Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

BorisP · Objavljeno: 12 Mar 2013 20:54 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

K diskusiji o naši čebelarski perspektivi

EW – piše:

BorisP · Objavljeno: 13 Mar 2013 21:12 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kjer (v naši domovini) živi človek, lahko žive tudi čebele!

Izposojena fotografija

EW je tudi napisal:

klopotec · Objavljeno: 14 Mar 2013 07:13 Naslov sporočila:

Elektrik je verjetno mislil, da tam nima smisla se s čebelami ukvarjati na veliko, na med. In ima po moje prav.
Ljubiteljsko čebelarstvo pa je potrebno povsod, ker so povsod potrebne rastline ki jih pa čebele morajo oprašiti. Treba pa je izbrat pravi panjski sistem pač glede na paše.
Zato pa morajo biti ljubiteljski čebelarji raztreseni povsod in njihovo poslanstvo je mnogo pomembnejše kot par prevoznikov z velikim številom panjev.
So pa podnebne razmere res čudne. Včeraj sem delal nove gredice in sadil čebulo, danes mečem sneg. No mogoče pa niti niso čudne, saj skoraj vsako leto pade sneg tudi marca za kak dan.
Zjutraj sem na stopnišču v klet našel veliko žabo krastačo. Lepo sem jo odnesel v zavetje, ker se je očitno prezgodaj podala na potepanje po okolici.

Marko · Objavljeno: 14 Mar 2013 08:38 Naslov sporočila:

Frank · Objavljeno: 14 Mar 2013 17:05 Naslov sporočila: Domovina lepa

Hee, he, prijatelj Marjan, za te ki ste, ali pa se zivite u biseru Slovenije, Bledu, je verjetno bilo vidno zivotarjenje na Jesenicah res kot nekaksna - groza?
Kot si pa tudi povedal; si pa vsi ne moremo izbrati koscek zemlje u nekem raju ki naj bi bil bolj primeren za nase zivljenje ali pa bolj priljubljen za panogo z katero naj bi se okvarjali ljubiteljsko ali pa samo, da nam malo zavenketa u zepu.
Za mene vsaj, po klatenju okrog sveta dvakrat, zame ni lepsega koscka sveta kot pa je bil to takrat, na in okrog Gregorciceve ulice 20!
Si rekel, in sam tudi vem, da si se samo tja vozil u solo?
Tako, se mi sedaj zdi, da se nisi dosti jagal, podil, potepal, kot se menda sedaj temu rece, po ali pa okrog Jesenic?
Pa kako naj bi se? Od zelezniske postaje pa hitro, in pes, do Gimnazije? Ob koncu pouka pa nazaj na postajo, da ujames vlak domov, mar ne?
Hitenje po glavni ulici, menda se sedaj imenuje Titova? Od tam se ni dalo kaj dosti videti, kaksno in kako je potekalo zivljenje na stranskih ulicah, poteh, in na obronkih mesta?
Imas prav; dim se je vcasih kar precej nagosto valil po Jeseniski dolini. Posebno, lahko mirne duse recem; se je eksklusivno valil dim samo, dol - gor, ob reki Savi, tam pod Mezakljo. U sredo doline, tja do postaje, Titove ceste, Titovega trga z Gimnazijo, tja pa skoraj nikoli ni prismrdel. Sploh nikoli pa tega dima s svojim unikatnim smradom ni zaneslo u soncno polovico doline, pod hribovje Karavank, Kalvarije, kjer sem se jaz rodil in takrat zivel. In z dvanajstim letom ze imel, zadaj na vrtu, cebelnjak za 27 AZ druzin in cel kup kranjicev. Rezervnih druzinic takrat se nismo drzali, saj cebele se je z lahkoto dobilo vsepovsod.
Se moram malo pobahati: Cebelnjak sam nabavil z denarje ki sem si ga zasluzil z nabiranjem rene (zelznih, mesingastih, bakrenih odpadkov) tudi rjave, majske kebre/hrosce smo u sodih zalili z nafto in to prodajali drzavi za gnojilo ali kaj ze so poceli z njimi? Jih je bilo toliko po vojni, da so unicevali bukova drevesa, tudi ostala, ko je bukev zmanjkalo. Bilo jih je na milijarde! (Baje je bila zemlja prevec prepojena s krvjo padlih borcev z obeh strani, med vojno?) Ko so se tejle kebri pojavili so celo sole zaprli, da so se lahko vse druzine bavile z nabiranjem - ciscenjem! Veje dreves so kebri oskubili vsega listja. Drevesa so se lomila pod njihovo tezo! Vse to sem, smo prodajali na zbiraliscu pod Mezakljo.
Sem pa ta cebelnjak z mlajsim bratom razdrl, tam na Javorniku, kjer je prej stal. Z izposojeno koreto sva ga domov u breg privlekela in ga doma tudi sama skupaj sestavila. Le-ta se danes tam stoji. So ga samo premestili u vzhodni kot sadovnjaka, kjer zalostno sluzi kot neka lopa ali pa drvarnica. Okolica bajte pa je sramota. Moj oce bi se obracal u grobu, ce bi videl to naso vilo u sedanjem stanju. Mi sporocajo, da je sedaj ta Vila u rokah nekih Juznjakov in to se tudi vidi po zadnjih slikah ki sem jih od zlahte dobil.
Tam, pod soncnimi hribovji, tam pa je bil raj za nas, tako kot za cebele! Sadovnjakov, sadnih dreves, pa pri vsaki hisi toliko, da se jih ni dalo nam, mulariji, niti prestet ko smo jih zvecer ravbali. Pod sadnimi drevesi pa zelene travice za umret. Ko je regrat cvetel, je bilo vse rumeno kot, da bi Bog samo zlato polil po vsej tej soncni strani doline. Pa bela plazeca detelja je cvetela skozi celo leto, saj okrog bajt takrat sploh niso nic kosili, kaj sele, da bi kdo imel umetni gnoj in to trosil okrog bajte. Gnoj in greznico se je polivalo po sadovnjakih, pred dezjem in snegom, da se je cez zimo in taljenjem snega spomladi vse lepo opomoglo in cakalo, da zabrsti u prvi spomladanski toploti.
Tam, okrog his, so se pasle kokosi, pa domaci zajcki. Mulci smo vsako jutro kaj porezali, s srpom, za zajcke ali pa za kaksno kozo, katero so ljudje dostikrat drzali pri bajti samo za mleko, sir - kateremu se sedaj ni para. Pa prasice smo imeli tudi doma, da so bile na mizi koline, pa sunka za Veliko noc! Tisti ki ste starejsi se veste, da se je takrat jedlo malo mesa. Samo kaksen koscek smo zmogli u nedeljah in se za to je bilo treba denar sparati, da se je zmoglo.
Pa koprive so bujno rastle ob plotovih in po kanalih, da te je bilo strah se zanesti od poti, ce si bil u kratkih hlacah? Tudi regrat je bil spomladi redno na mizi, pomesan s toplim krompirjem in ocvirki, ce se je zmoglo.
Tisti, bolj bogati, oni so pa imeli kaksno kravo ali pa dve. Kosili pa samo enkrat. Zelo redki, navadni ljudje, so imeli vec glav zivine u hlevu, oni bi kdaj kosili, bolj iz potrebe, tudi dvakrat. Takrat je vsak na-pol-kmet vedel, da se je travnik pustil, da zacveti in ga pustil, da tudi odcveti, saj samo na tak nacin se travnik sam otrese svojih semen in se ponovno zaseje. Za vse to; sadovnjake, vrtove, od katerih smo ziveli, travnike, za vse to pa so potrebne cebele in vsaka bajta je imela na vrtu vzoren, lep cebelnjak ali pa cebelnjacek z vsaj nekaj panji, obicajno, najvec le AZ sorte. Velikokrat pa so bili s ceste vidni tudi kranjici in ponekje se slamnati kosi bi lepo pod strehico domovali.
Ja, prijatelji, to so bili res zlati casi kateri se pa ne bodo vec vrnili, saj dvomim, da se kaj takega lahko, sedaj tam, po tej dolini se vidi? Se spominov na to verjetno tam nic vec ni?

Lep pozdrav vsem iz ledene kanade...
_________________
Regards,
Frank

BorisP · Objavljeno: 18 Mar 2013 16:42 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Panjski sistemi in čebelje paše

Ponovljena slika: Eno do štiri nadstropno medišče v mojem AŽ »maksi« panjskem sistemu. Tudi z mojimi trodelnimi sati s podaljšanimi celicami.

»Klopotec« pravi:

BorisP · Objavljeno: 18 Mar 2013 16:49 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Ja, kje so stari časi?…

Blagor Janši in njegovim čebelam, - na sliki njegov čebelnjak, – gledano nostalgično z današnje »perspektive« zastrupljenega okolja našega čebelarjenja.

Francel se spominja…

BorisP · Objavljeno: 22 Mar 2013 18:33 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Zima se poslavlja!?

Danes, 22. marca, na drugi koledarski pomladni dan sem kočno le dočakal toliko topel in sončen dan, da sem videl moje čebele izleteti na čistilni izlet in na prvo »nabavo« v naravno »prodajalno«. Ja, nimamo vsi domove in čebele ob njih, na krajih z obilnejšim soncem in nasploh toplih legah. Ampak, prav nič katastrofalnega!
Da je v podobnih in še ostrejših razmerah možno dobro čebelariti ponavljam že ves čas. Pomembna je priprava čebel. Hrana, zdravje in »stanovanje«. Potem pa gre čebelar lahko za ves zimski čas na dopust!
Videl sem, da zime ni preživela, poleg manjše pomožne družine, obremenjene s poapnelo zalego, le družina na »globokem« naravnem, prostograjenem satju v pokonci postavljenem kranjiču. V katerega se mi, ko je prazen, vseljuje priletelec. Tej družini težje ugotovim količino zimskih zalog, ker je na nepremičnem satovju. Verjetno sem ji jeseni dal premalo klaje, ker sem mislil, da je bo preveč, poleg njenih zalog medu. Čebelar se neprestano uči.
Vseh drugih (osmih) čebeljih družin pa je po štirih mesecih mirovanja v zimski gruči, sedaj vsaj začasno (ker za prihodnje dni spet napovedujejo sneženje in nizke temperature) napočil čas sprostitve črevesja in kratkega poleta po vodo, cvetni prah in kapljico sveže medičine.
Vsem družinam sem na hitro očistil podnice mrtvic in drobirja ter pri tem videl koliko so pri moči. Vse zapišem v beležnico.
Iz slik boste videli, da je še vse naokrog čebelnjaka na debelo snega. Je pa seveda najti v bližini tudi bolj sončne lege in tam najdejo čebele prve posladke.
Naj spregovorijo slike!

Takole v snegu me je pričakalo današnje jutro, ko sem prišel k čebelnjaku. Prve čebele so pa že prišle na plano.

Tudi »iz zraka« se vidi, koliko snega še leži okoli čebelnjaka, ki je ta čas – koncem marca - kmalu po dvanajsti uri že v senci hriba.

Kmalu zjutraj pa je bilo pred panji že vse živo čebel. Veselje za čebele in čebelarja!

Čebele so se predvsem rade pogrele na s soncem obsijanem lesu, prinašale pa že tudi kakšen košek obnožine.

Na snegu v okolici čebelnjaka so nato postali vidni sledovi opravkov čebel – iznos mrtvic (še kakšnega lanskega trota) in »straniščna« vsebina.

BorisP · Objavljeno: 25 Mar 2013 14:59 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Moje mnenje o »intervalni aktivnosti« čebeljih družin in uporabe zdrave kmečke pameti

ISKALEC Marko ugotavlja in sprašuje:

Marko · Objavljeno: 26 Mar 2013 13:53 Naslov sporočila:

Hvala za oba 'prispevka', gospod Marjan. In krasne, nostalgične fotografije.

Upam, da res ne bo človeški rod šel tako daleč, da vrnitev ne bo mogoča.

BorisP · Objavljeno: 30 Mar 2013 00:00 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Črno – bela slika, naše stvarnosti

Iskalec Marko se mi laska! To kar dobro dene!

BorisP · Objavljeno: 04 Apr 2013 23:13 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Mali čebelarski starokopitnež

Ne tej stari sliki smo fotografirani trije čebelarji pred našim, tedaj pravkar postavljenim čebelnjakom. To sliko sem verjetno že kje prikazal, pa bi jo želel še enkrat komentirati.
Na sredini sem jaz, par let star »čebelar« poleg starejših čebelarjev, mojega očeta (desno) in očetovega brata, ki je ta čebelnjak zgradil za mojega očeta verjetno kot del dote iz dediščine, pred okoli 80 leti.
AŽ- panje v čebelnjaku je oče pripeljal od rojstnega doma, narejene res dobro v mizarski delavnici sorodnika Finžgarja iz Krope in je v njih na rodnem domu že dalj časa čebelaril. Z njimi sedaj jaz čebelarim še naprej, saj so skoraj neuničljivi!
Starokopitno, nazadnjaško – sedaj pravijo temu s tujko »konzervativno« – je to moje oklepanje starih panjev in čebelnjaka, da bolj ne more biti! Kaj ne? Saj naj bi tudi pri nas – »končno« – morali imeti AŽ-panje v najboljšem primeru le za shrambne omarice in čebelnjake za posebne vikend hišice ali zgolj ropotarnice, če jih ne bi raje kar razsekali in pokurili, po nekem znanem nasvetu uglednega tujega čebelarskega strokovnjaka dr. Liebiga, ki se prilega stališču tudi mnogih naših najnaprednejših čebelarjev…Zaenkrat pa so to žal ali na srečo le »pobožne« želje, ki se nočejo in nočejo uresničiti. Le zakaj ne? To je pa druga zgodba*.

Poglejmo – če koga zanima - še nekaj značilnosti tega, sedaj mojega čebelnjaka. Stoji na štirih betonskih kvadrih, ki so sestavni del betonskega korita z zaščitno tekočino proti mravljam.
Okna ima spredaj, nad panji, da so v notranjosti čebelnjaka vse stene proste za shranjevanje čebelarskih potrebščin, vključno omaro za satje. Svetlobo dobi čebelar v tak manjši čebelnjak seveda tudi z odprtimi vrati.
Ima pa ta čebelnjak še neko posebnost. To so snemljiva velika vrata – loputi, na čebelnjakovem pročelju, ki jih danes seveda ni več v uporabi. Na sliki jih nekoliko vidimo še odprta, nataknjena na nasadila, da se je lahko pročelje čebelnjaka zaprlo, ko je čebelar odpeljal čebele na pašo in je ostal čebelnjak z vsem ostalim inventarjem zaprt.

Moj oče je bil za tiste čase napreden in je čebele redno prevažal z vlakom na ajdovo pašo na Dolenjsko. Pa tudi z najeto konjsko vprego na gozdno pašo na Pokljuko. Zelo naporno za vse udeležence. Jaz, kot mulc in domači čebelarski vajenec, sem bil določen za pogoste kontrolne obiske k preseljenim čebelam na Pokljuko. S kolesom sem se tedaj peljal v dolino Radovne pod Pokljuko in nato jadrno peš strmo navzgor po bližnjici k čebelam. Ker sem to nalogo hitro opravil, če ni bilo po nizkih smrekah v okolici pašnega čebelnjaka kakšnih rojev, ponavadi doma starša nista popolnoma verjela, da sem bil res pri čebelah. Dobil pa sem tudi še en domač vzdevek »Pokljukec«. Mnogokrat pa je bila v tistih dneh boljša paša kar doma. Zato čebel v teh panjih in tudi sicer več ne selim. Najlepše mi je čebelariti kar samo na enem mestu in z vsem podedovanim inventarjem. Vsaj do takrat, ko bo to mogoče in dovoljeno.
----------------------------
*V forumu Slovenski Čebelarji sem pravkar zasledil eno od takih grozečih naprednih stališč: ".... Za s.č.(slovenske čebelarje – moje pojasnilo kratice) bi bilo bolj koristno, če bi naša oblast čebelnjake prepovedala…"

Frank · Objavljeno: 05 Apr 2013 17:32 Naslov sporočila:

Je res kar g. Marjan omenja o AZ panjih in celo cebelnjakih.

Jaz ze nekaj let spremljam te njihove razprave in pehanja, da bi se AZ panje z sekirami razbilo u treske. Zadnje case pa se je pridruzilo se nekaj 'izgubljenih dus' ki se celo bavijo z ukinitvijo in razbijanjem nase slovenske ljudske dediscine - cebelnjakov.
Se je en tic celo zacasno tukaj oglasal in ta je mnenja, da je prav AZ panj in cebelnjak vzrok, da imate doma take probleme z varojo. Jaz ga ne vzemam prevec resno, saj zadnje case trosi prave neumnosti ki niso nobenemu u ponos posebno pa ne Slovencu z se tako plitkimi koreninami.
Nek drug tic ki bi rad slovenijo nekako prekrstil (si je prodal duso nekomu?) ni pa vreden pocenega grosa in ta prodaja mu je bila zamanj.
Njemu ne pase vec, da bi cebelnjake samo razbil, pozgal - sedaj bi rad, da drzava sprejme nek ukaz, direktivo, da se cebelnjakov u Sloveniji nic vec ne bi smelo graditi!
Kaksna neumna zabitost (zahrbtna izdaja?) pa je to? Mogoce pa je to samo neka starostna bolezen mozgan ki se ga je polotila? Vem pa iz iskusenj, nabranih cez leta, da zdravila proti takim "obolenjem" ni!
_________________
Regards,
Frank

BorisP · Objavljeno: 09 Apr 2013 19:32 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Naš čebelnjak – prostor za čebelarjenje in še kaj

Mislim, da ni sporno, če rečemo, da za čebelarjenje ne rabimo le čebel in panjev, temveč tudi prostor, kjer naj ti bodo. Slovenci imamo za tak prostor že od davna posebne stavbice, ki jih imenujemo »čebelnjaki«. Zato take stavbice, ker smo - in še vedno čebelarimo pretežno s panji, ki jih zlagamo v skladovnice, te pa kličejo po skupnem pokritju in hitro smo pri zaprti stavbici.
Seveda čebelarimo lahko tudi s prostostoječimi panji – tako čebelarijo domala po celem svetu. Pa tudi ti rabijo svoje zemljišče (stojišče), kjer so postavljeni.
Če so čebelnjaki kot stavbice ali stojišča, nameščeni v sklopu čebelarjeve domačije, so lahko čebelnjaki po vsebini manjši, saj običajna čebelarjeva opravila, točenje medu, shranjevanje, pripomočke in orodja čebelar najde in opravi par korakov od čebelnjaka, v hiši. Če pa se čebelar želi pri čebelarjenju ukvarjati s posebnimi zadevami, kot je na primer apiterapija, si bo seveda to moral urediti v čebelnjaku, ki bo zato tudi pri domačiji malo večji ali vsaj nekoliko drugače urejen.
Za čebelarjenje s prostostojčimi panji, ki so nameščeni v sklopu čebelarjeve domačije, se običajno tudi najde prostor za vse potebno v hiši. Le za apiterapijo in podobne zadeve si bo moral čebelar pomagati drugače – s posebnimi objekti.
Kaj pa, če čebel nimamo ob domačiji?
Takrat je koristno, če je čebelnjak kot stavbica prostornejši, da lahko v njem vse potrebno postorimo in nam služi neodvisno od možnosti, ki jih nudi dom čebelarja.
Na, od čebelarjevega doma oddaljenem »stojišču« prostostoječih panjev, pa mora seveda čebelar vse kar rabi pri upravljanju s čebelami prinesti ali pripeljati od doma. Nerodno je, če kaj pozabljenega ali nenadejanjega rabi, pa ni prinesel s seboj k »stojišču«. Točenje medu mora vsekakor opraviti doma. Apiterapja (»spanje« s čebelami…) in podobno, brez posebne ureditve (stavbice…) v tem primeru praktično tudi ni mogoča.

Zato mislim, da bi bilo tudi za naše čebelarje s prostostoječimi (nakladnimi…) panji, koristno, kaj samo koristno, nujno, imeti na »stojišču« stavbico v obliki našega čebelnjaka! Da bi čebelar v takem primeru zadostil uradnim predpisom, naj bi v tak »stojiščni« čebelnjak namestil vsaj nekaj skladovničnih panjev. Ne bi mu pa padla krona z glave, če bi v njih naselil tudi kakšno čebeljo družino. Saj mu bo najbrž kar sama priletela v odprt panj! Jo bo pa itak rabil za potrebe naravnega »življenja s čebelami«, in to dobesedno – ko »se bo šel« apiterapijo in podobno! Še bolj zanimivo bi bilo, če bi čebelaril vsaj nekaj časa s »kompatibilnimi« panjskimi elementi v obeh panjskih sistemih. Saj se to ponekod že dogaja – uporaba istih mer satnikov, s samo malimi premičnimi dodatki (»repki« za obešanje AŽ-satov v naklade…).

Edina pomembnejša razlika pri gradnji čebelnjakov v različnih koncih Slovenije bi naj bila na Primorskem v naklonih streh, ki sledi uporabi strešne kritine (korci…). Morda tudi z vidno kamnito gradnjo stranskih sten čebelnjaka.

Nisem seveda pozabil na »stojišča prostostoječih panjev ob čebelnjaku! Saj za njih postavljamo tak čebelnjak! Ti so razporejeni pač glede na terenske možnosti (lahko tudi z bajalico) ob čebelnjaku. Sedaj bo z njimi čebelariti za moje pojme šele pravi užitek! Posebno ob lepem vremenu, z zdravo hrbtenico in dovolj denarja za pogosto nadomeščanje, zaradi vremenskih vplivov bolj kratko-trajajočih panjskih elementov.

Osrednje slovenski arhitekturni tip čebelnjaka

Kraško-primorski slovenski tip čebelnjaka

Možnost življenja (spanja…) s čebelami tudi v najmanjšem čebelnjaku, z vzglavjem nad zamreženim izrezom stropa skladovničnega panja (AŽ…). Človek tako najenostavneje in najbolj popolno vonja in posluša vse, kar ponujajo čebele. Brez tega užitka naj ne bi bilo naravnega čebelarjenja! Najbrž se (ne) motim?!

Bolj »zazkošno« urejen čebelnjak naj ima priključeno »kamrico«. To je predvsem točilnica in s po vseh najboljših načinih urejenim apiterapevtskim ležiščem – spet z vzglavjem direktno nad zamreženo stropno odprtino panja s čebeljo družino.
Tu se bolj natančno vidita še dve pomembni sestavini čebelarjenja:
Streha čebelnjaka ponuja s kapnico v podstavljenem večjem sodu kar zadosten vir vode za napajanje čebel, če ni boljšega kje v bližini.
Čebelarjeva opazovalna klopica ob razgledni strani čebelnjakovega pročelja naj ne bi manjkala!

Mogoče bo ta zapis koga premamil – dokler je še čas in nam kakšna »napredna« vlada, poslušna najnaprednejši civilni iniciativi res ne prepove imeti čebelnjakov!…

Na sliki vzoren čebelnjak s stojiščem nakladnih panjev raziskovalnega čebelarja Andreja Kečkeša.

BorisP · Objavljeno: 10 Apr 2013 20:15 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

NEKEMIJSKA METODA Z IZOLATORJEM

Morda je prilika, da na tem mestu sedaj še malo bolj natančno pojasnim mojo nekemijsko metodo ukrepa proti varoji.
Že na začetku povem, da ta metoda žal zahteva več dela kot vse sedaj uporabljane »kemijske« metode.
Glede dela pa se sploh ne more primerjati z »malocelično« metodo, ko in če bo zaživela in tako ne bo v zvezi z varojo nič dela! Idealno, da bolj ne bi moglo more biti!
Zase sem si svojo metodo zamislil, ker tudi želim zdrav način zase (moj med…) in za čebele (trote nekoliko izvzamem), ne gledam pa na čas in delo, ki ga imam pri vzdrževanju (gojenju) mojih čebel. Kot sem že rekel, sem mali, ljubiteljski čebelar in nimam v prvem planu ekonomski interes pri gojenju čebel! Zato domnevam, da bi ta metoda lahko zanimala le mojemu tipu čebelarjenja primerljive čebelarje. Teh pa vsaj po statistikah ni tako malo!

Kako poteka ta moja nekemijska »lovilna« protivarojina metoda:
Vrši se v času rojnega obdobja čebeljih družin (junija) in glavnih paš , ko so družine že dosegle svoj številčni višek populacije (pomembno za izkoristek paš) in je že po naravni poti (z naravnim rojenjem) v tem času zaleganje prekinjeno ali vsaj omejeno.
1. Prvi ukrep. Takrat (okoli 1. junija) izvršim najbolj kočljiv (zamuden) del cele metode: poiskati moram matico in jo dati v moj enosatni izolator (»škatljo« z obešenim satom, z večinoma izdelanim trotovskim satjem, ki gre med dva AŽ-razstojišča in ima na obeh straneh matično rešetko). Izolator vstavim v sredo gnezda, da ima matica v njem kolikor mogoče tesen kontakt z še obstoječo zalego in čebelami.
2. Drugi ukrep. Ko je večina trotovske zalege v izolatorju pokrita (čez okoli 14 dni ali okoli 14. junija), izolator vzamem iz panja, viseči lovilni sat dvignjem, matico ujamem v lovilne klešče, čebele z njega ometem preko sipalnika nazaj v panj, vstavim v izolator že prej pripravljen nov, samo deloma izdelan trotovski sat, da je več prostora za postopno dogradnjo trotovskih celic in nanj spustim matico, ga vložim v izolator in vstavim nazaj na svoje mesto v panj.
3. Tretji ukrep. Čez novih 14 dni ali okoli 28. junija odprem matici izhod iz izolatorja, da prične prosto zalegati na satju njenega gnezda. Izolator z zaleženim satom pa še pustim v panju, da lovi še en teden varojo v preostanek pokrivajoče trotovske zalege v gradilnem delu lovilnega sata.
4. Četrti ukrep. Čez en teden ali okoli 6. julija izolator s pokritim satom trotovine odstranim iz panja, vrnem na njegovo mesto dva lepa prazna sata in zaključim postopek lovljenja varoj za to leto.

Postopek traja okoli 36 dni, od tega okoli 27 dni z odkrito trotovsko zalego v izolatorju pred pokritjem, ki privablja varojo.
Matica je v izolatorju en mesec = 30 dni.

V panju sicer ostane v začetku postopka vsa zalega, ki ca. en teden po začetku ukrepa še vedno samo ta nudi varoji možnost prehajanja v zalego pred pokritjem.

Kako pa se varoja lovi v izolatorju?
Po 9. dneh od zgoraj opisane vstavitve izolatorja ima varoja v panju možnost prehajanja v čebelno (najraje pa trotovsko) zalego samo v izolatorju. To traja skoraj en mesec (po gornjih podatkih 27 dni).
Zadnja zalega, skupaj z varojo v njej, se v tej čebelji družini iz prvotno zaleženih satov, ki jih pustim poleg izolatorja, izleže po 24 dneh (trotovska).
Skoraj dva tedna (12 dni) ima tudi zadnja varoja iz zadnje poležene zalege v panju čas, da gre na razmnoževanje v edino pokrivajočo zalego, ki je v izolatorju (če bi bilo to časovno premalo ali preveč se v praksi lahko spremeni!).

Kot rečeno, sem tak poskus opravil pred leti v dveh normalno razvitih družinah in imam za to dokumentacijo v že objavljenih foto posnetkih.
Med poskusom nista družini čutili osirotelosti zaradi matice v tako vstavljenem izolatorju, da bi potegnili zasilne matičnike. Tudi nadalnji razvoj poskusnih družin je potekal normalno.
Ti dve družini tisto leto nisem tretiral proti varoji z ničimer in sta se normalno razvijali. Koliko varoje sem s tem odstranil iz družine ne vem. Očitno pa dovolj za normalno preživetje poskusnih čebeljih družin.
Poskusa pa v naslednjih letih nisem nadaljeval, ker je bilo na voljo veliko učinkovitih in neprimerno enostavnejših kemijskih sredstev proti varoji – seveda strupenih. Med pa zato točim pri moji velikoprostorski rabi žnideršičev samo mediščnih satov, ki zagotovo niso bili v plodišču v kontaktu s kemikalijami.
Prihodnjo sezono (2013) bom vsekakor nadaljeval s tem »lovilnim« poskusom in bom obveščal o rezultatih.

Razmišljam o podrobnostih:
Nad varojo (v »prehodnem« obdobju iskanja še boljših metod) - z lovljenjem

Kot sem rekel, najbolj se moramo v tem času čebelarji osredotočiti na varojo. Da rešimo čebele – in pomagamo sebi ter odjemalcem čebeljih pridelkov.

Vzel sem si čas in še enkrat premlel mojo metodo, ki jo nameravam letos (2013) vsekakor ponovno spraviti v tek v tem »prehodnem obdobju« vsesplošnega iskanja najboljših protivaroznih ukrepov. Seveda tudi pri »moji« metodi velja »nekakšen čebelji zakon« treh let, da se stvar kolikor toliko potrdi.

Iz enostavno risanega diagrama, ki ga prikazujem skiciranega spodaj, se vidi bolj nazorno, kako (naj) ta metoda deluje:

Zavedam se, da je nekaj stvari v moji metodi nasprotju z nekaterimi najstrožjimi postavkami naravnega čebelarjenja, vendar za čebele neškodljive:
Te so:
- Poseganje v gnezdo čebelje družine z iskanjem in ulovitvijo matice.
- Enomesečno zaporo matice v enosatni izolator, ki ima na obeh straneh pripeto matično rešetko.
- Uničevanje trotovske zalege skupaj z varojo, ki se ulovi v ta sat.

Teoretična izhodišča moje metode so naslednja (datumi so okvirni, a pomenljivi):
Postopek izvršim enkrat na leto v štirih »korakih« (ukrepih), od okvirno 1.junija do 10. julija, ko je družina na višku razvoja in predno se prično glavne paše in predno se izlegajo zimske dolgožive čebele in varoje:
1. Okoli prvega junija matico dam v izolator sredi gnezda, na tridelni trotovski sat z dvema tretjinama že zgrajene trotovine in v eni tretini z nastavkom za gradnjo trotovine. Navajajo, da varoja najraje gre v trotovino (dr. Rihar piše, celo v 90% primerih).
2. Prej, kot bi se lahko izlegli prvi troti, okoli 20. junija, zamenjam trotovski sat iz izolatorja s pokrito zalego z novim na isti način, kot v začetku. Ko imam čas, odvzeti sat izpraznim in pregledam vsebino. Vanj se je vlovila varoja, željna zaleganja, (menda po dr. Riharju že v 3. – 1o. dneh preide ponovno v celico z žrko), ki je bila dotlej na čebelah te družine zunaj zalege, ki jo v celoti puščam v panju in se izlega (troti) 24 dni, to je do okoli 24. junija. Za časovno podaljšanje zaleganja matice v izolatorju in s tem ustvarjanje nepretrganih možnosti lovljenja varoj v to zalego, poskrbi gradilna tretjina trotovskega sata. Ta gradilni del čebele zgrade postopno in ga tako tudi matica zaleže. Seveda pa brez pašne stimulacije čebele gradilnika morda ne bi zgradile. Za tak primer pa sta tu dve tretjini že zgrajenega satja. Pa tudi zato, da matica, dana v izolator, lahko tam takoj nadaljuje z zaleganjem in se čimprej ustvarijo pogoji za lovljenje varoj.
3. Po enem mesecu pripora matice v izolator (okoli prvega julija) le-to izpustim – odpremo ustrezno odprtino na izolatorju ali odstranim pripeto matično rešetko. Matica sedaj lahko zalega čebeljo zalego v pravkar izleženo satje ob izolatorju, ki jo dojilje sedaj že krmijo tako, da postanejo čebele dolgožive in prežive zimo. Ta izlov varoj zagotovi, da so nove generacije čebel zdrave in brez poškodb. Izolator z delom nepokrite trotovske zalege pustim po izpustitvi matice še 10 dni na svojem mestu, da ta čas lovi preostanek varoj, ki je morda še v panju odkar se je proti koncu junija izlegla zadnja »stara« zalega iz panjskega satja in iz nje zadnje varoje. Predno bodo našle te varoje primerno stare žrke v novozaleženih satih sedaj izpuščene matice, jim dajem možnost prehajanja v to zadnjo, še odkrito zalego v izolatorju.
4. Predno bi se pa ponovno (drugič) hotela izleči trotovska zalega v izolatorju, to je okoli 10. julija, izolator s trotovskim satom odstranim, na njegovo mesto pa dam lepa, že večkrat zaležena sata, da ju matica (čebele!) vključijo v novo zalegalno gnezdo.

Priznam. Imam s tem kar precej obveznosti (časovne) in sitnosti (edina večja je poiskati v velikem gnezdu matico ob prvem koraku). Omogoča mi ljubiteljsko čebelarjenje, kjer čas ni denar, temveč užitek! Enostavnejše so skoraj vse druge zadosti učinkovite metode, s katerimi vsaj začasno rešujemo naše čebelje družine in jih vsi sedaj uporabljamo, – ampak, žal so VSE STRUPENE čeprav jih uporabljamo le »prehodno«! Tudi sedaj uporabljan žveplov cvet je strup ali »kemija«. Mar ni?
Pri tej »lovilni« metodi je še kaj povedati:
1. Zalege ni izven izolatorja samo par dni (ca. 5), kar ni škodljivo za skoraj popolno izlovitev varoj iz družine. V izolatorju, ki je v panju sicer en mesec in deset dni pa se varoja efektivno lovi en mesec (ker drugje v panju ni primerne čebelje, oz. trotovske zalege! Samo dvakrat po ca 5 dni, ko matica v izolatorju pričenja zalegati trotovski sat, se varoja v izolator ne lovi, ker v njem ni žrk primernih starosti in čaka na bližnjo priložnost.
2. Mora pa se še nesporno potrditi, da je metoda zadosti učinkovita za čebeljo družino brez vseh drugih protivaroznih pomagal. To bi šele z večjo gotovostjo videli pri zapovrstnem vsakoletnem ponavljanju vsaj 3 leta pri številnih, najbolje vseh, družinah v poskusnem čebelnjaku. (Seveda jo sicer lahko po mili volji preizkušamo tudi drugače, pač vedno na lastno odgovornost).
3. S to metodo hkrati preprečim morebitno rojenje družine v najbolj rojnem delu leta.
4. Istočasno dosežem največjo nabiralno sposobnost družine v času glavnih paš, ki ohranja vse čebele na višku razvoja in jih lahko usmeri na pašo namesto na vzrejo dodatnih kratkoživih čebel za popašno obdobje.
5. Družina z matico v izolatorju med glavno pašo in polegajočo zalego na satih gnezda nareja velike vence medu nad in ob (dvoetažnim) gnezdom, ki ostanejo družini za prezimovanje na njihovem medu ob – po potrebi - samo delni kasnejši dopolnitvi sladkorja.

Grafični prikaz s časovnico lovljenja varoj:
Programska shema lovljenja varoj v enosatni matični izolator (ki se ga namesti med dva razstojišča AŽ-panja in ima za matičnima rešetkama na obeh straneh tridelni sat. Dve tretjini sata z že zgrajeno trotovino. Eno tretjino za njeno gradnjo.
Vse se odvija med 1, junijem in 10. julijem, v času glavnih paš, na višku razvoja čebelje družine in na višku nagnjenja k rojenju. Varoja se predvidoma ulovi v zadostni meri za normalni razvoj družine v enoletnem obdobju. Družina ni prikrajšana na številu pašnih čebel, ki se lahko bolj posvete paši, kot negi zalege.

Proti varoji brez kemije, za silo, tudi z enostranskim izolatorjem v AŽ-satniku.

Poskušamo proti tej nadlogi vse mogoče, a trenutno smo (vsaj v Sloveniji in v tem delu sveta) vsi še (pre)močno na kemiji! Moja zamisel temelji na znanem principu odstranjevanja varoj iz lovilnega sata čebelje zalege v katerem se razmnožuje varoja. Čudi me, da je v tej smeri tako malo praktičnih napotkov. Zato sem dobesedno moral »izumiti« svojo pripravo in postopek.

Na kratko ga (ponovno) osvežim:
Sestavil sem enosatni matični izolator – to je »škatlja«, ki se vstavi v sredo čebeljega gnezda. Odpre se zgoraj in v njej visi satnik z delno že zgrajenim, pretežno trotovskim satjem. Obdana je na obeh velikih straneh z matično rešetko.
Na višku razvoja čebelje družine (pri meni pred glavno pašo konec maja) vanj damo njihovo matico. Ko je čebelja zalega (najbolje trotovska) tudi v gradilnem delu »lovilnega« sata pretežno pokrita (čez ca. 15 dni), jo odstranimo in »vajo« ponovimo, topot z nekaj ostankov še ne pokrite zalege, da se lovljenje ne prekine..
Varoja po ca. 9. dneh od pričetka »lovljenja«, nima v tej čebelji družini nikjer drugje možnosti vstopa v čebeljo zalego pred pokritjem, kot v lovilnem satu. Po ponovnih ca. 15 dneh matico spustimo, lovilni sat s še nekaj odkrite zalege pa pustimo v panju do popolnega pokritja.
Čebelja družina na višku razvoja in ob najboljših pašnih pogojih z enomesečno prekinitvijo vzreje čebel ni videti prizadeta. Saj je ob rojenju z zalego domala enako. Ostanejo ji pa vse, z gojenjem zalege manj obremenjene čebele, rojenje je preprečeno, posvetijo se lahko beri medu.
Koliko pa je pri tem manj varoj? Vsaj tiste manjkajo, ki jih na ta način polovimo in tudi one, ki bi se namnožile v enem mesecu iz čebelje zalege. Po mojih izračunih in prvih rezultatih preizkusov za tisto leto ne rabimo drugih protivaroznih ukrepov.
Seveda pa je s to metodo precej dela, zato je najbrž tako odrinjena in sem jo odrinil zaradi komoditete začasno tudi jaz. Saj je mnogo lažje v panj nekaj popihati, posuti, poriniti in je opravljeno. Da ne omenim metodo samoobrambe čebel samih, ki se preizkuša v naših razmerah, ko čebelarjem ne bo treba nič takega delati in bodo pridelki čisti.

Načrt za protivarozni matični izolator, ki se vstavi med dva razstojišča v AŽ-panju.

Enostranski enosatni izolator za lovljenje varoje v običajnem AŽ satniku

Različica mojega AŽ-matičnega izolatorja za vstavitev med dva razstojišča je zgoraj prikazani matični izolator, narejen kar iz navadnega AŽ-satnika. Značilnost tega izolatorja, katerega osnovna zamisel sem povzel iz tujega vira je, da rabi v panju najmanj prostora – toliko, kot en navaden sat – saj tudi je narejen iz navadnega satnika! Da matica v njem zalega celice samo z ene strani in je preproste izdelave.

Na eno stran satnika pritrdimo tanko čvrsto ploščo, iz ustreznega materiala, (plastika, kovina…). Nanjo privoskamo satnico ali starejši sat, ki mu z ene strani ostrgamo celice. Nato pa še s škrnjaki pripnemo na satnik premično matično rešetko.

Pomanjkljivost tega izolatorja pa je približno polovica manjša količina celic v njem. Celice, ki jih matica zalega in vanje vstopajo varoje, morajo biti zaradi prostorskih omejitev za čebele – delavke, ne pa za trote.
Tak enostranski izolator verjetno povzroča nekoliko slabši kontakt ali dostop do čebel in varoj, ki jih ima namen loviti. Zato lahko povzroči kakšno težavo. Zasilne matičnike, manj ulovljenih varoj…? Posebno, če ga uporabimo v večjji čebelji družini.

Potrebno si bo pač nabrati (najbrž samo amaterskih) izkušenj!
Povdarjam, da spada ideja te metode v sklop stremljenj osveščenih čebelarjev, zbranih v tem forumu, ki bi radi čebelarili (obdržali čebele – za naravo in človeško prehrano nenadomestljive opraševalke rastlin) brez uporab zdravju škodljivih kemikalij – beri: brez strupov. Tako, kot temeljna ideja te skupine, da naj čebele same opravijo z varojo. Vse skupaj pa je v fazi preizkusov in prehodnega časa, ko je naša glavna skrb, da do zmagoslavnega trenutka samoobrambe čebel, ki ga bomo nazdravili s čašo pristne in zdrave medice, za vsako ceno ohranimo čebele pri življenju, tudi s pametno uporabo strupov ali komplicirano tehnologijo, ki sem jo bolj natančno predstavil v tem sestavku..

BorisP · Objavljeno: 20 Apr 2013 17:34 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kako lahko lovimo varojo brez kemije v navadnih, (dvoetažnih) AŽ-panjih?

V tem čudnem letošnjem vremenu, ko so še v začetku aprila bile zimske razmere, imam čas brskati po mojih starih čebelarskih arhivih. Dajo mi vedeti, kaj vse sem izkusil v moji dolgi čebelarski kareri.
Zamislil sem se pa tudi nad podatkom, da je gledanost te moje rubrike v tem forumu visoka (v zadnjem mesecu dni preko 70 ogledov na dan). Dopisovanje vanj pa je od udeležencev foruma zelo upadlo. Ga skoraj ni. Kako to? Saj so sedaj naše čebelje družine po prestani dolgi zimi v eksplozivnem razvoju in se dogaja marsikaj zanimivega. Tudi priprave na ukrepanje proti varoji morajo biti v naših glavah in na papirjih premišljeni do vseh podrobnostih. Za izmenjavo domislic nič koliko priložnosti. Pa kljub temu taka grobna tišina?!

Opravil sem medtem tudi kontrolo, kaj se je zgodilo moji družini v pokonci postavljenem kranjiču, da je pozimi umrla. Potrdilo se je, da je umrla od lakote! Da bi me koklja brcnila! Jaz pa sem jeseni razmišljal, da ji ja ne bi dal preveč sladkorja za zimo, da ji ne bi zmanjkalo praznih celic, ki jih rabijo za prezimovanje!
To je pač davek ne le moji napaki, temveč tudi panjskemu sistemu z nepremičnim satjem, ki se ga skoraj ne da kontrolirati, kaj vsebuje.

Za razmisleke o glavni temi tega foruma, samoobrambi čebel nad to nadlogo, nisem niti avtoriteta, niti udeleženec. Zato se v njo ne bom spuščal, razen s kakšnim vprašanjem, ki me zanima, kot čebelarja.

Eno tako vprašanje sva izbrskala z mojim prijateljem Igorjem, ki sem ga tukaj že predstavil. Namreč, ne znava si razložiti, kako naj prihaja do regresije čebelje družine iz sedanjih mer gradnje velikosti celic satja v kratkem času (parih let), v okoli 10% manjšo gradnjo celic (naravnega ali satničnega) satja. Ali izkušnje s postopno manjšimi velikostmi celic prenaša v družini matica ali čebele – delavke? Čebele so razmeroma kratkega življenja, res pa krmijo zalego, kar odloča celo, ali bo zaradi njihove hrane izležena čebela – delavka ali matica! Ali je v tej hrani tudi lahko tako sporočilo? Matica pa ni udeležena pri gradnji satja, razen z genskimi sporočili v jajčecih, premešanimi s sporočili trotov s katerimi se je sparila, ki imajo še manj takih izkušenj. Poleg tega matica lahko vsako leto izroji. Med nami so tozadevni eksperti in bi gotovo vedeli pojasniti vsem nam zanimivo vprašanje.

Morda je nekoliko napačno, da sem doslej v tem forumu večinoma prikazoval možne načine nekemijskega čebelarjenja, ki so se mi odprli ob inovacijah, kako večati prostornino navadnim AŽ-panjem? Ta oblika pa očitno ne zanima širok krog AŽ čebelarjev, kaj šele tistih, ki prisegajo na nakladni način čebelarjenja!

Zato bom sedaj poskusil razložiti, kaj se da storiti tudi v zvezi z lovljenjem varoj v čisto navadnih AŽ-panjih v kakršnjih čebelari večina naših čebelarjev.
.

Takole:

V prikazani risbi so utelešeni trije glavni čebelarjevi ukrepi z družino v navadnem AŽ-panju – »Našem panju«, kot se ga je prijelo poimenovanje kmalu po navdušenem sprejemu med našimi čebelarji.
Ukrepi sledijo od začetka (vrha) navzdol pod oznakami A, B, C.
Na levi strani je shematični prikaz v vdolžnem prerezu skozi panje (Od žrela do premičnega okenca za sati v »hladni stavbi«, ki ima poleg kakšne slabe še več koristnih lastnosti za čebele in čebelarja).
Na desni pa prečni prerez skozi satje in satne ulice Našega panja

A - Pričenjam s prikazom postopka po glavni paši, ko izpraznim medišče, in družino postopno dokrmim za zimovanje. Pri tem pazim, da družina še lahko razvije v plodišču zadosti zimskih čebel in jo pri tem ne ovirajo pretirane zaloge medu in peloda.
Pred zimo panj, zložen na tesno v skladovnici čebelnjaka, odenem na tesno nad plodiščem in od zadaj za okencema pri stalno snetih vratcih, stalno z debelo blazino vlago prepustne penaste gume.Tako kolikor mogoče udobno prežive tudi zelo dolgo zimo in se spomladi samodejno razvijejo do tistega maksimuma, kot ga omogoča 9 ali 10-satno plodišče (z zalego – razen nekoliko manj na »pokrovnih« - na vseh satih plodišča). Predno bi se razvoj izjemoma v kakšni družini že pričel nagibati v rojno razpoloženje (recimo s preveliko gnečo čebel v prvi polovici maja), ji dam namesto manj zaleženega stranskega sata, v zaleganje in delno v gradnjo tridelni trotovski sat in odprem družini dostop v, z iztočenimi sati napolnjeno medišče.

B – Tik pred (mojo) glavno pašo (na lipku in smreki) okoli 1. junija, izvedem moj protivarozni tehnološki ukrep. Matico dam v enosatni matični izolator, - ki ima na obeh straneh matično rešetko, - med dva srednja razstojišča v plodišču. Medišče je sedaj seveda odprto, brez matične rešetke(!) in vanj na sredino prenesem krajna sata, ki sem ju vzel iz plodišča. Varoja v družini se po desetih dneh (ko ni nikjer drugje v panju primerne zalege) prične »loviti« v trotovsko zalego, ki jo , takoj zalega matica v izolatorju v že izdelani del trotovine, nato pa postopno v dograjevani del. Predno bi se v izolatorju troti pričeli izlegati, oziroma je v njem trotovina pokrita, ga izpraznim in ponovno na isti način vložim v izolator k matici.

C – To vse skupaj poteka med glavno pašo - pri meni do začetka julija, ko je v družini največ pašnih čebel in najmanj zalege ter je družina brez rojnega razpoloženja. Poleg protivaroznega ima ta ukrep tudi druge koristne učinke, ki sem jih opisoval drugje, jih pa lahko ugotovi vsak čebelar.
Deset dni pred odstranitvijo izolatorja, odstranim z njega matično rešetko, da matica lahko zalega satje v plodišču – ta čas seveda že za porajanje obilja dolgoživih zimskih čebel. Mediščne sate po koncu paše odstranim (iztočim), a do zazimitve pustim mediščni panjski prostor dostopen za umik čebel iz gneče v gnezdu.
Krog metode je sklenjen z zazimitvenim postopkom - A .

***
Seveda bi v teh »Naših panjih« (običajnih AŽ) lahko čebelaril tudi s protivarozno samozaščitno »malocelično« metodo, ko bo ta pri nas dokazljivo uspešna. Lahko pa se morda najde kdo, ki ima voljo za tak preizkus in nima odklonilnega stališča do naše čebelarske tradicije. Za vzor bi vzel npr. metodo našega rojaka v Kanadi, Franca Lukeziča, ki poleg nekaterih drugih čebelarjev v tujini, uporablja pri ukrepih proti varoji kar navadne nakladne LR panje in satnike, ki so po osnovni panjski prostornini (plodiščni nakladi) in po satni velikosti podobno AŽ panjskemu sistemu. Za ta slučaj (uspešnega »maloceličnega« preizkusa v naših razmerah) imam jaz že sedaj uporabljane trodelne AŽ-satnike za prosto gradnjo satja, poleg potrebne uporabe satnic z manjšimi celicami (od sedanjih 5.4, k manjši velikosti celic 5.1 in 4.9 mm, ki bi jih moral(i) od nekod nabaviti). Seveda bi pa tudi pri tej metodi vsaj jaz obvezno uporabil moje preizkušene protirojne ukrepe. Tu pa vidim neko težavo. V »mozaiku« številnih dodatnih (poleg malih celic) zahtev, ki naj pripeljejo k samozaščitnem protivaroznem obnašanju čebelje družine, se znajde v domala vseh teh čebelarskih praksah in teorijah tudi zahteva po absolutnem dopuščanju (nepreprečevanju) rojenja. Jaz, na primer, pa ne morem in ne želim čebelariti na roje in jih znam tudi preprečevati. Vendar premošča take »rojne« težave tudi naš rojak Francel v njegovi kanadski divjini. Pa kljub temu nima varoze!

Razlogov za živahnejšo debato torej še vedno nič koliko! Ožemimo možgančke!

BorisP · Objavljeno: 30 Apr 2013 12:04 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Pod razno

Uredništvo tega prijaznega čebelarskega foruma mi je namenilo že v naslovu »moje« rubrike skoro neomejeno možnost čebelarskih razprav, (AŽ Dvojček poskus z globokim plodiščem+Marjan Debelak razno).
Zato se sedaj brez slabe vesti in kar v »moji » rubriki lahko nekoliko ozrem po debatah v sosednjih rubrikah.
Po daljšem zatišju je postalo živahno v rubrikah »Različne metode na splošno« in »Kako naprej«. Vse ostale, celo izhodiščne (»malocelične«) razprave pa so še vedno v zimskem spanju!

Iz naslovnice knjige prof. Dr. Jože Rihtarja: VAROZA ČEBEL – varoja je na začetku hranjenja v celici – dokler je v njej kaj mlečka, v njem tudi potoplena. Nato se hrani s čebeljo limfo na čebelji bubi in odrasli čebeli.

V prvo omenjeni rubriki je vsplamtela debata o varojah, ki menda delajo samomore v mlečku, ki ga čebele dojilje posebne sorte, izjemoma potratno - preobilno dajejo k ličinkam čebel delavk in trotov (le zakaj razpravljalci ta navadni mleček imenujejo »matični mleček?).
Zakaj menim, da delajo samomore? Ker po logiki in mojem skromnem poznavanju biologije varoj, so varoje, navajene od nekdaj plavati, se potapljati (pa ne vtopiti do smrti) ali pa biti stalno, iznad gladine mlečka, ki je v celici, v kateri v njem v resnici plava ali je vtopljena žrka čebele – delavke ali trota. Zato mi ta razlaga o uničenju varoj v nekoliko večji količini mlečka v celici ne leži.
Če pa je kaj na tem, da je varoj zaradi tega nezadostno pojasnjenega dejstva ali česa drugega, še manj jasnega, v teh družinah pri nekem čebelarju iz Goričkega res toliko manj, da ne delajo škode družini, je pred vrati še večji problem, kako to izjemno pridobljeno lastnost (z mutacijo) poljubno razmnožiti na druge družine?
O tem smo v tem forumu že razpravljali; tudi jaz. Mislim, da smo soglašali, da to v popolnosti in na žalost doslej ni uspelo še nobenemu na svetu. (Tudi ne za tako želene rodove čebel »medark«, »nerojivih«, »krotkih« itd). Na kakšen način bi sedaj to dosegli? Bo za nobelovo nagrado; vredno je izumljati, preizkušati, nimam nič proti!

Tudi to je pojasnil Boris, da naj v tem forumu »cvetijo vsi cvetovi«, ki obetajo plod, ki ga iščamo: obvarovanje čebel (čebelarja in čebeljih pridelkov) pred varozo na nekemijske (nestrupene) načine.

V drugo omenjen rubriki je zaznati pri pomembnih članih foruma razočaranje nad rezultati uporabe ŽC v prehodnem obdobju do samoobrambnega protivaroznega cilja čebel samih. Pravijo, da bodo kar začeli uporabljati druga sredstva, čeprav bolj strupena, samo, da rešijo čebelje družine. Zelo razumljivo! Očitno pa segajo nekateri razpravljalci raje po strupih, kot po kakšnih nekemičnih tehnoloških ukrepih, kot jih na primer opisujem v moji rubriki. Temu se pa čudim.

Torej. Sprašujem se, zakaj so postali po tako dolgem premoru preko zime, bolj zanimivi drugi načini samoobrambe čebel pred varozo, kot tisti začetni in nedokončan preizkus? Vemo kateri!

klopotec

Gospod Marjan, v svojih postih radi povdarjate, da vas veseli strpnost debate. Naj bodo tudi vaše takšne. Bo tudi marsikoga veselilo in bo rad pokramljal z vami.
Saj ne rečem da je vaš zadnji post nestrpnost. To ne. Izzveni pa tako, kot da tu vsi mislimo, da se čebele utapljajo v mlečku tam nekje pri nekem čebelarju na Goričkem. Čebelarju ki ima seveda svoj priimek in ime Kelemen Zoltan. Kelemen pravi, da se njegove čebele rojevajo mnogo prej kot običajno. In mi mislimo, da je vzrok za manj varoje v tem, v hitrejšem rojevanju in posledično neoplojenih varojah. O tem pa govorijo mnogi po svetu. Bi mogoče to bolj ležalo? To, da on govori, da se varoja utopi, to pač on govori. Ampak ni pomembno kakšne barve je maček, pomembno je da lovi miši.

Na koga ste mislili, ki naj bi posegal po strupih?
Vaše metode se meni zdijo vredne posnemanja, vendar jih ne morejo izvajati sonaravniki z nepremičnim satjem.
Žveplov cvet je po moje učinkovit, vendar je način uporabe takšen, da ruši druge ukrepe in žal tako ni uporaben.
Res je, naj cvetijo vsi cvetovi.

Lepa risba iz Riharjeve knige. Kakšna slučajnost. Gorički čebelar Kelemen je delal in se učil pri profesorju Riharju. Najbrž ga je pa nekaj le naučil.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Pogled na dogajanje v čebeljem satju

Da zvestim bralcem moje rubrike tega foruma ne zmanjka čtiva, nadaljujem s čebelarskimi temami.
Sedaj o naši zvedavosti, kaj se v resnici dogaja v čebeljem satju. Možnost, da sam vidim v tako dogajanje, brez zelo zamotanih aparatur, ki jih najbrž premorejo in uporabljajo vrhunski znanstveni čebelarski inštituti, se mi je odkrila slučajno pri mojem ljubiteljskem, sezonskem gojenju čebelje družinice v plemenilčku »Zander«. Uporabil sem ga z namenom, da v njem vzgojim mlado matico in ga hkrati uporabim kot mini opazovalni panjiček.
Preskočil bom postopek, kako sem družinico pripravil, da mi je pokazala mnoge skrivnosti njihovega življenja, ki so sicer prikrite čebelarju. Če bo to koga zanimalo, lahko to še nadoknadim.
Poglejmo pa kar na rezultat takega »čebelarjenja«.
Iz takratnih fotografij z ne preveč dobrim fotoaparatom se vseeno vidi notranjost satnih celic od strani in nekatere od spodaj. Vidi se jih take v vseh stopnjah čebelje izgradnje in uporabe.
Vidi se jih ob uporabi čebel za zaleganje čebel-delavk in trotov v vsem poteku – od matičinega poleganja jajčec do izleženja. Lahko bi seveda tudi opazoval početje varoje v zalegi – pa je takrat, ko sem to slikal, očitno še ni bilo (dovolj) na spregled.
Vidi se seveda tudi shranjevanje in obdelava cvetnega prahu in medičine.

Vsekakor bom ta način opazovanja še nadaljeval, saj mi odgovori na marsikatero domnevo iz njihovega življenja in kar je sedaj še vedno najbolj aktualno, kaj je v resnici z varojo v zalegi in (ne)uspešnost naših ukrepov proti tej nadlogi.
Zakaj bi se moral zanašati samo na pogosto nasprotujoče in pomanjkljive ter celo manjkajoče ugotovitve znanosti in na še bolj nezanesljiva ugibanja lajikov? Recimo, kar na sedaj ponovno pogreto razlago, kako se smrtno vtapljajo varoje v nekoliko obilnejšem mlečku v zaleženih celicah?

Upam, da mi (spet) ne bo kdo očital, da s tem eksperimentom nedopustno posegam v čebelje življenje in se to rado maščuje?! Vzamem očitek zavestno nase in na mojo amatersko znanstveno radovednost!

Slike so stare sedem let. Vidimo celice, grajene na steklo v različnih smereh. Opazujemo strukturo gradnje celic, različice v obliki, jajčeca na steklenem dnu celic, lrazvoj zarodkov čebel in trotov. In mnogo drugega.

BorisP

G. Marjan je napisal:

O strpnosti v naših debatah

Dragi čebelarski kolega Istok (»Klopotec«)!

Dal si mi istočnico, da rečem par besed o strpnosti v debatah. Hvala, da si me opozoril, da je v kakšnem mojem prispevku zaznati znake nestrpnosti. Jaz si res prizadevam, da v debati nikoli ne bi bil žaljiv, da ne bi po domače rečeno koga zmerjal. Ko pa človek – tudi jaz – ima do kakšne zadeve drugačno mnenje, smo najbrž hitro pri vprašanju strpnosti. Odvisno od karakterja človeka, reagira človek pri podajanju svojega stališča bolj ali manj »diplomatsko«, da svoj pogled pove po ovinkih v rožice zavito ali pa bolj naravnost. Jaz se težko izognem pri tem tudi nekoliko šaljivemu, manj suhoparnemu tonu razprave. Pri tem je pomemben izbor besed, ki jih uporabimo in stavčne zveze. Pa ne bi o tem podrobneje, saj nisem strokovnjak s tega področja!
Konkretno k Tvojim očitkom na moj prispevek.
Govoriš o moji nestrpnosti, hkrati pa praviš, da »…ne rečem da je vaš zadnji post nestrpnost…«. Želel bi, da mi poveš, kaj je morda v prejšnjih mojih spisih nestrpnega, da se popravim, opravičim ali, da razčistiva.

Žal mi je, če sem koga prizadel in se opravičujem, da nisem spet (– dogodilo se mi je z Istokom podobno pri gospodu Milošu Milisaljeviću iz Srbije -) zapisal ime in priimek čebelarja, gospoda Kelemena Zoltana, pri katerem se je zgodil slučaj, in ga je ta čebelar zaznal, da je nastal rod čebel, ki se uspe po teh zapisih na poseben način ubraniti pogubnih posledic delovanja varoj. Res sem mislil, da v mojem spisu to ni potrebno, ker gospoda žal ne poznam niti osebno, niti iz literature, kolikor jo prebiram. Tudi sem dal poudarek na splošen in za nas bistven problem, kako neko, s slučajno mutacijo pridobljeno lastnost čebelje družine posplošiti. Saj sem po mojem mnenju dokaj strpno to negovo odkritje (ne glede na pomisleke o ugibanjih, kaj naj bi bil vzrok takih posledic na varojo) tudi pohvalil in napisal: »…vredno je izumljati, preizkušati, nimam nič proti!…«

Na Tvoje vprašanje: »…Na koga ste mislili, ki naj bi posegal po strupih?…«, pa sem med drugimi prispevki v teh forumskih debatah najbolj svežega našel kar pri Tebi. V
prispevku objavljenem: 26 Apr 2013 10:00 v rubriki »Kako naprej«:
»….Brez učinkovitega sredstva zoper varojo jaz več ne. In brez ŽC. Morda je učinkovit, mislim da celo je učinkovit, ampak pogosto posipavanje poruši celo štorijo v panju. In potem je več škode kot koristi. Budno spremljam temo o Argus Rasu na Sposu. Mislim da bom v začetku to uporabil, pa makar je kaj kemije notri*. Čeprav je naj ne bi bilo…«( *okrepil MD).
Pod izrazom »kemija« jaz in ne le jaz razumem v naši čebelarski debati strup.

Toliko o tem in brez zamere! Tudi na napakah se učimo!

Naj se vam vsem čebelice lepo razvijajo in vam nudijo veselje!

LP! Marjan

klopotec

Tako ja, najlepše je, da človek sam ugotovi, kaj je narobe.
Razlika je če rečemo, da pri nekem čebelarju v Prekmurju čebele delajo samomor z utapljanem (ne navajam dobesedno), ali pa rečemo. Čebelarski kolega Kelemen meni, da se čebela utopi v mlečku. Nič hudega če se morda moti, ampak včasih se prav neverjetne stvari izkažejo za resnične.
Po moje tudi dodatek »…vredno je izumljati, preizkušati, nimam nič proti!…« nič ne popravi zadeve. Konec koncev, kaj pa imava recima jaz ali pa vi imeti proti temu, da Kelemen Zoltan nekaj poskuša. Ta človek, ki živi od obdelovanja svoje borne zemlje je med drugim sam izdelal pripravo za umetno osemenjevanje matic, to tudi uspešno počel, pred tem pa na umeten način odvzel spermo trotom. Kar neki one iz Prekmurja najbrž tega res ne more za vsakim ovinkom. Torej ga je profesor Rihar nečesa le naučil.

Kar se tiče poseganja po strupih moram pa rečt, da še nisem posegel po strupih kot mi pripisujete. Vendar, če ne bom mogel drugače na tej poti ohraniti živih čebel, bom posegel tudi po njih. Mislim pa da je kar pošteno, če to tu svojim sotrpinom javno odkrito povem. Vendar po njih še nisem posegel in res ne vem kaj vas je privedlo do take trditve.
Da mi ni vseeno kaj dam v panj pa vam pove lahko tudi to, da se ArgusRas prodaja kot popolnoma organsko sredstvo, da torej ni kemija. Vendar nisem čisto prepričan in budno spremljam debate na Sposu, kjer jih je kar veliko, ki bi radi bili popolnoma prepričani.
Vse skupaj je torej zelo daleč od tega kar mi pripisujete.

Pa da ne bo pomote. Nisem noben picajzl, da bi se vpikaval v vsako malenkost. Ne morem pa se znebiti občutka, da nas gledate tako malo zviška in se nam milo rečeno cinično posmehujete. Tega pa nima rad.

Slike v zgornjem postu so pa super in si bo treba vzet zvečer čas in vse zelo pozorno pogledati in prebrati. Ena velika hvala za nje. Super.

Marko

BorisP

G. Marjan je napisal:

Eksperimentatorji

klopotec
ISKALEC
Prispevek Objavljeno: 17 Maj 2013 13:07

klopotec

Ja to je res. Eni se nečesa oprimejo in se tega bolj ali manj držijo. Eni smo bolj nemirni in včasih kar precej lutamo. Ampak "iz svoje kože se ne može".

Beseda strup je pa kar precej ostra. Če jaz sam lahko pojem pol čajne žličke žveplovega cveta, potem temu ne rečem strup. Oksalno kislino vsak dan uživam v surovih rastlinah, zdaj ob računalniku pijem en zmešanček v katerem je peteršilj in so koprive. torej pijem mravljinčno in oksalno kislino. ne da me ne bosta ubili, naprotno, delata me zdravega.

Frank

Veliko je ze bilo napisanega o OK, oksalni kislini, katera je u razlicnih rastlinah in sadezih. Verjetno tudi o mravljicni, samo osebno se jaz o tej nisem seznanjal, ker me ne zanima. Sem se pa malo bolj poglobil u oksalno, ker je le-ta malo bolj kocljiva rec in so me, me se ljudje o tem sprasujejo, ceprav o tem ze pisem skoraj 30 let.
Je res, da se jo zauziva in je le-ta celo del narave brez katere bi veliko rastlinja kar izginilo iz nase oble. Oksalna je intergrativni del zivljenja, ce se lahko tako izrazim? Jo je kar nekaj vse okoli nas; recimo u rubarbari!? Toda kolicina le-te u zelenjavi, beri rastlinah, pa je tako mickena, da nam ne dela takojsne, celo nobene skode. Prav nasprotno je tudi res, da nekaterim lahko naredi celo kaj dobrega, zavisi kaj nekomu fali?.

Mravljincna?
Tudi ta ima svoj prostor in namen u Naravi. Sem prav pred nekaj tednih gledal oddajo na National Geographic kako pomembna nam je. Ce bi mravlje izginile iz nase oble bi pa kmalu izginilo tudi precej, ce ze ne vse rastlinje. Znanstveniki so mnenja, da mravlje in se par nekih drugih insektov, izlocajo u zrak in puscajo za seboj po tleh (pa kjerkoli hodijo, lezejo, letajo - celo plavajo) sledi te kisline ki omogoca posebne reakcije u podrasti in odpadlih listih in teh receh, da se pravilno, ce ze ne ekskluzivno s pomocjo te kisline spremenijo u to kar omogoca rast nasih pragozdov, gozdov, travnikov, nasih cvetlinih gred in vrtickov, pa do mocvirij in celo podvodnega rastlinja, alge, itd.. Zelo koristna svar, tale mravljincna, ki ima seveda u Naravi svoje mesto ze od samega Ustvarjenja.

Kot pa sem ze opisoval; clovek lahko poje rubarbaro kar surovo, toda ni pa dobro, da bi jo nekdo zauzival dnevno ali pa celo u vecjih kolicinah - potem pa bi bilo - oh, tra-la-la... pa hum- pa-pa, mar ne?
Kuhana pa je ze druga rec.
Ne sme se pozabiti, da, ce clovek nekaj pozre - pri velikosti taki kot smo - taki velikost kot nam je bila namenjena in tezi okrog 100 kil - manj ali vec? Se za nas je ta rec lahko nevarna, celo smrtnonosna. Pozabljate pa, da je cebelca mickena, tezka komaj nekaj gramov. Torej???

Nekaj takega, laznega, missinformiranega je tudi pri uporabi drugih strupov; naprimer pri nionikotinoidih. Proizvajalci le teh nas ze par desetletij slepijo, da je prefektno varno, celo zdravo, ce to zauzivamo? Za cebelice, po njihovih raziskavah in navodilih, naj bi bilo varno do 5 PPM = 5 delov na milijon. Ve se pa, po independantnih, privatnih in univerzitetnih raziskavah, da samo en del na milijon zmesa cebeljo balanco, navigacijo in revica se ne zna vrniti domov! Ce pa se nekako zmore, zna vrniti domov, pa seveda odlozi svoj strupeni tovor (s tem zastrupi druzino - zalego) in gre spet ven, da si nalozi nov tovor - potem pa preide to mero in jo ta rec, ki je u stvarnosti STRUP, to jo podela!
Ne se pa sedaj slepiti; poslusanje in upostevanje teh navodil, ter, da dolgotrajno zauzivanje teh reci, iz nase strani, ne bo imelo ali pa celo, da nima nobenih uplivivov, to je pa ze cista norost in traparija!
Ce velik, tezak in mocan clovek poje list rubarbare, ga bo to posteno zvilo, lahko celo ubilo! Listi rubarbare (tam je OK skoncertrirana) so zelo strupeni in niso primerni za clovesko uporabo, ker kolicine u listih niso nic vec minutne! Ve se, da je OK kar u vecjem stevilu rastlin in sadju - toda u minutnih kolicinah! Za nas so podani nasveti, da se jih zauziva zmerno, da se ne pretirava. Tudi ljudje si nismo enaki. En clovek lahko ima napram tem zadevam ze nekaksno prirojeno toleranco. Ta lahko mirne duse kaj takega pozre. Nekdo drug pa si je pocasi pridobil toleranco - ista rec ali pa kolicina pa bo nekoga drugega lahko ubila. Vsi smo si razlicni in kar velja za enega ne velja za drgega, kaj sele da bi veljalo za vse.
Mar ni tako z vsemi zadevami katere tlacimo u usta? Clovek kar hitro gre na oni svet, celo, ce popije prevec vode. Ta ki pa je bil brez vode nekaj dni, naprimer u Sahari, takega pa se en cel kozarec podela. Saj pravijo, da se clovek lahko celo utopi u zlicki vode!
Treba se je zadev polotiti pametno in zmerno!
Ce nekdo skoci z mosta ali pa pod vlak - to ne pomeni da moramo tako postoriti vsi!?

Sedaj pa preidem na to, kar nas tukajle zanima, oziroma, kar pocnemo s temi recmi doma ali pa okoli cebel:
U ZDA je oksalna se vedno prepovedana za zatiranje varoje - ceprav jo veliko cebelarjev ze dolgo nezakonito uporablja, zato ker je zelo poceni. Saj ni primerjave z cenami nekaterih drugih zdravil/preparatov katere nam pod nos sili Big Pharma! Pri nas so to rec ze priznali, saj se ne da te reci nadzirati. Ce jo nekdo hoce uporabiti, jo bo, zakonito ali pa ne... Zasrana hrana? Saj je ze vse kar damo u usta ze do amena zasrano. Umazan do amena je tudi med katerega najdemo na stacunskih policah, tako je ze tudi na pragih cebelarjev.
Sem dobil pismo, par let nazaj, od nase Agri-vlade, da se po nekaterih dezelah ze caka, da bodo ukinili med kot cloveska prehrana prav zaradi nesnage ki se u medu ze nekaj casa nahaja, se tudi letno visa.
(visajo pa tudi to carobno PPM = delov na milijon! Zadnje case pa ze cebelarji prekasajo industrijo in ze doma mesajo sladkorno, da se zmanjsa ta PPM - delov na milijon do dovoljene mere za prodajo)
Eno je poziranje minutnih kolicin teh zadev u takem formatu katerega nam ze na milijone let nudi Narava. Drugo pa je, ce zauzivamo te reci od farmacevrskih velikanov. Kot naprimer; by-produkt industrije, by-produkt laboratorijev in se se najdejo viri kjer se dobiva oksalna in mravljincna kislina (tudi druge) katere so nam na raspolago;
ta je INDUSTRIJSKA! Je narejena umetno - od cloveske roke. Torej, namerno ali pa je by-produkt industrije. Nekaj kar ostane od izdelave nekega drugega procesa ali pa izdelka!
Sem omenjal ze par desetletij, da se kupuje poceni OK ki je namenjena za beljenje lesa! Ta rec ni bila nikoli namenjena za zdravljenje cebel, kaj sele, da preide u stvari in hrano ki je namenjena za ljudi in njihovo uporabo u kuhinji, oziroma pri mizi, ko jemo nase dnevne obroke... Ko futramo in sladkamo nase otroke, vnucke, itd...
Pomislite malo, ljudje bozji. . . .
Nikoli se ne bi smelo ti dve zadevi primerjati, kaj sele jih vzemati kot eno in isto!
Pri nas imamo reklo: "Ne daj u usta nic kar Bog ni ustvaril!?
Pri vas pa vecina naroda ne verjame, kaj sele, da bi verovali u Boga, tako, da za vas verjetno vse to kar sem zapisal ne velja. Se mi zdi, da za neverneze vse gre!? Vera in zapovedi, zakoni in vse to u kar verni svet - 98% le-tega - veruje, to za vas in vam enake pac ne velja in se vsega lahko kar mirne duse polotite in uzivate - dokler vam bo pac slo.
_________________
Regards,
Frank

klopotec

Frank

Ni cudno, da se nobeden tukajle nic vec ne oglasa in tudi nasega Jerneja sedaj popolnoma razumem zakaj me je opozarjal mi pravil kaj se bo zgodilo ce ostanem.
Nekateri ste pac tako pametni, da se vam ne da nic vec kaj povedati. Verjetno ni to vasa krivda? Sli ste skozi zivljenje na belem konju in ste navajeni, da se vam raja priklanja. Vsaj tako se mi zdi, saj pametnega odgovora ni za vse to kar se doma pocenja, pocenjate. Govorim tudi o temle iz prakse!
Ni samo to, da vsak po svoje u cebelarstvu, tudi u navadnih pogovorih ni mozno nikamor priti. Vsak si vzema svojo pot, si nekaj po svoje in med vrsticami bere, si tolmaci, vidi to kar ni.
Nic ni bilo recenega o pobijanju zivali ali pa o tem kar navajas? Kaj se ti je tako zataknilo, da ne mores biti normalen, strpen clovek? Ze od samega zacetka si se repencil in dosti ljudi iz tegale foruma pognal. Stara navada je pac res zelezna srajca in ko je clovek navajen, da se mu navadna raja priklanja si pac ne morejo pamagati, kot pa, da to do kanca dni tudi zelijo, celo zahtevajo Ce tega ni pa se jim zelo zamegli...
Mislim, da je ze skrajen cas Istok, da skocis dol od tega tvojega belega konja in se dobro ogledas u ogledalu. Si moj prag nekajkrat ze pometal, pa se nisem nic narepencil. Sedaj pa tudi sam imam tega dovolj, kot ga imajo ostali, bolj pametni, ki se nic vec ne oglasajo. Oba tukaj staro slamo mlativa; ti iz svojih razlogov, jaz zato ker mi nekateri zadeve spodtikajo, ker jih nekaj moti. Ne moti jih pa to kar si zgoraj na koncu te kracarije navedel. Jaz sem res malo prevec trmast, da bi odnehal pred takimi ki mi ne sezejo se do kolen! Pa ne mi sedaj nakladat kako zdrav ali pa kako dalec laufas - bos? Jaz sem laufal pa kolesaril in pocel marsikaj, vse dokler me tale rak ni zagrabil in to vsak dan ne samo enkrat na teden ali pa ko se mi je zdelo, da zmorem.
Ko pa glih omenjas pobijanje zivali? Te zuli moja vera katero sem po tvoje zlomil ko sem cebelam delal hudobije in vse drug kar ti roji po betici, pa si in nisi tukaj napisal!?
Ne boj se, sem ze vse to tisockrat poplacal in verjetno se bom.
Ne boj se pa, Istok, prelevil si se u nekaj drugega. Prejsnja nosa ti ni vec prisla prav, kaj ne? Karme pa se ne bos zmogel otresti, nima veze koliko rekelcev si sleces, zamenjas povrh pa za dobro mero se dobro ozmerjas. Se predobro ti gre, pa verjetno nikoli nisi niti kaj hudega dozivel, kaj sele skozi dal.
Ne trobi ti meni o mucenju in pobijanju zivali! Koliko cebelc si pa ze umoril? Pa koliko zivali pobijes ko kosis travo? Stihas vrt? Vozis auto? Ja, vse to kar se ti popleska po vetrobranu, na cesti - tudi to so zivali - saj meni ocitas hudobije ko sem bil profi cebelar!? Jaz se muhe, ose, pajka ne ubijem. Jih ujamem in spustim ven!
Pa pozabiva zivali, saj te bodo ljudje morili na vse veke, cisto tako kot so jih na veke pred najinim casom. Bog jih je menda tudi za to ustvaril? Se dandanes milijarde ljudi prezivi prav z zretjem mesa! Nasi Eskimci, Indijanci se dandanes zivijo izkljucno od mesa. Celo amerikanci ki zivijo izven mest u Alaski se prezivljajo samo z mesom, ce ne ubijejo, ujamejo pa so fuc saj stacun tam ni. Isto je pri nas in celo u topli Australiji! U Islandiji, Geenlandu, tam jelenjadi zelodec prerezejo in to kar je notri jedo, da dobijoo kaj zelenega. Ja, sem ti in tebi enakim ze tisockrat povedal, da clovek ni ustvarjen, da zre izklucno travo in drevesno lubje. (Ceprav sedaj to tudi sam pocnem) Bog je zivalim dal tri zelodce, pa to zmorejo dobro prezveciti in prebaviti potem pa jih tamkajsnji domacini ubijejo in, ce jih mika pojest kaj zelenega, pa zelodec odprejo. Tako to u resnicnem zivljenju pac gre in ne zato, ker se nekdo boji pticje gripe ali pa nore krave, pa zaradi tega preneha zreti meso. Ce bi rastlinojedci prisli med ljudstvo kjer se meso zre, pa se mi zdi, da nebi nic ven pljunili. Kdor si misli da bi do smrti stradali, raje kot pa kos mesa pozrli - ta se pa krepko moti. So ze nekajkrat u ZDA nastimali reklamo kjer so rastlinojedcem ponudili vsoto denarja ce namesto po zelenjavi posezejo po mesu? Ves, do sedaj ni se niti eden odklonil!
Sem tudi siguren, da nas Bog ni ustvaril, da se koljemo in pobijamo?! Pa, saj ves kaj stalno trobijo religiosni zeloti? Ni nas niti ustvaril, da bi se zainicevali, posiljevali, morili in pobijali, mar ne mislis, da je tako?
Imas pa prav, kar berem, vidim in slisim, pa je ze prislo tako dalec, da me je res vcasih kar sram, da ljudje vedo od kod sem. Ne misli, da tukaj ne vemo kaj doma pocenjate.
Mene samo matra to, da vasa mularija ni niti bila rojena pred vaso takorekoco osvoboditvijo, kaj sele, da bi kaj takega na svoji kozi obcutila. Govorim o tem kar se je pred kratkim pocelo po Ljubljani ko ste si izbrali starokopitno vlado, saj vas tezi, hrepenite se vedno po starih casih, kaj ne?
Pa nic zato, saj tudi po drugih drzavah ki so se otresle starega rezima - tudi tam se vecini (ki ni pri koritu) kolca po starih casih. takrat jim je bil vsaj trebuh poln, sedaj pa je treba delat da se zasluzi vsakodnevni kruh!
Tako, tole naj ti da malo misliti, da se ne bos na koga drugega takoj najezil in ga naskocil. Malo sebe prestudiraj preden odrihas po drugih!
Kar sem pa jaz napisal, pa drzi in nima nobene veze o tem kar si ti iz tega za lase privlekel.
"Bog nam pomagaj, saj ne vedo kaj pocenjajo," pise u knjigi katero bi bilo dobro malo vzeti u roke....
Adijo nestrpnez!
_________________
Regards,
Frank

klopotec

Eh Frenk, idi še enkrat prebrat kaj si napisal ti in kaj sem napisal jaz, pa pol kakšno rečemo o nestrpnežih.
Moram ti pa dobronamerno rečt, da ne razumeš, kaj se v resnici dogaja pri nas. V bistvu se dogaja enako kot povsod drugje po svetu. Ljudje mamo poln kufer situacije ko nam vladajo dolarji, evri. Potem pa kapital ponovno privleče na plan strah pred komunizmom. Pa se ljudem ne kolca po njem. Ker se jim niti ne more. Zakaj ne? Ker ga še nikoli ni nikjer bilo.
Dragi moj Frenk, gre za iskanje nečesa, kar bo nadomestilo sistem, ki vlada sedaj. Mislim da ti to lahko razumeš, ampak nekaj ti tega ne da, zavore so močne. Pustiva to, ti si se pekla svoje domovine rešil.
Marjan, se opravičujem, da sem prispeval nekaj smeti v tvoji temi.

BorisP

Že cel dan razmišljam kaj naj napišem, da se vsaj malo pomiri strasti.
Za moje pojme pač nisem dovolj star, da bi lahko na to karkoli povedal. Če kaj rečem se takoj počutim smešno in neumno. Kaj bom jaz ki sem 3x mlajši vas miril in "učil". Še vedno sem bil potem "policaj" pa ono in tretje.
In tega ne maram.

Lahko samo prosim in upam, da se stvari pomirijo.

Slovenija je najlepša dežela na svetu! Na žalost pa je polna Slovencev...

PS:
Mislim, da je Marjan bolj sposoben, da napiše kakšno "pomiritveno".

klopotec

Kaj pa je narobe s Slovenci, da ne bi smeli poseliti te lepe dežele?
Če nas že drugi, ne dajmo se sami tlačit med smeti.
Slovenci smo pridni, pametni, kulturni, redoljubni, čisti. Kar nekaj sem hodil na okoli in vedno znova ugotovim, da se lahko marsikateri narod pride učit k nam.
Kar prav je, da mi poseljujemo to lepo deželo.
Glavo gor Slovenci. Marsikaj znamo in zmoremo. Žal pa prevečkrat dopustimo da nas žalijo in zmerjajo.
Ne rabimo tu nobenega da bo kaj pomiril. Rabimo odločno povedat, da nas nihče nima pravice žalit. Tudi če je to Frenk. Amen.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli