vseeno prepozno).
Bum, čisto presenečen ugotovim da v panju ni ene žive čebele. Res da me ni bilo pri čebelah že mogoče 14 dni, a tega vseeno nisem pričakoval.
Okej, panj z žalostjo zaprem in se pripravim na odprtje 2. prav tako šibkega panja.
Tu je bilo čebel le za v spodnjo naklado(bile so v spodnji) zato sem jim 2., zgornjo odstranil.
Napuhal sem 11g S-a in jih zaprl.
Odprem 3. panj, dokaj močno družino, ki ima vseeno dokaj veliko varoje.
Napuham oziroma, ko ugotovim, da jim to ne ugaja posipam in zaprem.
Ker mi je ostala "1. doza", ki je bila namenjena izropanemo panju sem se odločil posuti še en panj, ki je bil to leto najmočnejši in ima relativno malo varoje.
Odprem in zaradi mojega idiotizma puhnem v njih. Zgornja naklada se v trenutku napolni z čebelami in najpogumnejše se zaženejo vame.
No, ko sem jih začel posipati pa se umirijo in začnejo lizati sladkor.
Panj zaprem in odhitim na pokopališče.
Ostala 2 panja, za katera mislim, da sta najmanj napadena z varojo sem pustil na miru.
Popoldne pridem nazaj in odnesem izropan panj proti hiši. Nesem ga na podstrešje, kjer me bo počakal do četrtka, ko bom, če bo sreča, stopil vosek in ga pripravil na naslednje leto.
Ta panj je seveda na naravnem satju zato bom pred tem malo izmeril celice.
V četrtek bom prav tako pregledal kolikšen je odpad varoj.
Upam, da ne prevelik.
Takrat bom tudi videl ali bom kakšno družino še enkrat zdravil. Če ne bom najverjetneje (razen mogoče OK decembra) panje pustil pri miru do spomladi.
Predvidevanje?
3 panji so dokaj vredu in močno upam, da preživijo zimo.
Za enega upam, da ga ni preveč zdelala varoja.
Za zadnjega, najšibkejšega pa upam, da je dovolj pri volji do življenja in bo ugledal naslednje leto.
Če preživi obljubim, da mu ne odvzamem niti grama medu!
Toliko o mojem današnjem "srečanju" z čebelami ali praznimi panji.
Sedaj, ko še enkrat prebiram ugotavljam, da je veliko več podatkov o drugih rečeh kot o S-u, ampak se mi zdi, da bi s krajšo verzijo težje "razumeli". Če pa se vam zdi pa lahko napišem tudi krajšo, le z "opažanji" (težko napišem "izkušnjami" ) pri S in to zbrišemo.
LP,
Boris
PS: Vidim, da tudi Jernej priporoča posipanje. Res jih s puhanjem bolj razdražiš kot s posipanjem. Jaz bom vsekakor vedno posipal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 01 Nov 2011 23:49 Naslov sporočila: |
|
|
Boris,
| Citiram: | | odprem 1. panj(že prej je bil to najšibkejši panj v katerem sem opravil prekinitev zaleganja. Očitno je bilo vseeno prepozno). |
Zato ti prepurucam da naprasis isto onaj panj kojega nisi a mislis da je sada naj jaci, bez obzira na broj pada varroe do cetvrtka, naprasi sve jos jedamput.
Posipanje ali puhanjem je skoro isto, stvar je kako ti bolje lezi. U to vreme sada, kada je pcela manje pokretna je mozda bolje puhanje, je bolja in dublja disperzija, krajem leta kad so visoke temperature je svejedno jer to pcela pospravi sama.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 02 Nov 2011 08:24 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Boris za prispevek. Glede na tvoja rosna leta, lahko še veliko pričakujemo od tvojega čebelarjenja!
| Boris je napisal/a: | | Tu je bilo čebel le za v spodnjo naklado(bile so v spodnji) zato sem jim 2., zgornjo odstranil. |
Ni potrebno odstranjevati; posipaš in pustiš, ko bo toplo in bodo imele čas, v par urah, bodo zagotovo prišle ločevat sladkor od žvepla in stvar se bo posipala navzdol.
Ti oziroma vi delate še konvencionalno, pa je varoje nekam veliko, mar ne?
Naredi kot ti svetuje Rudi:
"Priporočam ti, da naprašiš tudi tisti panj, ki ga nisi, a smatraš da je najmočnejši. Ne glede na pad varoje do četrtka, napraši vse panje še enkrat.
Posipanje ali puhanje sta skoraj enaka, stvar je, kaj ti bolj leži. V tem času, ko je čebela manj gibljiva, je puhanje morda boljše, ker je prodornost med sate globlja, kadar pa so temperature višje, pa je vseeno, ker čebela zmes pospravi sama."
Namesto OK pozimi uporabi žveplov cvet, naprašiš jih lahko še parkrat do Božiča, če bodo le tako topli dnevi, da bodo čebele na žrelu. Če je kriza pa tudi brez tega.
Rudi, posipanje je "boljše" zaradi tega, ker ne dviguje nobene čebele in čebelarski klobuk sploh ni potreben. Pri tistih družinah, ki imajo malo satja in so bolj pri vrhu, pa pihanje dvigne nekaj čebel in rade se zakadijo v nos. Je pa zdaj še toliko toplo (do 12, 15 stopinj), da čez dan čebele lezejo po vsem panju in "sprožajo prah". No, izkušnje se počasi nabirajo, nam vsem, čebelarskim pod-pubertetnikom .
Lp, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Nov 2011 11:18 Naslov sporočila: |
|
|
Dve vprašanji, Boris:
| BorisP je napisal/a: |
Tu je bilo čebel le za v spodnjo naklado(bile so v spodnji) zato sem jim 2., zgornjo odstranil. |
Kaj ni bilo v njej nič medu? Meni bi se zdelo normalno, da naredijo gručo v spodnji nakladi in se potem pomikajo do pomladi gor za hrano.
No, nič ne vem o tem, kdaj si naklade dodajal in koliko meda so prinesle, zato zgolj ugibam.
| BorisP je napisal/a: | Popoldne pridem nazaj in odnesem izropan panj proti hiši. Nesem ga na podstrešje, kjer me bo počakal do četrtka, ko bom, če bo sreča, stopil vosek in ga pripravil na naslednje leto.
Ta panj je seveda na naravnem satju zato bom pred tem malo izmeril celice. |
A ne bi bilo potem bolje ohraniti naklade? Spomladi bi samo dodajal in čebelam ne bi bilo treba graditi.
Pozdrav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 02 Nov 2011 11:36 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | | Ni potrebno odstranjevati; posipaš in pustiš, ko bo toplo in bodo imele čas, v par urah, bodo zagotovo prišle ločevat sladkor od žvepla in stvar se bo posipala navzdol. |
Čebel je za 3-4 pesti in resnično dvomim v obstoj.
A zgodile so se že bolj "nenavadne" stvari. Ker ne bi rad da so v spodnji nakladi, ogrevati pa morajo še zgornjo sem jo raje odstranil.
No, zdaj jih ne bom več motil, razen z S...
Prav, če pravite, da naj pa bom. V četrtek bom spet pri čebelah, takrat naj bi bilo tam tudi malo sonca.
Pa upam, da bom lahko posul. Žvepla imam dovolj, hvala Zlatku še enkrat!
In hvala vama Rudi in Jernej za nasvet.
| JernejM je napisal/a: | | Ti oziroma vi delate še konvencionalno, pa je varoje nekam veliko, mar ne? |
Letos je bilo bolj tako-tako. Sigurno bolj konvenconalno kot delate vi, čeprav bi si jaz seveda želel drugače.
Za drugo leto pa sem uspel prepirčati, da bom naselil 3 koše in jih tretiral le po S metodi(zato da dobim družine na malo manjših celicah - kasnejši roji gredo v panje z dolgim plodiščem).
Odvzel ne bom nič, dodal pa le v skranji sili. Kakšna pa gre tudi na globoko plodišče, mogoče že drugo leto.
No, sicer to ni za v to temo, a v panjih, ki sem jih zdravil z Apiguardom je bilo po zdravljenju občutno več varoje kot pri tistih ki sem jih napadel z MK.
Zaradi tistih z Apiguardom sem se tudi odločil za zdravljenje z Som.
| Marko je napisal/a: | | Kaj ni bilo v njej nič medu? Meni bi se zdelo normalno, da naredijo gručo v spodnji nakladi in se potem pomikajo do pomladi gor za hrano. |
V njej je bilo malo medu, kakšen sat je malo zapolnjen. A noben sat ni bil v celoti izgrajen in le sredinski so se dotikali spodnjega roba sata.
Nad "glavo" čebelam pa je bilo kar nekaj cm prostora in nisem prepričan, da bi lezle gor le po satih.
No nevem, sigurno pa imajo dovolj hrane v tisti eni nakladi, za toliko čebel kolikor jih je.
| Marko je napisal/a: | | A ne bi bilo potem bolje ohraniti naklade? Spomladi bi samo dodajal in čebelam ne bi bilo treba graditi. |
Te naklade/ sati so 1. "runda" čebel na naravnem satju zato po "vseh pravilih" ne morajo biti manjši od 5.1 mm.
Zdi se mi bolje dodajati prazne naklade, da počasi prilezem pod 5mm... če se sploh da pri LRjih.
Če pa ugotovim, da so celice že pod 5mm pa jih seveda ne bom stopil. Take bom ohranil in jih 3x zaščitil, da mi jih vešča slučajno ne uniči |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Nov 2011 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
Saj sem mislil, da bi jih uporabil za medišče in ne za plodišče.
No, naredi po svoji pameti!
Pozdrav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 02 Nov 2011 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
| Boris je napisal/a: | | Za drugo leto pa sem uspel prepirčati, da bom naselil 3 koše in jih tretiral le po S metodi (zato da dobim družine na malo manjših celicah - kasnejši roji gredo v panje z dolgim plodiščem). |
To je to, to je najboljše!
____________________________________________
Vsem skupaj; tule je o žveplovem cvetu, za ostale debate pa izberite primeren forum, prosim.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | Rudi, posipanje je "boljše" zaradi tega, ker ne dviguje nobene čebele in čebelarski klobuk sploh ni potreben. Pri tistih družinah, ki imajo malo satja in so bolj pri vrhu, pa pihanje dvigne nekaj čebel in rade se zakadijo v nos. Je pa zdaj še toliko toplo (do 12, 15 stopinj), da čez dan čebele lezejo po vsem panju in "sprožajo prah". No, izkušnje se počasi nabirajo, nam vsem, čebelarskim pod-pubertetnikom .
Lp, j |
No, moja izkušnja gre v prid puhanju, ko sem jih popuhal, so se čebele lepo umirile in se vsaj pri meni, niso zakadile v nos, puhanje se mi zdi boljše, ker imam občutek, da med sati ustvarim kot nekakšno sladkorno meglo, ki se počasi spuča navzdol, torej za spoznanje se s puhanjem bolj megli, kot s posipanjem.
Ampak kilometrina + puhanje bo izostrila občutek.
lp vsem
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 08:29 Naslov sporočila: |
|
|
Če gredo čebele "v nos", sem predlagal, da najprej na hitro malo posipaš povprek.
Dobro je narejeno, če se nobena čebela ne dvigne, kar pa je težko, kadar imajo le en zaboj satja in so zgoraj med letvicami, ko je topel dan.
No, vsakdo pove svoje izkušnje. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 11:33 Naslov sporočila: |
|
|
No pregledal sem odpad od srede:
Številke so v zaporedju, kot je opisan v zgornjem postu. V poševnem textu je opis panja prekopiran od zgoraj.
1.) 11 /2 dni 3. panj, dokaj močno družino, ki ima vseeno dokaj veliko varoje.
2.) 7 /2 dni 2. prav tako šibkega panja.
3.) 1 /2 dni en panj, ki je bil to leto najmočnejši in ima relativno malo varoje.
Ker ste priporočili bom napuhal vse dužine še 1 krat. Potem bom vse pustil pri miru in spremljal naravni odpad.
Hitim merit celice in pripravljati S
LP,
Boris |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 11:42 Naslov sporočila: |
|
|
To so enake številke kot pri vseh nas, ki smo dali spomladi družine ali roje na novo gradnjo in smo poleti enkrat tretirali. Ja, škoda, da ni Rudi malo prej povedal, pa bi marsikdo ohranil več čebel za zimo, a kaj, ko si je treba prave svari šele zaslužiti.
Drugič jih kar dobro napraši, potem pa boš videl rezultat. Potem pa še enkrat novembra ali decembra, namesto OK. Upam da ti dobro preživijo, tiste, ki imajo dovolj čebel, bodo zagotovo.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 13:40 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | Ker ste priporočili bom napuhal vse dužine še 1 krat. Potem bom vse pustil pri miru in spremljal naravni odpad. |
Ili sam ja slabo objasnio ili ste me krivo razumjeli? od kud vam ideja da ce jedno prasenje rjesit sve?
Ne ocekivajte veliki pad od prvog tretiranja i to nakon samo dva dana i u to doba. Drugo, trece tretiranje ti pokaze pravo stanje varroe u kosnici.
Zlatko vam more rec svoja iskustva, daj Zlatko objasni ljudima lijepo step-by-step koliko si puta tretirao i koliko ti je varroe palo med tretiranjem, od prvog pa dalje.
Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 14:19 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi sploh nisem pričakoval, da bo pri 1. prašenju velik odpad.
Tole pa je napisal Zlatko v 1. postu v tej temi:
| Zlatko H je napisal/a: | | Če je naprimer ena družina imela pri prvem tretiranju malo odpadlih varoj, se je zgodilo, da je pri tretjem tretiranju odpadlo kar 50 varoj. |
Danes sem preostali 2 družini 1. posul, prejšnje 3 pa že drugič, saj me sedaj dober teden ne bo pri čebelah in sem "izkoristil priliko". Je razmak med 1. in 2. tretiranjem pri teh treh družinah zelo prekratek?
Skrbi me le to, da če bom prašenje še kar ponavljal bom družine odpiral prepogosto, sploh sedaj, ko rabijo mir in bom naredil več škode kot koristi.
Mimogrede, Zlatko. Jaz imam velik probelm pri puhanju s kadilnikom. Prahu mi sploh noče rezpršiti. Kako to, da tebi deluje brez problema? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 15:05 Naslov sporočila: |
|
|
Boris, Rudi pravi, že od vsega začetka, da je pač treba več prašenj, seveda pa bo zdaj že zima, tretiral si tudi že prej, tako da jih kdaj pa kdaj napuhaš, ko je primeren dan. To je metoda, kjer se ti ne mudi; vsakič po malo in po eni sezoni ni več varoje.
Vsi kadilniki pač ne pihnejo enako, moj tudi ne, to je odvisno od prehoda zraka skozi luknje. Pogruntaj kaj drugega pač.
To kar pravi Zlatko o 50 in 100 varojah velja le za njegove velike panje, ki so preživeli zimo in jih je pustil na starem, industrijskem satju, ne pa za roje, dane v nove kište na novo gradnjo. Ti so imeli odpad kot smo poročali in ga imajo kot poročamo:
od 0 do 6, 8 v prvem dnevu, pri meni je to 70%, torej v naslednjih treh dneh pade še par varoj.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 18:04 Naslov sporočila: |
|
|
| BorisP je napisal/a: |
Mimogrede, Zlatko. Jaz imam velik probelm pri puhanju s kadilnikom. Prahu mi sploh noče rezpršiti. Kako to, da tebi deluje brez problema? |
Boris najprej kratek odgovor tebi. Ne vem ali imam jaz srečo z mojim kadilnikom ali kaj?.Morda je sladkor vlažen, če je dolgo ležal na policah trgovine, se je morda navlekel malo vlage, saj ni treba veliko, ampak dovolj da se sladkor ne dimi. Jaz sem svoj puhalnik občasno pretresal ali udaril v leseni steber pa je šlo. Drugega odgovora kot vlago žal nimam.
Glede tretiranja pa so moji rezultati naslednji:
Do sedaj sem tretiral petkrat, kar pomeni, da je vsaka družina dobila približno 5g žvepla s sladkorjem. Tretiral sem na štiri do pet dni (odvisno od luninega koledarja/nikoli namreč ne odpiram pokrovov družin ob dnevih za vodo.) Ob dnevih za vodo se čebele zelo rade zakadijo v nos.
Odpadi so bili zelo različni, warreji, roji naseljeni v moje velike kište in moj HSC so bili zelo malo okuženi, ampak varoja je kljub vsemu tudi tu padala, pri meni je padala tudi tretji dan.
Pri dveh najbolj okuženih družinah (na starem satju in ena družina ni rojile) pa je bila prava katastrofa. Pri najbolj okuženi družini mi je po teh petih tretiranjih padlo med 2500 do 3000 varoj (tri tisoč), pa raje več kot manj. Ne vem kaj se je tu dogajalo, glede na to da sem uporabljal tako Brstivar, pa apiguard in sedaj še S.
Druga najbolj okužena družina pa je družina, kjer sem izvedel apitehnični ukrep omejitve zaleganja. Torej matica je bila zaprta za 19 dni. Naravni odpad te družine je bil vedno zelo zelo majhen in v bistvu mi je S pri tej družini začel dajati rezultate šele pri drugem ali tretjem tretiranju. Tu je bilo odpadlih varoj okoli 1500. Danes je na podnici pri tej družini še vedno 30 varoj.
Iz tega lahko morda potegnem zaključek, da je pri tej družini prišlo do reinvazije, glede na to da je to zelo močna družina. In pa drugo spoznanje
naravni odpad varoje ni vedno pravo merilo, koliko je varoj v družini.
Toliko o mojih rezultatih z S.
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 18:40 Naslov sporočila: |
|
|
Tako, sad znamo o cemu govorimo, to su rezultati kad delas sa punim povjerenjem i brez straha, kad se malo spraksirate te Zlatkove rezultate dobijete vec pri tretem prasenju. Obicno kad je dobro napravljeno cetvrto prasenje rusi 98% varroe, ono drugo pade po tem.
Dajte si koraja i naprej, se cujemo.
Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 19:23 Naslov sporočila: |
|
|
jaz se samo bojim da bodo industrijci to pograbili in namesto nove poti raje izbrali staro pot mučenja čebel.
čeprav res pa je da je treba biti vztrajen pri tej metodi, kar pa pomeni pomanjkanje časa če imaš ogromno druzin.
vem da ste ze govorili samo o sladkorju brez žvepla da ni tako efektivno, me pa resnično zanima, če bi samo sladkor v prahu uporabljal... kakšne rezultate napram tej kombinaciji bi dobili? zelo različne?
ne dvomim v moč žvepla, ampak sem firbčen.
pozdrav
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 19:47 Naslov sporočila: |
|
|
Sladkor sam ne daje pravih rezultatov, vsaj meni jih ni. Zato sem obilno prašil, rezultat pa je bil, kar nihče na svetu ne piše, da preobilno sladkanje pozno poleti definitivno škodi zalegi in greš v zimo z manj čebel. Če delaš obilno, gre očitno sladkor v zalego in jo dehidrira.
Saj vsak prah zbija varojo, pepel, moka, sladkor, karkoli. A Rudi je objasnil; z 10 dkg sladkorja ne narediš nič, pri mešanju z S pa je to zaloga za 10x-no tretiranje, torej za okoli eno leto/en panj.
___________________________________________
Ne vem, kam naj grem po varojo, da bo Rudi bolj zadovoljen . Očitno želi 3000  . Naj bo jasno; ponovno:
- Zlatkovi Warre panji imajo domala enak odpad kot moji Warre panji in kot kolegovi Warre panji. To so družine, nameščene letos spomladi. K?
- Zlatko pa ima velike številke v dveh starih kištah, ki so preživele zimo z obilo varoje in tudi niso rojile.
- Druga stvar je, da živi Zlatko na Primorskem, tam je toplejše, zato lahko pogosteje odpira panje in praši. Jaz sem imel v 14 dneh le dve uri sonca na razpolago.
- Tam, kjer je topleje, pa tudi S pripravek boljše deluje, čebele se več gibljejo, medtem ko so pri meni v glavnem v gruči.
Zato je nerelano pričakovati neke izjemne rezultate. Treba bo več časa za to. Po drugi strani pa, če morda varoje ni več veliko, pač ne more padati. ??
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 20:52 Naslov sporočila: |
|
|
hvala za razlago...
še tole bi vprašal. a ste slučajno primerjali, warre z ostalimi panji... se pravi če je v warrejih fiksno satje a se to kej pozna pri varoji? pač tisti ki imate fiksno... no al pa okvirče brez satnih osnov..
tako me zanima kako se ljudski panj sam po sebi obnaša.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 21:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | Ocitno zeli 3000? |
Ne gre za broj, nego ne bit siguran da varroe je malo ako si radio prethodna tretiranja, i Zlatko je govorio da ju je malo, pa glej kaj pravi.
Ako si krenuo u trtiranje onda hoj do kraja bez obzira na vrijeme, manje pceli skodi odpiranje panja nego par stotina varroe koja je na njoj. cpaish.
Lakotnyk, citaj tamo temu pod warre.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 03 Nov 2011 21:05 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | | Vsi kadilniki pač ne pihnejo enako, moj tudi ne, to je odvisno od prehoda zraka skozi luknje. Pogruntaj kaj drugega pač. |
Jernej, z Zlatkom imava enak kadilnik... vsaj zdi se mi tako. Zato sem ga vprašal, če bi imela vsak drugačnega seveda ne bo enako...
Zlako, zdi se mi da ni kriv sladkor saj se že ob rahlem mešanju začne prašiti. Nekaj sigurno je... Hvala vama.
Ja, očitno bom res moral pogruntati kaj drugega... mogoče pa kar s tistim gostim cedilom za čaj?
No naslednji vikend imam v planu naslednji "obisk" čebel. Bomo videli, bolj kot berem se mi zdi, da je bolje, če jih še naprej "belim"... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Začasni organski načini tretiranja (Žveplov cvet...)
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, ... 12, 13, 14 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, ... 12, 13, 14 Naslednja
|
| Stran 2 od 14 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
