Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

ALScebelar

Kljub vsemu bom na kratko napisal nekaj misli. Gre za to, da svari v svetu ne gredo v pravo smer. Na pohodu je globalizacija, ki v kombinaciji s kapitalizmom uničuje srednji sloj, ne samo v Sloveniji, kar po celi Evropi. V Sloveniji je vsak dan več ljudi lačnih in še brez služb, mladina nima služb in je v nezavidljivem položaju. Kar so naredili z zdravilnimi rastlinami je katastrofa, kar nameravajo narediti s semeni je nezaslišano, še pitno vodo hočejo privatizirati. Na ta način bo »nekaj« multinacionalk, ki bodo obvladovale svet. Pri semenih v ZDA to že deluje pri gensko spremenjenih semenih, želijo pa imeti vsa semena pod kontrolo. To je samo nekaj stvari, ki ne gredo v pravo smer. Pa še filmček, ki ga je naložil Matej M, nam kaže elektromagnetno onesnaženje v svetu. Pri nas je vse narobe, vendar sem še vseeno raje v Sloveniji ( ker je pri nas lepo, bolj naravno in je » Amerika«) in ne v ZDA, kar sem si želel biti kot otrok.
Lep pozdrav TineM (ALScebelar)
To ni za sem ?
_________________
Pozdrav Tine M.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Smeti ali mašila

klopotec
ISKALEC

klopotec

"kot vidim v sprani zalegi iz trotovskih satov."

Kaj to pomeni sprana zalega?

Marko

klopotec

ŽC je skoraj gotovo učinkovit, če se ga pravočasno začne uporabljat. A bi lahko povprašal tega čebelarja na kak način je tretiral v AŽ panjih? Ne zanima me pogostost, samo način posipanja.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Par pojasnil in komentarjev

Klopotec:

BorisP · Objavljeno: 01 Jun 2013 11:01 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Za čas čebelarskih kislih kumaric

Boris:

BorisP · Objavljeno: 12 Jun 2013 20:23 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Moje nekemijsko alternativno čebelarjenje s kozervativnimi sredstvi

Uvod
Opažam nekatere zadrege čebelarjev, ki v tem forumu sporočajo izkušnje pri poskusu, kako bi uspeli tudi pri nas doseči samoobrambo čebel proti varoji na podlagi povsem določene oblike naravnega čebelarjenja z nekoliko manjšimi čebelami od naših današnjih.
O natančnem posnemanju metod tujih vzornikov, ki so očetje tega stremljenja, pa žal po mojem opažanju ni ne duha ne sluha.
Nobeden se več ne drži strogo pravil takega (naravnega) čebelarjenja. Vsi še vedno uporabljajo (»v prehodnem obdobju«) za ohranitev čebeljih družin kemijo, kar sicer v navodilih (tudi »prehodnih«) ni predvideno.
Tudi posegi v gnezda čebeljih družin so pri teh čebelarjih (»v prehodnem obdobju«) zelo podobni »industrijskim« (premikanje satov, zamenjave matic, krmljenje s sladkorjem…), Izjemo vidim pri množičnem dopuščanju in celo spodbujanju rojenja in seveda vsakovrstnih manipulacij z rojnimi čebelami.
Odveč zgleda nekdanje zatrjevanje, da je (bo) končni uspeh poskusa te vrste samoobrambe čebel napram varoji odvisen od uspešno sestavljenega celovitega »mozaika« zahtev naravnega čebelarjenja. Zgleda, da bo veliko opravičenih razlogov, če slučajno ta projekt ne bo uspel.
Se oproščam za te odkritosrčne pripombe, ki so verjetno zelo subjektivne. Saj jih boste po potrebi popravili.

Moj način čebelarjenja,
ki ga domala vsako leto nekoliko prilagajam svojim potrebam in novim razmislikom sem skiciral v priloženi risbi. Mislim, da čebelarjem ne dela težave razumevanje vsebine tega prikaza.
Življenje čebelje družine v mojem primeru prikazujem v teku enega leta, v risbah od leve proti desni. Vse skupaj se pri meni, kot je znano, odvija v zelo kozervativni panjski obliki. V starih standardnih AŽ-panjih, ki jih sestavljam v moje AŽ maksi enote. Ker stremim, kot mali ljubiteljski čebelar, k vedno manjšem številu čebeljih družin, pa s temi imeti čimmanj posla in čimveč zadovoljstva.

Pomembno je (zame), da s tem načinom čebelarjenja ohranjam in uživam našo staro, dobro čebelarsko tradicijo (skladovnični panjski sistem in arhitekturo ter blagodati čebelnjakov).
V prikazani metodi čebelarjenja na tem mestu opozorim le na par značilnosti (nekoliko obširneje bo bo to videti v moji čebelarski spletni strani http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/dogodivscine_13.html, da se tu ne ponavljam.

Prva značilnost je, da se čebelarsko leto moje čebelje družine prične, oziroma kar okoli 9 mesecev odvija, v toplih zgornjih dveh etažah štiri ali celo šestetažnih AŽ maksijev pri celo leto odprtem žrelu srednjega priključenega panja. Torej se morajo čebele sprehoditi iz gnezda k žrelu in obratno preko dveh etaž, napolnjenih z izdelanimi sati brez vsebine.

Druga značilnost je, da se pomladi družina zaradi takega položaja žrela in po potrebi z nekaj mojih čebelarskih trikov z gnezdom pomakne zelo naravno navzdol, k žrelu in sprosti zgornji etaži za kopičenje medu, kar je zopet nadvse naravno.

Da je ta med v medišču zdrav, poskrbim na koncu sezone z mojo metodo nekemijskega izlova varoje v zalegi, ki jo izločam iz sata v mojem AŽ matičnem izolatorju.

Tudi za morebitne roje sem poskrbel že kar v panju, ko v rojni nagnjenosti družine s pomočjo »lesice« rešim ta problem, da ostanejo vse čebele v družini, ki na koncu spraši mlado matico.

Za dodatek imam jaz še čisto spodnji priključen AŽ-panj, ki tvori skupaj z gornjima dvema panjema AŽ maksi »trojček«. V tem panjskem delu pod žrelom in pod gnezdom družine je idealem prostor za shrambo satja, njegovo čebeljo varstvo pred molji, prenos medu, kar predstavlja spodbujevalno krmljenje in mnogo drugega.

Večina te opisane metode je že moja dolgoletna preizkušena praksa in mi »poje«.Zgleda, da se pa enostavna, razumljiva in delujoča zdi in uspeva le meni. Saj sem nekje že zapisal, da smo čebelarji izraziti individualisti. Kot pravi Francel: »vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«!
Želim tudi vam vsem uspeha in zadovoljstva pri čebelarjenju!

klopotec · Objavljeno: 12 Jun 2013 20:44 Naslov sporočila:

Marjan je napisal:

"Opažam nekatere zadrege čebelarjev, ki v tem forumu sporočajo izkušnje pri poskusu, kako bi uspeli tudi pri nas doseči samoobrambo čebel proti varoji na podlagi povsem določene oblike naravnega čebelarjenja z nekoliko manjšimi čebelami od naših današnjih.
O natančnem posnemanju metod tujih vzornikov, ki so očetje tega stremljenja, pa žal po mojem opažanju ni ne duha ne sluha.
Nobeden se več ne drži strogo pravil takega (naravnega) čebelarjenja. Vsi še vedno uporabljajo (»v prehodnem obdobju«) za ohranitev čebeljih družin kemijo, kar sicer v navodilih (tudi »prehodnih«) ni predvideno.
Tudi posegi v gnezda čebeljih družin so pri teh čebelarjih (»v prehodnem obdobju«) zelo podobni »industrijskim« (premikanje satov, zamenjave matic, krmljenje s sladkorjem…), Izjemo vidim pri množičnem dopuščanju in celo spodbujanju rojenja in seveda vsakovrstnih manipulacij z rojnimi čebelami.
Odveč zgleda nekdanje zatrjevanje, da je (bo) končni uspeh poskusa te vrste samoobrambe čebel napram varoji odvisen od uspešno sestavljenega celovitega »mozaika« zahtev naravnega čebelarjenja. Zgleda, da bo veliko opravičenih razlogov, če slučajno ta projekt ne bo uspel.
Se oproščam za te odkritosrčne pripombe, ki so verjetno zelo subjektivne. Saj jih boste po potrebi popravili. "

Vedno se razveselim, če kdo kaj napiše, posebno ko napiše Marjan. Ampak zdaj že skoraj vnaprej vem kakšen bo uvod, he,he. Slabo nam napovedujete, opravičljivih razlogov pa kar se mene tiče ne bo. In dopustite nam vendar, da poskusimo kaj tudi mimo svetovnih mojstrov, ki jim je uspelo. Oni namreč čebelarijo v povsem drugih pogojih.
Želel bi vas seznaniti tud s tem, da je v "navodilih" kot pravite, bila predvidena uporaba kemije. Slabo ste prebrali navodila. Rudi je v začetku izrecno napisal, da v prehodnem uporabljajte kemijo, ker boste sicer izgubili večino družin. In to se tudi dogaja in zato se bom jaz v tem delu "navodil" držal. Najprej je treba imeti material, potem pa lahko nekaj poskušaš. Če se pogojno smem o čebelah izraziti kot o materialu. Grd izraz vem, ampak recimo da odgovarja.

Pri meni ne bo potrebno dosti kemije, ker se koši kar uspešno branijo varoje (rojenje). Ker pa bo ob koših nakladni sistem z AŽ sati, pa se najdem tudi z vašim načinom. Takoj ko bo čas ga bom temeljito preštudiral in vam gotovo postavil kup vprašanj. Se že vnaprej zahvaljujem za nasvete.
Lepo čebelarite.
In slikice, slikice Marjan. Gotovo jih imate še mnogo, ki nam jih niste pokazali.

BorisP · Objavljeno: 14 Jun 2013 15:51 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Čebelje posebnosti

Brezmatični, obsedeli roji

O tem čebeljem fenomenu sem v mojih čebelarskih tekstih že precej pisal. Tudi pogovarjal sem se o tem z našimi strokovnjaki za čebeljo biologijo in prakso. Vendar ostaja ta primer še dokaj nepojasnjen.

Na kratko opišem in za ilustracijo prilagam moja amaterska foto posnetka takih izdelkov obsedelih rojev:

Opazila sva s prijateljem Igorjem mnoge primere, da se roji skozi z matično rešetko zaprto »lesico«, ki izlete brez matice, takoj ali kmalu po prvem običajnem izletu in včasih že zgručanju v bližini čebelnjaka, nikoli več ne vrnejo k matici v panj, temveč tam na veji ostanejo »za vedno«. Kjer sedijo taki roji, zgrade sat, ki ima zelo različne velikosti celic, zgledajo pa večinoma kot trotje, ki so pomešane s čebelnimi in ponekod naknadno zožene. V njih čebele »trotavke« zalegajo neoplojena jajčeca, torej trote. Morda »mislijo«, da bi troti prišli prav velikemu številu deviških trotavk?…
Taki »obsedeli« brezmatični roji, - kot sva jih poimenovala, ker o njih nisva zasledila nobenih poročil v literaturi, (niti o tem, če in kaj gradi trotava družina) – so se pričeli pri nama pojavljati šele po dveh ali treh letih uporabe »lesice« in po večkratnem predhodnem poskusu izrojitve take čebelje družine.
Zaradi tega pojava sedaj uporabljava »lesico« skladno s temi dogodki. Bodisi, da ne čakava do konca vsega rojenja skozi »lesico«, bodisi da to vzameva v zakup in pač tak obsedeli brezmatični roj ogrebeva in z njim ravnava, kot z družino brez zalege, ki je izgubila matico, oziroma je trotava..

Zanimivo pa je vprašanje, zakaj do tega pojava sploh prihaja?

Dr. Janko Božič, zelo prijazen in vrhunsko podučen čebelarski kolega, npr. v njegovem učnem elaboratu, ki sem ga pravkar prebral iz naslova v tem forumu, v poglavju rojenje, tega fenomena prav za prav ne omenja, čeprav sem ga z njim seznanil tudi osebno. Ne znam si drugače tega razložiti, kot s tem, da pač to ni splošno znanstveno ugotovljeno in preučeno in zato »ne sme« biti v njegovem učbeniku? Pa očitno tudi sam s sodelavci tega najbrž (še) ni poskusno opravil in preučil iz prakse v njihovih raziskovalnih čebelnjakih*.
Omenja sicer splošno znano situacijo, da v nekaterih primerih nastanka razmer za razvoj čebel – trotavk, le-te zasilno prevzemajo vlogo matice.
Manjka še razlaga, zakaj te rojne čebele v večkrat ponovljenem poskusu izrojitve, ki imajo v svoji sredi trotavke ne izvrše do kraja rojni akt?
Zakaj ne odlete v predhodno najdeno novo bivališče, kot običajen roj z matico, ampak se vedno zadovolje z bivanjem na veji blizu čebelnjaka?
Zakaj na veji, kjer so obsedele, prično graditi in zalegati trotovski sat? Normalno roj najprej zgradi in matica zaleže čebelno satje! Kot bi te čebele vedele, da ne morejo zalegati čebel-delavk, ampak le trote? Tak poskus sva namerno opravila z Igorjem z obsedelim rojem, da vidiva, kaj se bo še dogajalo.
Seveda in morda!? Na tako nenaravno prepreko, kot je »lesica« in sploh matična rešetka, se čebelja družina, kot superorganizem, odziva po svoji »pameti«, ki za nas, vsaj na prvi pogled, ni logična.
Pa tudi čebele – trotavke verjetno le kakšno funkcijo matic lahko povzamejo v celoti, ne pa vseh?

Videla sva tudi, da je nekoliko zgrešena navedba, da poleti čebele - delavke žive v povprečju le dva do tri tedne. V tem roju so bile še kar v znatnem številu (glej sliki) še več kot tri mesece!

-------------------------------------------
*Tak primer vidim tudi pri pomanjkanju čebelarske znanstvene utemeljenosti samoobrambe čebel proti varozi na podlagi razvoja nekoliko manjših čebel od današnjih, ki jih na svetu večinsko gojimo.
Ne morem verjeti v teorijo zarote, da bi neki proizvajalci kemičnih sredstev za uničevanje varoj lahko tako temeljito vplivali s podkupovanjem na vse čebelarske znanstvene ustanove in znotraj ali zunaj njih na vse znanstvenike, da se vsaj kakšni ne bi lotili takih raziskav in tudi obelodanili ugodne rezultate - ne le slabih?
Lahko si predstavljam le to, da se jim zdi ta rešitev problema tako nemogoča, da se znanstveniki tudi v tem primeru niti ne poskusijo prepričati pri praktikih, ki to obliko boja proti varoji prakticirajo, to metodo analizirati, preizkusiti in jo popularizirati. Saj bi zaslužili s tem Nobelovo čebelarsko nagrado!
Nič od tega?! Žal in črna pika ter neizvršene naloge za poklicne čebelarske raziskovalce!

Roj v sajastem dimniku

Ker sem ravno pri rojih, še to:
Mojemu sosedu je pred leti priletel roj v dimnik. Tam je zgradil kar lepo gnezdo satja, kot vidimo na mojem foto posnetku.
Novo, tečno vprašanje za znanstvenike:
Zakaj teh rojnih čebel ni odvrnil od misli na ugodno bivališče s sajami in vonjem po dimu prepojen zaključek dimnične tuljave? Saj vendar vemo, da po potrebi čebele odvračamo z dimom? Morda je bil to le dogodek zasilnega pristanka onemogle matice, ko je roj letel v nek moj lovilni panj za tuje pobegle roje, ki so bili v bližini?
Na sliki vidimo, da so čebele po naselitvi okoli gnezda očistile sajasto površino dimnika. Lahko bi se naselile npr. le malo stran pod streho krajne tuljave, ki nima sajaste stene. Pa so izbrale najbolj sajasto.
Seveda je bilo le razmeroma kratko življenje te družine. Ko je sosed prvič ponovno prižgal ogenj v peči s to tuljavo, je bilo čebel konec. Nekaj časa pa je še vstrajalo prazno satje, ki sem ga slikal.

Zlatko H · Objavljeno: 15 Jun 2013 14:16 Naslov sporočila:

g. Marjan,

Tisto satje v dimniku me je navdušilo, to pa zato, ker sem tudi sam napopal na ta forum nekaj slikc nenavadnih krajev, kjer se čebele naselijo (s tem ne mislim krajev, kjer se roji po rojenju najprej zaustavijo).

Kraj, ki so ga izbrale samo potrjuje moje nevedenje o tem, da čebel verjetno nikoli ne bomo toliko spoznali, da bi jih tudi dodobra razumeli.
(kar pa je morda še bolje, itak smo jim naredili že preveč škode)

Sicer pa g. Marjan hvala za tale dimnik, kaj imate morda še kakšno fotografijo tistega dimnika, morda fotko z okolico.

lp
Zlatko

Marko · Objavljeno: 18 Jun 2013 12:56 Naslov sporočila:

Modrost veje iz vašega razmišljanja in opažanja, g. Marjan. Zato sem vedno znova hvaležen za vaše prispevke.

Glede tega, koliko dolgo živijo delavke poleti, sem se lani tudi sam prepričal, ko sem neuspel poskus narejenca prepustil naravi (zaradi svoje odsotnosti).
Čebele so bile v njem skoraj približno tri mesece (brez matice). Res pa je, da njihova 'vnema' za delo ni bila taka kot sicer v normalni družini.
Najbrž je bilo tako tudi z vašimi na veji.

Roj v dimniku pa je še en dokaz, da smo s svojimi čuti(ili) in vedenjem daleč za avtoricami.
Če dovolite, bi fotografijo z opisom dogajanja posredoval Ivanu Brndušiču v Srbijo, ki se že več kot 20 let ukvarja z "naravnimi" bivališči čebel.

Lep pozdrav na Gorenjsko.

BorisP · Objavljeno: 23 Jun 2013 19:56 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

S čebelarjevih počitnic

Zlatko H

Zlatko H · Objavljeno: 24 Jun 2013 06:42 Naslov sporočila:

Pozdravljeni g. Marjan,

Ja, vam kar z veseljem priznam, da me vaše pisanje občasno zelo pritegne, pa ne vem zakaj samo občasno. Pa niti ni pomembno. Občasno se tudi v naših pisanjih izkaže neka napetost, a verjetno tudi brez tega čisto ne gre, a karavana gre dalje in to je pomembno.

Hvala vam za te prispevke in pozdravljeni tja na tisti vaš Gorenjski konec.

Zlatko

BorisP · Objavljeno: 28 Jun 2013 12:22 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kaj storim, če čebelja družina prelega?
(za splošno rabo)

Zlatko H

BorisP · Objavljeno: 03 Jul 2013 20:06 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Moje priprave za AŽ - protivarozno samoobrambno malocelično metodo, ko/če bo pri nas potrjena

Moj AŽ-panj »dvojček« s posebnim, velikim, močnim satnikom, predeljenim po višini na pol, z vstavljeno ožjo letvico

V mojih poljubno veliko-etažnih AŽ – »dvojčkih«, »trojčkih«, preprosto sestavljenih iz starih žnideršičev…bom lahko takoj, ko boste potrdili samoobrambne sposobnosti manjših čebel, te vaše metode uporabil. Na primer to metodo, ki temelji na predpostavki naravne gradnje satja v »globokih« satnikih. Poleg moje, že predstavljene zamisli, kako to izvesti v AŽ-panjih, lahko to verjetno še lažje izpeljem z ustrezno močnim visokim satnikom, ki ima v sredi navpično letvico. Ta letvica bi prosto grajeni ožji sat najbrž zadosti utrdila in ne bi rabil nekih stranskih čepov pri preširokih satih, saj čebele svoj sat ob straneh dobro pritrjujejo! Ohranil bi pa tak, po sredi razdeljen satnik, tudi vse tiste lastnosti, ki se jih od njega pričakuje. To je, nekje v sredini takega ožjega, a nič prekinjenega sata, naj bi čebele gradile manjše celice za manjše čebele – itd, kot to opisuje avtor te metode (Rudi Oscar Peron) in si prizadevate to metodo uporabiti v vaših novo-izumljenih različicah nakladnih panjih.

Ne bom ponovno razlagal, zakaj jaz ne bom preizkušal dokazovati uspešnost boja proti varozi z manjšimi celicami/čebelami. Saj vas je dovolj in ste mlajši in tudi v mnogih pogledih bolj spretni in prepričani v uresničljivost te metode od mene, da to dokažete. Jaz sem pač nepoboljšljiv star skeptik, ki pač pove tisto, kar misli in ne slepomiši.

Še nekaj (zame) pomembnih malenkosti, ki se v tekstih kar ponavljajo:
Jaz, za razliko od večine vaših piscev, uporabljam lepe, stare slovenske čebelarske izraze. Na primer: satnica (ne »satna osnova«); satnik (ne »okvir«); Čebelja družina, toda čebelne celice, čebelno satje za razliko od trotovskega satja ali trotovine in čebeljega satja, ki ima čebelne in trotovske celice (namesto sicer pravilno, pa nekoliko dolgovezno razloženo »celice ali satje čebel delavk«) itd.

Sicer pa obstaja Čebelarski terminološki slovar iz leta 2008, v katem so zbrani dotedanji slovenski pravopisno in govorno pravilno rabljeni čebelarski izrazi. Treba ga je smo nabaviti in uporabljati. Vedno pa je terminološko še kaj potrebno izboljševati in dopolnjevati.

Medtem, ko čakam, da pride moj fant od fare s potovanja in prijazno objavi mojo novo »kracarijo« seveda prebiram debate, ki so zaživele po dolgem premoru. Kako prekrasno grade roji v katerikoli škatljah je res inpresivno – od nekdaj in vselej! Sedaj pa so na voljo sijajni fotoaparati, in znanje fotografiranja, da to ovekovečijo. Moje čestitke avtorjem teh posnetkov!

Moti me, da v tej raziskovalni skupini (še) ni merodajne objave, koliko so se zmanjšale v tem deviškem satju celice iz prve runde – generacije teh poskusnih čebeljih družin in iz njih poležene čebele ter se je zaradi tega dosegel že v prvi stopnji metode manjši obseg varoj v panju kot sicer. Saj prav te podatke vsi nestrpno čakamo.
Spomnim naj na dejstvo, da so roji sami po sebi precej očiščeni varoj. Morda celo dovolj, da jih prvo leto ni treba nič »zdraviti«, čeprav bi bili »industrijski« (napisano suhoparno, brez slabih misli).
Sploh bi bilo morda tako (rojno) najbolje protivarozno čebelariti: vsako leto imeti iz vsake čebelje družine močan roj. Tega prezimiti. »Izrojenca« pa na nek bolj human način, kot nekdaj, kmalu »likvidirati« (čebele pridružiti drugi – rojevi - družini??? ali jih »tretirati« s čemerkoli enostavnega in uspešnega??? Naši pradedi s kranjiči ali koši so bili kampeljci! Če bi še danes čebelarili, ne bi imeli težav z varojo (le z roji po visokih drevesih in pobegih)!

Presenetil pa me je »čarovnik«, ki očitno ni kdorkoli, ampak velik strokovnjak na čebelarskem področju. Med drugim je napisal stavek, ki je šel milostno (že spet moj humor…) mimo oči debatnega krožka. Napisal je »Glede varoje se malo prizemljite o malih celicah,...«. Glej ga vrabca! Nekateri imajo imuniteto za izražanje neprijetnih stvari, ali kaj?
Ni pa naš Francel spregledal nekaj pomanjkljivosti(?) pri njegovem opisovanju, kje danes varoja je in kje je še ni.

Jaz bi dodal k vsemu temu še to slabo dejstvo, da to »golazen«, ki jo je tudi menda ustvaril Bog, ne zna ukrotiti človeško znanje, čeprav to znanje zna priti že do zvezd. Seveda ne tudi mnogo drugih nadlog, ki nas tarejo. Pred nami je še neskončno nerešenih stvari! Samo ena stvar je nesporno rešena.

Ave, Caesar, morituri te salutant! (Pozdravljen , Cezar, mi, ki gremo v smrt, te pozdravljamo!).

Marko · Objavljeno: 04 Jul 2013 09:09 Naslov sporočila:

Ave, Marjan Smile

Odlično razmišljanje (v mojih očeh) - predvsem drugi del prispevka mi je bliže Wink

(zaradi nekakšne nesimpatije do AŽ panjev ostalo preberem zgolj informativno).
No, mislim da glede imunitete tukaj ni zadržkov - vsak lahko napiše svoje poglede ne samo o malih celicah, tudi o ostalem.

Po pravici povedano sem glede teh (MC) tudi sam milo rečeno zadržan.
Možnost vidim samo pri Zlatku na morju. Bom pa zelo zelo vesel, če se posreči vsem. Kaj ne bi bilo krasno samo uživati ob čebelah brez bojazni, kako dočakati naslednjo pomlad ?

klopotec · Objavljeno: 04 Jul 2013 10:23 Naslov sporočila:

Marjan je napisal:
"Moti me, da v tej raziskovalni skupini (še) ni merodajne objave, koliko so se zmanjšale v tem deviškem satju celice iz prve runde – generacije teh poskusnih čebeljih družin in iz njih poležene čebele ter se je zaradi tega dosegel že v prvi stopnji metode manjši obseg varoj v panju kot sicer. Saj prav te podatke vsi nestrpno čakamo.
Spomnim naj na dejstvo, da so roji sami po sebi precej očiščeni varoj. Morda celo dovolj, da jih prvo leto ni treba nič »zdraviti«, čeprav bi bili »industrijski« (napisano suhoparno, brez slabih misli).
Sploh bi bilo morda tako (rojno) najbolje protivarozno čebelariti: vsako leto imeti iz vsake čebelje družine močan roj. Tega prezimiti. »Izrojenca« pa na nek bolj human način, kot nekdaj, kmalu »likvidirati« (čebele pridružiti drugi – rojevi - družini??? ali jih »tretirati« s čemerkoli enostavnega in uspešnega??? Naši pradedi s kranjiči ali koši so bili kampeljci! Če bi še danes čebelarili, ne bi imeli težav z varojo (le z roji po visokih drevesih in pobegih)!

Presenetil pa me je »čarovnik«, ki očitno ni kdorkoli, ampak velik strokovnjak na čebelarskem področju. Med drugim je napisal stavek, ki je šel milostno (že spet moj humor…) mimo oči debatnega krožka. Napisal je »Glede varoje se malo prizemljite o malih celicah,...«. Glej ga vrabca! Nekateri imajo imuniteto za izražanje neprijetnih stvari, ali kaj?
Ni pa naš Francel spregledal nekaj pomanjkljivosti(?) pri njegovem opisovanju, kje danes varoja je in kje je še ni.

Jaz bi dodal k vsemu temu še to slabo dejstvo, da to »golazen«, ki jo je tudi menda ustvaril Bog, ne zna ukrotiti človeško znanje, čeprav to znanje zna priti že do zvezd. Seveda ne tudi mnogo drugih nadlog, ki nas tarejo. Pred nami je še neskončno nerešenih stvari! Samo ena stvar je nesporno rešena."

Male celice pri meni gradi zdaj druga generacija. Zaenkrat jih ne morem izmerit, ker gredijo v košu. Ta koš bo drugo leto "likvidiran", čeprav bo pozneje ravno tak koš naprej za pleme. Likvidiran bo tako, da se niti eni čebelici ne bo nič hudega zgodilo in sicer bo likvidiran ravno zaradi celic, ki so gotovo še vedno prevelike. Ko bo drugo leto ta koš "likvidiran, bodo pa izmerjene celice.

Treba je pa povdarit Marjan. Male celice so samo ena od potrebnih stvari. Potrebno je dodati še ostale in zadeva bo tipi topi.
S tega vidika ima Elektrik zelo prav. Samo SC so premalo. Zelo me veseli, ko se on oglasi (seveda tudi glas ostalih me veseli) in ga pozivam, da se čimvečkrat oglasi. Moderatorji bodo pa že popredalčkali kot je to zapovedano po pravilih.

klopotec · Objavljeno: 04 Jul 2013 20:42 Naslov sporočila:

Da nadaljujem. Veseli me, da menite, da bi bilo rojno čebelarjenje morda najboljše proti varoji. To se mi zdi povsem logično. In tudi mislim da večina čebelarjev misli tako. Zato bi bilo zelo koristno nekako vzpodbujati takšno čebelarjenje in nato delati še selekcijo. Ta pa bi morala biti dobro premišljena, da se ne bi favorizirala samo neka lastnost, recimo čistilni nagon, ampak da bi se odbirale družine, ki bi bile vsestransko dobre, bi imele večini lastnosti na optimumu.

Kljub temu, da se većina zaveda da bi bilo takšno čebelarjenje najboljše za pot do zdrave čebele, tako seveda ne bodo čebelarili, ker je to večini praktično nemogoče. Večina čebelarjev je v službah, roji pa ne čakajo. Nekoč je bilo drugače. Čebelarji so bili doma in so lahko polovili veliko rojev.

Narejenci so nek slab približek, ker se zaleganje ne prekine, dobri so le zato, ker nastanejo v rojilnem razpoloženju, dobijo se matice iz rojevih matičnikov (lahko tudi drugače). Najslabša varianta pa so paketni roji, kjer pa se skupaj zloži družina iz vseh vetrov.

Torej, rojilno čebelarjenje.

MatejM · Objavljeno: 09 Jul 2013 19:38 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Raznoterosti

Klopotec:
»…Treba je pa povdarit Marjan. Male celice so samo ena od potrebnih stvari. Potrebno je dodati še ostale in zadeva bo tipi topi.
S tega vidika ima Elektrik zelo prav. Samo SC so premalo…«
------------------------------
»…Da nadaljujem. Veseli me, da menite, da bi bilo rojno čebelarjenje morda najboljše proti varoji. To se mi zdi povsem logično. In tudi mislim da večina čebelarjev misli tako. Zato bi bilo zelo koristno nekako vzpodbujati takšno čebelarjenje in nato delati še selekcijo. Ta pa bi morala biti dobro premišljena, da se ne bi favorizirala samo neka lastnost, recimo čistilni nagon, ampak da bi se odbirale družine, ki bi bile vsestransko dobre, bi imele večini lastnosti na optimumu.
Kljub temu, da se većina zaveda da bi bilo takšno čebelarjenje najboljše za pot do zdrave čebele, tako seveda ne bodo čebelarili, ker je to večini praktično nemogoče. Večina čebelarjev je v službah, roji pa ne čakajo. Nekoč je bilo drugače. Čebelarji so bili doma in so lahko polovili veliko rojev.
Narejenci so nek slab približek, ker se zaleganje ne prekine, dobri so le zato, ker nastanejo v rojilnem razpoloženju, dobijo se matice iz rojevih matičnikov (lahko tudi drugače). Najslabša varianta pa so paketni roji, kjer pa se skupaj zloži družina iz vseh vetrov.
Torej, rojilno čebelarjenje…«

Sem večinoma na »dopustu« pri čebelicah. Brez računalnika. Zato preberem »pošto« le z zamudo, ko naredim malo pavze in se vračam v prestolnico.

Marka nimam kaj dosti dopolnjevati – soglašam (skoraj) v celoti z njegovimi stališči – tudi tiste njegove »nesimpatije do AŽ-panjev« zgleda, niso v tem forumu neka posebnost…Je že tako. Kot Marko, pa tudi sam dopuščam vsakemu ljubitelju čebel njegove poglede in načine čebelarjenja, čeprav imam kakšne pomisleke o drugačnih panjih in načinih čebelarjenja.

Istok («klopotec«), mi spet zanimivo in zelo strpno odgovarja na moje »kracarije«. Ker je to debata med prijatelji čebelarjenja, se vanjo še naprej vklučujem.

Tisto, da so male celice/čebele samo ene od potrebnih stvari za rešitev varojinega problema me zelo skrbi. Saj sem o tem že pisal. Namreč, nikoli ne bomo vedeli, če stvar deluje, ker pri teh »mnogih pogojih ali potrebnih stvareh« vedno lahko kaj spregledamo ali izvedemo pomanjkljivo.
Če se prav spomnim je, na primer, ena od teh zahtev tudi zemeljsko ali kozmično sevanje, ki naj bi bil določen faktor pri vsem tem. Ali naj čebelnjak podrem in ga prestavim na drugo mesto, če bo kdo z bajalico ugotovil, da ni na pravem mestu? Nič ne bi pomagalo, če rešim vse druge naloge, ali kaj?
Da ne spomnim še na množico drugih nujnih stvari pri čebelarjenju, ki jih le moramo opraviti, če želimo imeti čebele in od njih tudi vsaj kaj malega dobiti – pa so »prepovedane«? (sladkor, odpiranje panjev, manipulacije s pozicijam satov, nič braniti rojenje itd)?

Pri rojenju, ki naj bi poleg drugih vključujočih zahtev, ki pogojujejo uspeh maloceličnega čebelarjenja, se naj tudi jaz še malo ustavim. Bilo naj bi morda tudi samo po sebi rešitev tega našega usodnega čebelarskega problema? Če je to res – in tudi tu jaz uporabljam v debati samo »logiko«, se splača poiskati rešitev problemov, ki jih prinaša tak samostojen način (v zameno za kompleksnega maloceličnega) – sploh pa za enega od njegovih predpogojev..
Rešiti je pri tem postopku vse tisto in še kaj, kar v bistvu ugotavlja tudi Istok in je sen vsakega čebelarja.

Na kratko:
Kako enostavno, avtomatično, tudi ob zelo dolgi odsotnosti čebelarja »uloviti« naravni roj?
Doslej praktično nerešljiv problem! Kljub nekaterim, že zelo starim poskusom. Saj jih poznamo iz literature. Če drugega ne, nimajo rešeno vprašanje daljše odsotnosti čebelarja…
Z mojim prijateljem Igorjem poskušava najti rešitve v tej smeri. Načelno sva jih že za silo rešila, Igor sploh že pred leti – le podrobnosti realizacije in preizkušanje še manjka! Morda nam(a) uspe? Pa bi bili na konju!

Sedaj pa še par drobnarij:
Posebno za ljubitelje opazovanja naravno naseljenih rojev mimo naših lovilnih panjev.
Pred nedavnim se je močan roj naselil v votlino velikega debla lipe v drevoredu lip ob Dunajski cesti v Ljubljani – lučaj od mojega doma. Zanimivo, da skoraj tik ob pločniku te ceste in tik pred poštnim poslopjem. Moralo je biti dramatično, ko se je oblak čebel spustil v to izbrano domovanje skoraj pri tleh te mogočne lipe! Ljudje pa najbrž vse naokrog! Sedaj iz drevesne špranje čebele še vedno močno izletavajo – bojim se, da jih ne bo kdo posprejal, kot da so za večino ljudi moteč in nevaren insekt v tem okolju?!

Moje nadaljevanje poskušanja rešitve varoze s pomočjo matičnega izolatorja je v teku. Sem nekje na polovici postopka, ki traja okoli enega meseca in terja v sredini tega časa eno zamenjavo zaleženega lovilnega posebnega sata z naslednjim. To sem opravil pri mojih dveh poskusnih družinah. Rezultat je žal vsakič malo drugačen. To pot sem opazil, da je ulovljenih varoj v trotovini sicer po pričakovanju vsaj desetkrat več, kot v čebelni zalegi. Škoda pa je, da v tem času čebelja družina že opušča gojenje trotov, kar pomeni, da precej zanemarja gojenje zalege trotov v trotovske celice. Videl sem, da se tudi tu pojavi celo gojenje čebel – delavk v trotjih celicah! Rekli boste najbrž, da je to nemogoče, saj znanost pravi, da matica avtomatično oplodi jajčeca, če so te v manjših, čebelnih celicah – pač po njihovem, ker to mehanično zazna z razkorakom nožic nad temi celicami. O tej zablodi(?) sem že pisal, ker sem videl, da to ne drži, če dam družinici na voljo samo sat s trotovskimi celicami. V njih je nato samo čebelna zalega brez enega trota! Tudi čebele, ki se polegajo iz takih celic so na pogled prav take, kot iz normalnih čebelnih celic in niso neke velikanke, kot bi pričakovali zastopniki mnenja, da velikost celice določa velikost čebele! Ta fenomen sem torej opazil tudi sedaj v izolatorju! V nekaterih trotovskih celicah, ki sem jih seveda vse pregledal, ko so bile zaprte s pokrovčki, so bile namesto trotov, topot žal, kar samo čebele – delavke! V primerjavi s troti prav majčkene! Ker nisem imel pri roki foto-aparata, jih nisem slikal.

Sem pa ob tej priliki, ko v družini, razen v izolatorju, ni več odkrite zalege, ki je tudi že skoraj vsa izležena, vstavil v sredo gnezda sat z odkrito zalego, ki mi jih z veseljem producira pomožna družina v polovičnem AŽ-panju. Ta naj bi še okrepljeno lovil varojo, ki jo seveda, predno se prično iz tega sata izlegati čebele, odstranim in pregledam protivarozno tretiranje!

Pa še o letošnjih pašnih donosih čebel.
Kot domala vsi, tudi jaz z zanimanjem spremljam podatke o donosih s čebeljih paš. Uradno nam jih vsak pozni večer sporoča g. Zdešar iz ČZS. Letos je menda prvič vključen tudi podatek z Bleda, ki me najbolj zanima. Ko sem pri čebelah tudi sam spremljam dnevne donose, saj imam pod »navadnim« AŽ-panjem, ki mu dodam zaklado, položeno staro, še atovo tehtnico. Kaj opažam? Uradna poročila iz merske postaje, ki je le par kilometrov od moje lokacije, se zelo razlikujejo od mojega merjenja! Po pravilu tudi za večkratnik navzgor od navedenega. Ali je to posledica nekoliko drugačne mikro lokacije čebelnjaka? Ali je posredi nekoliko večja (letos izjemoma niti ne) številčnost družine na tehtnici? Ali marsikaj drugega?
V glavnem pa lahko sami zaznate iz teh sporočil, da je letos paša na Bledu slaba! V povprečju skoraj najslabša od vseh merskih postaj. Kjub temu mi kaže, da bodo družine nabrale večji del za potreb sebe in nekaj tudi zame!

AŽ satnik in Gerstungov satnik.
Nekateri med vami - in sploh je praktično -, da se posebno v primerih začetnega uvajanja in prehajanja na nakladni način čebelarjenja, namesto skladovničnega, oprijemljete metod čebelarjenja, ki uporablja tako-imenovani GJ satnik. To je čisto navaden AŽ satnik z nataknjenima plastičnima čepoma za obešenje v naklade. Ta originalni AŽ satnik izhaja v resnici samo iz velikosti in proporcu stranic satnika, ki ga je vpeljal čebelar Gerstung. Za njim je to velikost satnika prevzel čebelar Alberti, vendar to velikost satnika ni uporabil v viseči obliki, kot je to uporabljal Gerstung, temveč v ležeči. Za Albertijem je tak ležeč satnik uporabil v svoji konstrukciji panja naš Žnideršič. V teh »žnideršičih« čebelarimo skoraj izključno le Slovenci. Za čuda je ta panj, ki je komu lahko tudi nesimpatičen, v množični uporabi do današnjih dni in prav nič ne kaže, da je njegova raba pri nas v zatonu ali izginotju.
Žnideršič je bil zelo občutljiv človek za korektnost svojega delovanja. Ker je pri svojem panju uporabil nekatere značilnosti najbližjega vzornika, Albertija, ga je prvotno poimenoval Alberti – Žnideršičev panj ali kratko A-Ž panj. Pa so kasneje slovenski čebelarji spričo tolikih razlik od Albertijevega panja, predlagali poimenovanje »panj Antona Žnideršiča« ali AŽ-panj oziroma panj »žnideršič«.
Nikakor pa se doslej ni poimenoval satnik v AŽ-panju Gerstungov satnik! Pogledati je treba le sliki obeh, pa se vidi razlike!
Nas je profesor na fakulteti za arhitekturo učil, da je že majhna sprememba originalnega arhitekturnega načrta razlog za njegovo poimenovanje po zadnjem avtorju.
Pa v našem primeru sploh ne gre za majhno spremembo, temveč kapitalno! Podobna sta sicer velikost (kvadratura) in morda še mere ožjih in daljših stranic satnika. Bistvo pa je v povsem novi ležeči konstrukciji satnika in z mnogimi detajli, ki jih je skonstruiral Žnideršič!
Zato je navajanje, da je AŽ-satnik prav za prav plagiat Gerstungovega satnika čisti nesmisel, da ne rečem hudo nasprotovanje vsemu, kar diši po panju in čebelarjenju z žnideršiči. Imenovati bi se najbrž, po mojem mnenju , morala taka uporaba AŽ satnika v viseči obliki kvečjemu Jurkovičeva raba AŽ satnika ali JAŽ satnik.

Alberti-Žnideršičev ali Antona Žnideršiča ali AŽ satnik (»žnideršičev« satnik)

Gerstungov satnik

klopotec · Objavljeno: 09 Jul 2013 20:41 Naslov sporočila:

Ko sem napisal, da so male celice premalo, sem imel v mislih Dee Lusbyjevo in njeno razlago, kaj vse, poleg SC je potrebno za uspeh.

Če bajalica ne kaže ravno pravega položaja čebelnjaka, ga nikar ne podirajte. Tisti pa, ki na novo postavlja čebelnjak, pa po moje nič ne škodi, če malo proba z bajalico. Če se seveda razume na njo. In če ve kaj je dobro za čebele. Kolikor se spomnim, sta Jernej in Brndušič povsem nasprotno razlagala, kaj je dobro za čebele in če ju bereš, maš samo 50 % možnosti, da boš naredil prav, he,he.

Kdaj nam boste predstavili lovljenje roja ob odsotnosti čebelarja?

Marko · Objavljeno: 10 Jul 2013 09:30 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2013 09:42 Naslov sporočila:

Marko, tudi ti si maloceličar, ker daješ v panje veliko satnikov v prosto gradnjo. Daješ tudi satne osnove in s tem daješ možnost čebelam, da imajo vse potrebne velikosti celic.
To je eden od kamenčkov na poti.

Marko · Objavljeno: 10 Jul 2013 10:16 Naslov sporočila:

Upam, da g. Marjan ne bo hud, če malce pomešamo teme v njegovem dvorišču.
Prosta gradnja je zame osnova, a ne iz razlogov malih celic. V tem je bistvena razlika med menoj in 'vami', ki želite priti do majhnih čebel in posledično do obvladovanja varoje.

Satnih osnov sem se poslužil res iz nuje in še te bodo (so) v medišču.
Za pestrost velikosti celic bi bilo brez teh osnov še bolje poskrbljeno Smile

.

Kakšna je velikost celic in kje - s tem se pravzaprav sploh ne ukvarjam.
Čebele že vejo, kje, kdaj in kakšne naj bodo Wink

.

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2013 10:32 Naslov sporočila:

Ne bo hud ne, saj to je tema o kateri se rad pogovarja. Kako priti do čebele, da bo sobivala s svojim gostom.
Prosta gradnja pripelje do manjših celic, o tem, vsaj zame več ni dvoma. Čisto vseeno je, zakaj puščaš prosto gradnjo, posledica bo vedno enaka.
Ko omogočiš prosto gradnjo, moraš še bolj pazit kam daš kak sat, če kaj premeščaš. Pri SO je to morda malo manj pomembno. Pri prosti gradnji pa si one gnezdo naredijo z različnimi celicami in na mestih, ki njim odgovarjajo. In če tam kaj šariš jim zadevo dosti bolj pokvariš.
Velike celice na straneh, troti, male v sredini, večja toplota, varoja gre vstran, na stran.
Ta logika je v bistvu čisto enostavna, razlike so le v tem, kako uspešno priti do tega.
Če mi bo uspelo s koši, bomo čez par let en koš podrobno secirali in izmerili. V košu ne more biti napake, ker ne moreš nič za j.

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2013 12:57 Naslov sporočila:

če bo hud zaradi tega bo pač hud. meni se zdi dober tudi ta izraz.

Zlatko H · Objavljeno: 10 Jul 2013 13:17 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2013 13:28 Naslov sporočila:

Saj, zato pa pravim da bo to ćez par let.
Jaz moram drugo leto vse letošnje koše (če bodo šlimčez zimo seveda) razformirat, čeprav bi bili po izrojenju, drugo leto, z mladimi maticami primerni za nadaljnje pleme. ampak so celice še prevelike in jih bo treba podret in z naslednjo generacijo ponovno gradit. stvar bo trajala. seveda pa bomo lahko merili že vmes, vsako leto.

ampak fantje, kaj smo mi? radovedneži, ki si ne damo nič dopovedat, in bi radi vse sami preizkusili. v bistvu smo raziskovalci. imamo voljo, imamo čas.
jaz ga sicer nimam glih neomejeno, ampak 50 let pa tudi ni tako malo, he,he.

Marko · Objavljeno: 11 Jul 2013 09:08 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 11 Jul 2013 09:29 Naslov sporočila:

Zato pa pravim da bo treba meriti čez par let.
Predolgo so že čebele na satnih osnovah. Čez par let pa bodo prišle na recimo 5,1. Tudi pri Brndušiču se spustijo na 5,1, ampak pri njem se vse meša in nikoli ne veš. Seveda ne mislim da je v tem kaj slabega.

Slamnati koši, kot ga imaš ti Marko je za moje poskuse neuporaben, ker je preplitev. Koš mora biti globok vsaj 50 cm. To se mi zdi zelo zelo pomembno, če je pa res pa bom videl čez nekaj let. Ni problema, mam čas, čeprav sem včasih mislil da ga nimam. V tem je verjetno tudi napaka. Hitro, hitro. Ne marajo čebele hitro, one delajo počasi in vztrajno.

EV sati, ki si jih meril so tudi preplitvi in leto ali dve ne pomenita nič, merjenje pa je tudi pri takih malih razlikah lahko vprašljivo. Vprašljivo je če smo dovolj natančni.

Še to. Koš v katerem imam drugo generacijo samograditeljic bo drugo leto razformiran. Vabim najbolj natančnega da pride takrat izmerit celice. Vsekakor pa bi želel da smo prisotni vsaj eni trije, ker bo treba pripravit natančen načrt in beleženje merjenja. Sam pa nisem ravno biser natančnosti. Prej obratno.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli