Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

BorisP · Objavljeno: 04 Jan 2013 19:23 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Pot ne-kemičnega čebelarjenja
z AŽ-panji v maksi rabi
»NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI«

V tem, nenavadno strpnem, prijaznem in vsebinsko privlačnem forumu se rad oglašam. Moji prispevki se dotikajo domala vseh čebelarskih tem in so skladni z vsebinsko oznako v naslovu tega foruma.
V tem prispevku ponovno, a bolj podrobno in kolikor mogoče nazorno prikazujem postopke pri moji poti ne-kemičnega čebelarjenja v AŽ-panjih, ki v tem forumu sicer niso zastopani. Vse pa za zdravje, oziroma obstoj čebelje družine, ki jo življensko ogroža varoja.
Komentiram življenje čebelje družine in nekemični ukrep proti varoji v mojem sestavljenem šestetažnem AŽ-trojčku na nadmorski višini 550m na Gorenjskem. Seveda je tak pristop mogoče na prilagojen način opraviti tudi v drugih okoljih in v vsakem panju s premičnim satjem.

Slika A
Zgodnja spomladanska situacija. Levo je prerez skozi 6-etažni AŽ-trojček, desno pa razpored in vsebina satja. Zgornja mediščna etaža je še prazna in preko distančnega vložka zgornjega panja je položena topla penasta guma. Pod njo je že odprta prva mediščna etaža s praznimi sati in prestavljenim satom pokrite zalege. Veha je prekrita z matično rešetko. V srednjem panju je v dveh etažah gnezdo z zaleženimi čebelnimi sati in satom trotovine. Z rjavo barvo je označen med, z rdečo pa cvetni prah. V spodnjem panju so sati s »krmilnim« medom.

Začnimo z majem.
Močna družina je v panjski skladovnici čebelnjaka ugodno prezimila v dveh srednjih etažah AŽ-trojčka in do začetka maja v njih razvila veliko zalegalno gnezdo.
V čisto spodnjo (prvo servisno) etažo AŽ-trojčka vstavim po odstranitvi pokrovne plošče nad veho, kakšen medno-obnožinski sat iz shrambe, ki jim z vilicami odkrijem ali spraskam pokrovce, da se družina spodbujevalno hrani z najboljšo hrano za še večji razvoj. Nad njimi (v drugo servisno etažo) in pod veho pa vstavim povezovalni sat (za lažji dostop čebel).
Da se družina ne nagne v rojno razpoloženje ji dam spodaj, v sredo gnezda (da bo vedno dobro zaležen in mladicam ne zmanjka potrošnikov mlečka, kar na obodu gnezda ni vedno tako - za varojo pa mi ni mar) tridelni trotovski sat z dvema deloma že zgrajene trotovine in enim delom za njeno gradnjo.
Ko je okoli srede maja trotovina v trotovskem satu prvič pokrita jo odstranim in ponovno vrnem izpraznjen sat izdelane trotovine, s samo eno tretjino za gradnjo
Če je družina že zelo čebelna ji odprem spodnjo mediščno (peto) etažo s praznimi, za vsak primer zgolj v medišču uporabljenimi sati in vanjo prestavim za hitrejšo zasedbo na toplo sredino označen sat čebel s pokrito zalego (da ne skrbim za morebitne zasilne matičnike in ga medenega ne točim). Veho prekrijem z matično rešetko (da se družina ne odloči širiti gnezdo v medišče).
-----------------------------------

Slika B
Na višku čebelarske sezone so v zgornjih dveh etažah sati z medom. Matične rešetke nad gnezdom ni več. V srednjem panju je vstavljen lovilec varoj v enosatni matični izolator. Zalega zunaj izolatorja je v maksimalnem obsegu (rumena) in se že 10 dni pred izpustitvijo matice iz izolatorja popolnoma izleže, da gre tudi zadnja varoja iz te zalege na razmnoževanje v lovilni sat predno ga odstranim.

Nadaljujmo energično junija.
Glavni namen gornjih ukrepov je, da se družina maksimalno razvije brez rojnega razpoloženja do pričetka (mojih) glavnih paš v gozdu in na lipah (lipku). Seveda se hkrati z največjim razvojem čebel množijo v družini tudi varoje, ki jih nikoli čisto ne zmanjka.
V tem času – v začetku junija - nastopi moj ne-kemični ukrep proti varoji.
Odstranim sat že drugič pokrite trotovine in poiščem matico ter jo dam v že prej pripravljen moj AŽ-matični izolator s satom izdelane trotovine. Vstavim ga med dva razstojišča spodaj, sredi dvoetažnega gnezda – obdanega na vseh straneh z zaleženimi sati (da imajo čebele najboljši kontakt z matico in ne pride, med drugim, do občutka brezmatičnosti s posledico vlečenja zasilnih matičnikov).
Za še močnejšo ojačitev čebelje družine po možnosti lahko tedaj dodam v drugo servisno etažo tik pod gnezdo par satov s čebelami in pokrito zalego iz pomožne družinice.
Ob zadostni čebelnosti družine in obetavnem pričetku paš odprem takrat še gornjo mediščno etažo, v katero tudi namestim prazne mediščne sate.
Hkrati z namestitvijo izolatorja – lovilca varoj, odstranim matično rešetko nad veho pod mediščnimi sati (saj je matica v »priporu«).
Tudi protirojne trotovine v posebnem satu ne rabim več iz podobnega razloga!
Ko je okoli srede junija v izolatoju - lovilcu varoj – zalega pokrita, jo izpraznim in vrnem v ponovno zaleganje. Del tega sata puščam kot gradilnega za zamik, oz. podaljšanje zaleganja in s tem neprekinjenega lovljenja varoj, ki drugje v panju ta čas nimajo možnosti prehajanja v pokrivajočo zalego.
Čez en mesec, v začetku julija matico izpustim iz izolatorja, da prične zalegati zimske čebele v njenem prvotnem dvoetažnem gnezdu. Če bi bilo z njo karkoli narobe, jo lahko ob tej priliki zamenjam po znanem postopku. Najraje pa prepustim po potrebi menjavo čebelam. Še neopokrita zalega na gradilnem delu sata v izolatorju pa lahko še 10 dni po izpustitvi matice lovi varojo, ki jo nato izločim po odvzemu izolatorja.
Varoja ima na ta način v čebelji družini od pol do enega meseca dni časa, da najde in preide na razmnoževanje v trotovsko zalego tik pred pokritjem, ki je tedaj edina v panju! Na ta način je vsaj teoretično domala vsa varoja iz panja odstranjena in družina nje rešena za eno leto. Daljša praksa bo pokazala, če to v resnici drži. Seveda pa ta zamudnejša in vsakoletna metoda pri meni takoj odpade, če bo potrjena »malocelična«! Da bi le!
Sredi julija je pri meni konec glavnih paš in takrat naj bi bil panj poln medu, tudi v znatni meri v izleženih satih gnezda. Tedaj izpraznim mediščni etaži (»čebelarjev« med odvzemam – točim - samo enkrat na leto, (ker imam rad med iz mnogih medenih rastlinskih virov in imam zelo nerad večkratno delo s točenjem). Iztočene sate vstavim zvečer v čiščenje in popravilo v obe spodnji »servisni« etaži, nato pa v shrambno omaro ali v nadaljno čuvanje čebelam vspodnji etaži pod gnezdom.
Takoj po odvzetju medu iz medišč, ki ostanejo prazna satov, a odprta za umik sterejših čebel iz gnezda, vstavim in primerno napolnim z redko sladkorno tekočino moje pitalno korito z regulirano hitrostjo odvzema (najbolj počasi z odprtino za eno čebelo). Družina mora imeti spodbudo za obilno zaleganje zimskih čebel in dovolj ugodnega časa za počasno predelavo in dopolnitev zimske zaloge sladkorne tekočine v sladkorni med.
---------------------------------------

Končajmo poleti.
Ko opravimo zgoraj opisane ukrepe je našega napornejšega čebelarjenja konec!
V poletni vročini ima čebelja družina, ki je še tudi zelo čebelna v šestetažnem AŽ-maksiju, veliko udobje. Čebele, ki niso zaposlene v gnezdu in tudi donosnih paš ni več, se umaknejo na ostenja izpraznjenih, a odprtih zgornjih dveh mediščnih etaž in tudi v prostor spodnjih »servisnih« etaž. Udobno lahko organizirajo dvoetažni gnezdni prostor za brezhibno zimovanje z zadostno zalogo najprimernejše hrane (pri meni je zaradi senčne popoldanske lege čebelnjaka in razmeroma dolge zime nujna lahko prebavljiva čebelja hrana, ki jo je dal nekdaj - še z mojim očetom - naporni železniški prevoz čebel na ajdovo pašo, nato pa dobro predelana lahko dosegljiva in prebavljiva »paša« iz pitalnika s sladkorno tekočino.
Ko oktobra pritisne mraz se čebelja družina polagoma stisne na sate stalnega gnezda v srednjih dveh etažah. Tedaj zgornjo veho prekrijemo in toplo odenemo. Spodnji dve etaži s praznim satjem pa lahko ostaneta dostopni družini še do pričetka hujšega mraza, da jih varuje pred molji.
Moje družine v AŽ-panjih že od leta 1975 nimajo več na panjih panjska vratca. Prostor za okenci do nekdanjih vratc zapolnim na tesno z debelo blazino iz penaste gume, ki odlično toplotno izolira, prepušča vlago v notranjost čebelnjaka, ne dovoli pa prepiha. Čez vso skladovnico panjev po prvem novembru ovesim še veliko odsluženo posteljno pregrinjalo, da dam udobju čebel piko na i. Tedaj se poslovim tudi od klopice pred čebelnjakom, saj čebel skoraj ni več na spregled pred žrelom. Lahko pa jih kadarkoli in mnogo koristnega vidim skozi zamrežena panjska okenca.

Slika C
Zgornji panj je po paši izpraznjen in veha prekrita ter podnica toplotno izolirana. V spodnjem »servisnem« panju so vloženi iztočeni mediščni sati na čuvanje čebelam. Pripravljeno je vse za prezimovanje.

Bistvo AŽ čebelarjenja z mojo različico »lovilne« ne-kemijske oblike reševanja čebel pred varozo, je sedaj, upam, še nekoliko bolj razvidno iz tega prikaza.
Ta primer objavljam tukaj zgolj za informacijo in dokumentacijo, kaj se vse da s čebelami, vsaj približno v smeri, kamor cilja ta forum. Zato, da se izognem kakšnemu vzdihu: »Škoda, da tega nisem poznal!«… »Če bi vedel…«. Res je. V najnovejšem, komaj dobro leto dni starem mega(lomanskem) čebelarskem učbeniku »Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje«, na 952 straneh namerno (ker so odklonili objavo) ni podatka o neomejeno veliki prostorninski rabi navadnih AŽ-panjev. Kljub temu, da pri nas po teh najnovejših podatkih čebelari z AŽ-listovnimi panji v čebelnjakih 92,60% čebelarjev!
V ta sklop sodi tudi moja, tukaj že večkrat omenjena zamisel, kako bi (ali bom) lahko uveljavil, nekoč morda pri nas potrjeno uspešno nakladno protivarozno »malocelično« čebelarjenje, tudi v mojih AŽ-maksijih – z »globokimi« sati v prosti gradnji ali (pri meni sigurno!) s posebnimi, čvrstimi, velikimi AŽ satniki s čepki ali žičenjem, ki so prilagojeni celotni višini AŽ-panja. Jaz se brez vpogleda na vsak sat v panju pri čebelarjenju »ne grem" – razen za zabavo in poseben namen pri moji družini v pokonci postavljenem kranjiču.
Tak način čebelarjenja je pri meni postal »zakon«, ki ga spreminjam in izpopolnjujem le v podrobnostih.
Čebelarim, kot je znano, z neomejeno veliko panjsko prostornino z navadnimi AŽ-panji v čebelnjaku – kar je bilo še nedavno utopija, in jo še sedaj mnogi »pospeševalci« našega čebelarstva nočejo videti, niti priznati (kar je problem v njihovo in splošno škodo) - ; s podedovanimi, domala neuničljivimi skladovničnimi panji; s popolno zaščito panjev in čebeljih družin pred vsemi zunanjimi nadlogami; s pogledom med sate v vsaki panjski etaži; z rokovanjem pri upravljanju s čebelami samo s težo enega sata, sede ne pručki ali stolu in ob vsakem vremenu; kjer družini samo odpiram ali zapiram posamezne etaže - - in še kakšna ugodnost bi se našla, da ne izpustim posebno ugodnost edinstvenega kulturnega in apiterapevtskega vidika čebelarjevega in tudi kakega drugega interesenta za tesno, zdravilno sobivanje s čebelami v čebelnjaku.
Povdarjam ponovno, da sem prišel pri mojem čebelarjenju do spoznanja in prakso (nekoliko tudi s pomočjo debat na tem forumu), da čebelarim še bolj s prepričanjem s starimi sati (satnic več ne uporabljam), ki jih čebele same po potrebi usposabljajo; v prosto gradnjo dajem čebelam AŽ-satnike z dvema vstavljenima letvicama; da prepuščam menjavo matice praviloma čebelam samim; da puščam čebelam ves med, ki ga skladiščijo v velikih vencih nad zalego, kar skoraj zadošča za zimovanje. Ne branim se jim pa za dopolnitev zimskih zalog pravilno dodati sladkorno tekočino, ki jo predelajo v sladkorni med. ITD. Kot vidite, smo v mnogočem zelo blizu skupaj! Popolnoma pa uniformirani pa nikoli ne bomo.

BorisP · Objavljeno: 06 Jan 2013 00:39 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Človek in čebela, kot celostni bitji narave

Mislim, da se lahko sotrudniki in bralci tega foruma (še) bolje razumemo, če zvemo o sogovorniku kaj več, kot le to, kako kdo čebelari.

Bil sem danes na sproščenem klepetu pri prijatelju, ki je mimogrede omenil, da je zagotovo njegova strokovna orientiranost (gozdarstvo) v živi povezavi z njegovim navdušenjem za poglabljanje v življenje čebel (čebelarjenjem).
Pa sem hitro uvidel, da je z mano in še kom podobno.
Namreč. Čeprav sem izšolani arhitekt sem se v moji službeni karieri orientiral na področje načrtovanja in oblikovanja širšega prostora, ki ga pokriva izraz »urbanizem«. Boste rekli, kaj pa ima to s čebelami? Veliko! Saj so čebele tudi načrtovalke in oblikovalke – silno vešče graditeljice svojega »kraljestva« v zahtevnem postopku izbora in tudi iznajdbe najboljše možnost v danih okoliščinah in v skladu z naravnimi zakonitostmi. Kar spomnimo se, kako v roju skrbno poiščejo zavetišče, kako v njem osupljivo zgrade zlatorumeno satovje tako, da idealno ustreza vsem njihovim potrebam in vsem zakonitostim.
Kaj sem pa jaz počel v »službi« kot urbanist? Naj to moje delo opišem z mojo prvo nalogo.

Kdo ve, kaj bi sicer počel z diplomo v žepu, če ne bi dobil srečnega vabila, naj se pridružim ambiciozni skupini "prostorskih" raziskovalcev in načrtovalcev v novoustanovljenem Urbanističnem inštitutu SR Slovenije?!
"Za vas imamo nalogo, ki jo je naročila občina Tolmin. Narediti je treba urbanistični program in načrt za Zgornje Posočje. Sprejmete?" je bila izrečena direktorjeva dobrodošlica. Seveda sem sprejel, čeprav se mi še sanjalo ni, v kaj vse se bom podal ob tej prvi večji "tazaresni" urbanistični nalogi. Poleg čudovitih doživetij sem trčil tudi v mnoge težave in ovire na poti do končnega, uradno sprejetega izdelka.
Ko se je cela zgodba tega projekta uspešno končala, je prijazni direktor Rojec pred kolegi na Inštitutu sporočil:
"Ker je naš kolega Marjan samostojno izpeljal tako veliko in zahtevno nalogo ter jo v javnosti silovito branil in obranil, predlagam, da se mu prizna habilitacija za naziv samostojni raziskovalni svetnik.

Na kratko, kaj pa sem tam branil in obranil v času našega tedanjega enopartijskega absolutizma, ki je stal kot gora na drugi strani ?
Obranil sem z argumenti in novimi idejami potopitev vasi Čezsoča z nihajočim ogromnim bazenom v dolini Soče pod Bovcem (zločesto »HE Trnovo«). Zasnoval turistični program s Kaninskimi smučišči in razširjenim Triglavskim narodnim parkom. Seveda tudi z ohranjeno bistro hči planin, našo divno Sočo!

Pa kaj bi pleteničil, če Vas ta stvar zanima, kar kliknite na ta naslov spodaj in Vam bo vse jasno. Tu pa se vidi moja v zibelko položena težnja, da stremim pri svojem početju za inovativnotjo, kulturnostjo, domoljubjem in naravovarstvenostjo – točno tako, kot pri ukvarjanju s čebelami.

http://www.storzek.net/marjan.debelak/index.html

Ta obvarovan prizor Soče v Bovški kotlini si štejem v moj prvi delovni urbanistični uspeh, ki ponazarja mojo občutljivost za kreativnost (tudi tako, da se ohrani stanje, kot je), lepoto, domoljubje in naravo.

majql · Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54

g. Marjan, če lahko dodam še povezavo na vaš članek v glasilu ZAvest, kjer smo leta 2004 skupaj obranili še eno lepo dolino, Brje.

http://zavest.net/clanki/zakaj-je-nujno-ohranitivarovanje-brja-v-blejskem-delu-save-dolinke

lep pozdrav, miha
_________________
dobra volja je najbolja!

BorisP · Objavljeno: 10 Jan 2013 20:39 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Pa še enkrat o razmakih med satjem v panjskih etažah in večmatičnih družinah

Jernej M je 21. Dec. 2011 napisal v rubriki AŽ. LR.. – Slabosti LR panjev po Novi poti čebelarstva:

Electric Wizard · Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46 Prispevkov: 90

Dvomatične družine zelo lepo rojijo. Po preizkušenem nič manj kot enomatične. Oziroma je ta nagon še toliko bolj tempiran v primerjavi z normalno oskrbovanimi družinami (brez kakšnih konvencionalnih pristopov s silo).

Roji dvomatičnih družin so res orjaški. Vsakega se lahko z lahkoto razdeli na 2 ali 3 kose, pa je še vedno v vsakem 2 kg čebel.
Je pa res, da imajo dvomatične družine zelo hitro reinkarnacijo po rojenju. V vsakem panju je z lahkoto nad 25 normalnih LR satov zalege. Ko se to poleže dobimo res celo armado čebel. Pa tudi donosi so brez problemov 150 kg po panju.
Druga resnica je pa delo. Z njimi ga je res precej več kot v enomatičnih panjih. Ko nekako skupaj seštejemo vse, ugotovimo, da je bolj primerna uporaba enomatičnih družin. Govorim seveda za Slovenijo, kjer praviloma nimamo poletnih paš.
Dvomatično čebelarjenje do akacijeve paše, potem pa umik ene matice, je čisto ok zadeva za ljudi z manj panji.

Kar mene bega pri AŽ maksi sistemih je njihova cena. Razen za igranje doma, nobena tehnologija ne prenese 450 eurov vložka po panju (3 AŽ panji), kar pa predstavlja potrebno oprema za dvomatično družino.

Glede prehodov sem malo skeptičen. Seveda gre, posebej, če se lahko prestaveša satje s čebelami in vsebino.

BorisP · Objavljeno: 11 Jan 2013 14:45 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Moje izkušnje glede rojenja dvomatično urejenih družin in cene AŽ maksijev

Electric Wizard:

BorisP · Objavljeno: 12 Jan 2013 14:13 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Še nekaj o ekonomiki nabave AŽ-panjev

Čebelarski kolega in strokovnjak Electric Wizard (po imenu Roman, kot sem uspel razbrati iz predstavitve), kot rečeno omenja drago nabavo panjev za AŽ-maksi sistem. Sem malo prej zelo na kratko pritrdil temu njegovemu mnenju. Zgolj s pripombo, da so ti klasični AŽ-panji v čebelnjaku skoraj »večni«, za razliko od prostostoječih nakladnih in drugih panjev. Že ob tem dejstvu zgleda ekonomika dolgoročno drugače.
Nisem pa v hitrici omenil, da obstaja pri AŽ-panjskem sistemu tudi drugačna, za nekatere še bolj ekonomična možnost. Namreč preprosta »regalna« panjska ureditev v čebelnjaku (stalnem ali prevoznem). Jaz to panjsko obliko ne prakticiram, ker imam dovolj starih, podedovanih klasičnih AŽ-panjev. Mislim, da je v podobnem položaju veliko naših čebelarjev. Sem pa tudi domoljub in mi je pri srcu zdrava tradicija. Zato vlagam napore v iskanje možnosti sodobnih uporab in »nadgradenj« naših najbolj uspelih in množično uporabljanih panjev. Šele, če tega in teh ne bi bilo več, bi poiskal drugačne rešitve.
Moj, žal že pokojni prijatelj (Šušteršič Vlado), pa se je na podlagi najinih čebelarskih razgovorov lotil posebne novogradnje panjev po mojih AŽ-maksi načelih. Čisto enostavno in poceni, pa še bolj funkcionalno, kot je to mogoče doseči s posameznimi sestavljenimi AŽ-panji.
V obliki nekakšnih polic ali regalov, ki predstavljajo posamezne panjske etaže z žreli. Po navpičnici pa omogočajo poljubno zapiranje ali odpiranje posameznih etaž. Po starih vzorih in iz moje prakse imajo ti »regalni« panjski oddelki zadaj samo premična, zamrežena okenca. So pa brez vratc, ki jih leto in dan nadomešča debela blazina iz penaste gume o kateri sem že veliko pisal.
Tako panjsko »satovje« je seveda možno narediti v poljubni velikosti. Jaz sem ga poskusil poimenovati »panjevje«, pa ni bil nad tem navdušen prijatelj, češ, da se to sliši kot slabševalnica.

Da je ta panjska oblika daleč najcenejša pa menim, ni treba posebej dokazovati. Pripominjam, da je v takih panjih prijatelj uspešno čebelaril mnogo let. Sedaj ima podobne rešitve več naših čebelarjev.
Šestintrideset oddelčni AŽ »regalni« panj.
Na hitro sem skiciral tako panjsko »satovje«, recimo za velikost manjšega čebelnjaka za 18 AŽ-panjev, po 6 panjev v 3 vrstah. Moj najbolj priljubljeni način čebelarjenja v AŽ-trojčku sem prikazal na skici skrajno levo. Nato pa sem za ilustracijo prikazal proti desni strani vse manjšo panjsko izkoriščenost, do družine v eni etaži.
Zalegalna gnezda so rumena, matice rdeče, medišča pa modra.

BorisP · Objavljeno: 16 Jan 2013 16:36 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Nekaj o naših (starih) čebelarskih pojmih – »oblanje«

Pravkar sem bral v forumskem pogovoru z našim Francelnom iz Jesenic, ki je sedaj v Kanadi, o »čudnem« obnašanju čebel pred žrelom panja.
To »čudno« obnašanje čebel lahko opazi vsak čebelar z malo daljšo kilometrino pri svojih čebelah, ko ob koncu glavnih paš prično nenadoma čebele pred žrelom, na panjskih bradah in tudi po stranici panja okoli žrela »oblati«. Ta izraz sem slišal pri očetu. Najbrž ga je tudi on pobral od svojega očeta. Vedno je to izrekel z določeno mero obžalovanja, češ, »sedaj pa je na žalost pri nas konec čebelje paše« in ne bo več donosov medu. Tehtnica pod panjem se je ustavila in bo padala…
Da bi od koga slišal izraz »ribanje« se ne spomnim. Pač pa je kdo rekel, da te čebele »pleskajo«.
Zakaj čebele to stanje ob prenehanju močne paše izražajo na ta način pa tudi jaz ne vem in se ne spomnim, da bi kje prebral. Res je, da dela kakšna družina v čebelnjaku to bolj izrazito, kakšna pa sploh ne. Tudi si težko predstavljam, da te čebele tedaj v resnici kaj fizično koristnega počno (čistijo, ribajo, drgnejo, pleskajo oblajo…). Saj je tudi sicer vse okoli žrela vedno do pike očiščeno, ko je družina dovolj močna in »priseda« pred žrelom v toplih dneh. Čebele v bistvu ne trpe umazanije v in v najbližji okolici panja!
Torej res ostanejo špekulacije, da opravljajo morda nekakšen obred ali sporočilo sestricam o koncu izdatnejših medenih virov. Tudi vse pašne čebele tega očitno ne delajo, saj bi jih bilo za to početje preveč. Kvečjemu njihove »delegatke«. Da bi kar tako za prazen nič, za izgubo kalorij in komu drugemu v zabavo to delale, pa se mi tudi ne zdi verjetno. Tudi za svojo rekreacijo verjetno ne?! So čebele preveč praktične narave! Vse to početje čebel midva s Francelnom spremljava že od najinega otroštva.

Ta čebelica na sliki se tudi malo »čudno« obnaša na vratih atovega, sedaj mojega čebelnjaka. Ni ji bilo dobro na očetovem nagrobnem kamnu, poletela je na vrata v očetov čebelnjak, kjer je doma – in je tu tudi očetov duh.

BorisP · Objavljeno: 20 Jan 2013 16:24 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Nekaj (mojih) čebelarskih opazk

Še vedno nekateri čebelarji, celo v tem forumu, ne vedo, da se lahko čebelari tudi z navadnimi AŽ-panji – »žnideršiči« tako, kot z nakladnimi panji. Torej z neomejeno veliko prostornino. Z njimi lahko opravimo tudi vse oblike sonaravnega, zdravega čebelarjenja.
V naših čebelarskih knjigah je to spregledano. Pa o tem sem že govoril. Pač pa je to podrobno opisovano v raznih mojih spisih, v moji čebelarski spletni strani:
http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/
in v moji rubriki v tem forumu:
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about168.html

Motijo me nekatere trditve, da je z določenim načinom čebelarjenja mogoče pridobivati povsem zdrave (s strupi iz okolja neobremenjene) pridelke. Saj vemo, da je današnje naše okolje obremenjeno s strupenimi snovmi, ki jih povzroča človekova dejavnost. Čebele se v tem svetu gibljejo svobodno in prinašajo domov hkrati z nabranim (medičino, cvetni prah, propolis, voda…) tudi večje ali manjše količine nezdravih snovi s katerimi je okolje onesnaženo. Torej, četudi čebelar pri čebelarjenju ničesar nezdravega ne prispeva, so v čebeljih pridelkih nujno sledovi teh strupenih snovi. Naj bo v »tolažbo«, da velja to prav za prav za vso hrano in pijačo (tudi »ekološko«), ki jo vsakodnevno uživamo. Raka pa dobiš, če ti je namenjeno. Midva s Franceljnom to že veva!

Ne razumem prav dobro nekaterih zahtev pri prakticiranju »sonaravnega« čebelarjenja. Že izraz »sonaraven« je sam zase nekoliko premalo poveden. Če naj pomeni podoben ali enak »naravnemu« je velik problem. Pri čebelarjenju, tudi najbolj »sonaravnemu« ne pride v poštev. Saj vemo zakaj! Če pa naj pomeni blizu ali približno naravnemu (življenju čebel), pa sam po sebi ne določa meja dopustnih odstopanj od čisto naravnega. Ta odstopanja so očitno čisto poljubno določana. Na primer pri Demetru tako, pri drugih drugače. Na primer: sladkor za krmljenje ja ali ne. »Tretiranje« proti varoji s strupenimi kislinami ja ali ne.

Ne razumem v sklopu »sonaravnosti« - v povezavi z zdravjem in odpornostjo čebeljih družin proti varoji – nekaterih prepovedi čebelarskih ukrepov. Na primer:
Prepoved preprečevanja rojivosti;
Prepoved uporabe matične rešetke v panju s čebeljo družino;
Prepoved vsakega vmešavanja v zalegalno gnezdo družine in drugo.
Hipoteza snovalcev teh prepovedi je, da teh reči pač ni v čebelji družini, ki živi divje v »naravi«. Da naj bi bil to menda lahko tudi eden vzrokov (poleg satnic z nekoliko revelikim(?) premerom celic) za neodpornost čebeljih družin proti varoji, kot sedanji največji nadlogi, kaj nadlogi, smrtno nevarnem zajedalcu za čebele.
Vse te tri naštete prepovedi se mi zde neprepričljive. Čebelje družine tudi sicer, brez protirojnih ukrepov,vedno ne rojijo. Ograjevanje matice v določen panjski prostor ne vidim pogubnega za čebeljo družino. Vpogled in premik kakšnega sata v plodišču čebelje družine vidim v posledicah samo koristnega, ne pa škodljivega.

Nikoli ne bom razumel tudi tega, da je pri nekaterih naših čebelarjih tak odpor do čebelarjenja v čebelnjakih. Da verjamejo govoricam, kako je taka bližina bivanja številnih čebeljih družin nenaravna in škodljiva. Na stojiščih nakladnih panjev pod milim nebom, v vrstah drug pri drugem, s samo par cm oddaljenosti posameznih panjev je pa super? In stoletja trajajoča neškodljiva praksa takega čebelarjenja pri nas, jim nič ne pomeni.
Ne pomislijo, da se vsaj meni prileteli roji vseljujejo v nastavljene panje z že pravkar vseljenimi priletelci, ki so drug pri drugem! Po njihovi prosti izbiri!

Ampak! To so samo moji pomisleki: Vsak po svoje…Me veseli, če smo vsi zadovoljni s svojim čebelarjenjem! Pa tudi to, da si povemo kulturno, kaj kdo misli in ve!

Moj ata z mojim sinom na klopci pred čebelnjakom z istimi panji, s katerimi jaz sedaj čebelarim po moji AŽ-maksi metodi. Taki panji in čebelnjak prežive več čebelarskih generacij.

klopotec · Objavljeno: 20 Jan 2013 18:45 Naslov sporočila:

Raka dobiš, če ti je namenjeno.
G. Marjan, a sam nimaš pa nič pri tem zraven?

Naravno, sonaravno čebelarjenje, to so pač samo izrazi, ki so lahko blizu temu, kar želimo povedati, lahko so pa malo manj blizu. Važno je, da vsi pod nekim izrazom razumemo vsaj približno enako.
Če se vsi strinjamo, da sonaravno pomeni to in to, potem je čist ok. Po moje. Lahko pa dlakocepimo, ampak potem ni nikoli konca in kraja.

Pravite

"Čebelje družine tudi sicer, brez protirojnih ukrepov,vedno ne rojijo"

To je res. Ampak a je to, da tu pa tam katera družina ne roji, že dovoljšen razlog, da vsem preprečimo rojenje. Lahko bi tudi vse ženske umetno oplodili z argumentom, da tu pa tam katera ne zanosi na naraven način.

A se vam ne zdi da smo s prakso preprečevanja rojenja popolnoma posegli v naravno razmnoževanje čebeljih družin?

Mislim da je pri nas malo čebelarjev, ki imajo odpor do čebelarjenja v čebelnjakih. Saj jih večina v Slo čebelari v čebelnjakih. Jaz sicer še nisem slišal, da bi kdo rekel, da je bližina panjev v čebelnjakih škodljiva.
Smo pa takšni, ki mislimo, da je fajn če so panji oddaljeni drug od drugega vsaj kak meter ali dva. Zdi se mi pač, da je potem manj možnosti, da se čebele zaletavajo v druge panje. Zaletavnaje pa najbrž ni koristno. Mogoče kaj dosti ne škodi, koristi pa zagotovo ne. In če se nekdo trudi odpraviti pri čebelarjenju čimveč potencialnih motenj, je to lahko samo dobro. Slabega v tem ne more biti.
V stoletni praksi Slovencev v različnih dejavnostih pa je najti tudi zelo veliko slabih reči, ki se se prenašale iz roda v rod. Marsikatero smo zaznali in jo opustili. Za čebelarstvo ne morem nič rečt, ker ga še premalo poznam. Ampak po logiki bi rekel, da tudi tu prenašamo neke stvari naprej samo za to, ker jih delamo že stoletja.

To so samo moji pomisleki, ali pa pogledi.

BorisP · Objavljeno: 21 Jan 2013 16:04 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Debata

Čebelarski kolega Istok -»Klopotec« je lepo izrazil svoje polemično mnenje:

klopotec · Objavljeno: 21 Jan 2013 16:36 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 22 Jan 2013 10:17 Naslov sporočila:

Pozdravljen, g. Marjan.
Preden karkoli napišem v vaši temi, se vedno soočim z velikim rešpektom, ki ga imam pred vami. Mojster je pač vedno mojster. Upam, da bom nekoč vsaj približno vedel o čebelah, kot veste vi.
A nekaj svojih pogledov bom le napisal. Ne zaradi polemike, pač pa za obogatitev teh zadnjih razprav z nekoliko drugačnimi pogledi.

BorisP · Objavljeno: 22 Jan 2013 22:34 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Usmerimo se na glavni cilj

»Klopotec« (Istok):
Predlagam (mislim, da sem nekaj podobnega že večkrat rekel), da končava to zanimivo , a močno zavozljano debato, v kateri sva povedala vsak svojo »resnico« in se pripraviva, če je še kaj za pripraviti sedaj, sredi zime tudi midva, da morda že letos - in vsi skupaj s tega foruma, - končno rešimo našo glavno in veliko uganko in nalogo, kako reševati naše čebelice pred varojo brez dodatnih onesnaževanj čebeljih pridelkov. Nič ne de, če vsak od nas na svoj način. Najbolj idealno s samoobrambo čebel samih. Vse drugo s čebelami in čebelarjenjem je dandanes postranska zadeva in jara kača, ki se ne bo nikdar končala. Vedno bo še dovolj dela za inovatorje in filozofe.
Na žalost tega usodnega koraka namesto nas amaterjev noče, ne zna ali nekako ne more narediti za to poklicana in plačana stroka, čeprav že zna potovati po vesolju.

Ja, kar dobro je treba kaj razmisliti ob čebelah…

BorisP · Objavljeno: 22 Jan 2013 22:36 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Marko:

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2013 22:38 Naslov sporočila:

Kakor želite g. Marjan. Povabili ste k pogovoru in sem se odzval.
Če je volja se da vse odvozljati. Ampak meni se niti ne zdi tako zavozlano.

Marko · Objavljeno: 23 Jan 2013 09:00 Naslov sporočila:

BorisP · Objavljeno: 27 Jan 2013 15:19 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Razmišljam o podrobnostih.
Nad varojo (v prehodnem obdobju?) z lovljenjem

Kot sem rekel, najbolj se moramo čebelarji osredotočiti na varojo. Da rešimo čebele – in pomagamo sebi.
Torej, moje »poslanstvo« in sploh prisotnost v tem forumu so čimboljši načini zoperstavljanja varoji. Verjetno sem vsaj v začetku prišel k vam zaradi »srečanj« z ustanoviteljem tega foruma, ki je pričel objavljati tudi kakšen moj odgovor na njegova vprašanja. Nato pa sem res izkoristil naslovno geslo vašega foruma, ki govori o »Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju«. In sem tu obstal s tehnično pomočjo vaših prijaznih urednikov foruma.

Jaz sem sicer očitno, vsaj zaenkrat, sam pri tej moji nekemični metodi v tem krogu, pa me to nič ne moti. Saj vsaj za začetek velika množica preizkuševalcev ni potrebna. Metodo s podvariantami, ki pa jo vi preizkušate sem pa tudi vključil v moj pristop AŽ čebelarjenja in nazorno pokazal, da vsak hip lahko vašo »samoobrambno« metodo v mojih panjih in pri mojih čebelah pričnem ustrezno prakticirati. Čakam samo, da boste tudi po vaši »malocelični« metodi uspeli ohraniti pri življenju vsaj tri leta vse vaše čebelje družine. Upam, da bom dočakal!

Vzel sem si čas in še enkrat premlel mojo metodo, ki jo nameravam letos vsekakor ponovno spraviti v tek v tem »prehodnem obdobju« vsesplošnega iskanja. Seveda tudi pri »moji« metodi velja »nekakšen čebelji zakon« treh let za zmerno slavje uspelih izumov!

Iz nekakšnega primitivnega diagrama, ki ga prikazujem skiciranega spodaj se vidi nazorno, kako (naj) to deluje:

Zavedam se, da je nekaj stvari v moji metodi v hudem nasprotju z osnovnimi postavkami čebelarjenja, ki ga zagovarjate (Ustanovitelj tega foruma Jernej mi je v začetnih razgovorih med drugim rekel, da raje ne čebelari, če bi moral uničevati trote, pa tudi se ne držati vseh drugih pravil (so)naravnega čebelarjenja). Te sporne stvari pri tej metodi so:
- Poseganje v gnezdo čebelje družine z iskanjem in ulovitvijo matice.
- Enomesečno »zaporo« matice v enosatni izolator, ki ima na obeh straneh pripeto matično rešetko.
- Uničevanje trotovske zalege skupaj z varojo, ki se ulovi v ta sat.
Ampak, v stiski hudič muhe žre!

Teoretična izhodišča moje metode so pa naslednja (datumi so okvirni, a pomenljivi):
Postopek izvršim enkrat na leto v štirih »korakih« (ukrepih), od 1.junija do 10. Julija, ko je družina na višku razvoja in predno se prično glavne paše in predno se izlegajo zimske dolgožive čebele in varoje, s štirimi »koraki«.
1. Okoli prvega junija matico dam v izolator sredi gnezda, na trodelni trotovski sat z dvema tretinama že zgrajene trotovine in v eni tretini z nastavkom za gradnjo trotovine. Znano je, da varoja najraje gre v trotovino (dr. Rihar piše, celo v 90% primerih).
2. Prej, kot bi se lahko izlegli prvi troti, okoli 20. junija, zamenjam trotovski sat iz izolatorja s pokrito zalego z novim na isti način, kot v začetku. Ko imam čas, odvzeti sat izpraznim in pregledam vsebino. Vanj se je vlovila varoja, željna zaleganja, (menda po dr. Riharju že v 3. – 1o. dneh preide ponovno v celico z žrko), ki je bila dotlej na čebelah te družine zunaj zalege, ki jo v celoti puščam v panju in se izlega (troti) 24 dni, to je do okoli 24. junija. Za časovno podaljšanje zaleganja matice v izolatorju in s tem ustvarjanje nepretrganih možnosti lovljenja varoj v to zalego, poskrbi gradilna tretjina trotovskega sata. Ta gradilni del čebele zgrade postopno in ga tako tudi matica zaleže. Seveda pa brez pašne stimulacije čebele gradilnika morda ne bi zgradile. Za tak primer pa sta tu dve tretjini že zgrajenega satja. Pa tudi zato, da matica, dana v izolator, lahko tam takoj nadaljuje z zaleganjem in se čimprej ustvari pogoje za lovljenje varoj.
3. Po enem mesecu pripora matice v izolator (okoli prvega julija) le-to izpustim – odpremo ustrezno odprtino na izolatorju. Matica sedaj lahko z vso vnemo zalega čebeljo zalego v pravkar izleženo satje ob izolatorju, ki jo dojilje sedaj že krmijo tako, da postanejo dolgožive, ki prežive zimo. To posebno zato, ker naj bi bile te nove generacije čebel skoraj povsem obvarovane pred zajedalsko varojo. Izolator z zaleženo trotovsko zalego pustim po izpustitvi matice še 10 dni na svojem mestu, da ta čas lovi preostanek varoj, ki je morda še v panju odkar se je proti koncu junija izlegla zadnja »stara« zalega iz panjskega satja in iz nje zadnje varoje. Predno bodo našle te varoje primerno stare žrke v novozaleženih satih sedaj izpuščene matice, jim dajem možnost prehajanja v zadnjo, še odkrito zalego v izolatorju.
4. Predno bi se pa ponovno (drugič) hotela izleči trotovska zalega v izolatorju, to je okoli 10. julija, izolator s trotovskim satom odstranim, na njegovo mesto pa dam lepa, že večkrat zaležena sata, da ju matica (čebele!) vključijo v novo zalegalno gnezdo.

Priznam. Imam s tem kar precej obveznosti (časovne) in sitnosti (edina večja je poiskati v velikem gnezdu matico ob prvem koraku). Rešuje me malo, ljubiteljsko čebelarjenje, kjer čas ni denar! Enostavnejše so skoraj vse druge zadosti učinkovite metode, s katerimi vsaj začasno rešujemo naše čebelje družine in jih vsi sedaj uporabljamo, – ampak so VSE STRUPENE čeprav jih uporabljamo le »prehodno«! Za moje pojme je tudi žveplov cvet strup ali »kemija«. Mar ni? Nobena ženska ne more biti samo malo noseča. Je ali pa ni! Če pa pri nas kdo čebele rešuje brez strupov, pa naj vendar to javno objavi ali pa naj bo tiho za vedno! Namreč, nič kolikokrat sem doživel, da so se našli po javni objavi kakšne, do tedaj neznane zadeve »junaki«(sebičneži), ki so zatrjevali, kako so to isto stvar imeli ali poznali že prej.

Pri tej »lovilni« metodi je še marsikaj povedati.
1. Po tej metodi ni zalege izven izolatorja samo par dni (ca. 5), kar ni škodljivo za skoraj popolno izlovitev varoj iz družine. V izolatorju, ki je v panju sicer en mesec in deset dni pa se varoja efektivno lovi en mesec (ker drugje v panju ni primerne čebelje, oz. trotovske zalege! Samo dvakrat po ca 5 dni, ko matica v izolatorju pričenja zalegati trotovski sat, se varoja v izolator ne lovi, ker v njem ni žrk primernih starosti in čaka na bližnjo priložnost.
2. Mora pa se še nesporno potrditi, da je metoda zadosti učinkovita brez vseh drugih protivaroznih pomagal za čebeljo družino, pri zapovrstnem vsakoletnem ponavljanju vsaj 3 leta pri številnih, najbolje vseh, družinah v poskusnem čebelnjaku. (jaz jo sicer lahko po mili volji preizkušam na lastno odgovornost).
3. S to metodo hkrati preprečim morebitno rojenje družine v najbolj rojnem delu leta.
4. Istočasno dosežem največjo nabiralno sposobnost družine v času glavnih paš, ki ohranja vse čebele na višku razvoja in jih lahko usmeri na pašo namesto na vzrejo dodatnih kratkoživih čebel za popašno obdobje.
5. Družina z matico v izolatorju med glavno pašo in polegajočo zalego na satih gnezda nareja velike vence medu nad in ob (dvoetažnim) gnezdom, ki ostanejo družini za prezimovanje na njihovem medu ob – po potrebi - samo delni kasnejši dopolnitvi sladkorja.

Tako jaz. Kako pa vi po že več-letnem poskušanju »sonaravne« samoobrambne metode? Čas hiti in mi z njim. Ne izgubimo volje in upanja!

Grafični prikaz s časovnico lovljenja varoj:
Programska shema lovljenja varoj v enosatni matični izolator (ki se ga namesti med dva razstojišča AŽ-panja in ima za matičnima rešetkama na obeh straneh tridelni sat. Dve tretjini sata z že zgrajeno trotovino. Eno tretjino za njeno gradnjo.
Vse se odvija med 1, junijem in 10. julijem, v času glavnih paš, na višku razvoja čebelje družine in na višku nagnjenja k rojenju. Varoja se predvidoma ulovi v zadostni meri za normalni razvoj družine v enoletnem obdobju. Družina ni prikrajšana na številu pašnih čebel, ki se lahko bolj posvete paši, kot negi zalege.

BorisP · Objavljeno: 02 Feb 2013 13:37 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Razno

Ko opazujem takole, več ali manj osamljen, - ker nisem povsem prilagojen glavnemu toku čebelarskega razgljabljanja v tem, izjemno miroljubnem in gostoljubnem forumu, - kaj vse se tu premleva, ne zdržim biti tiho. Pridružujem se debati v »moji« rubriki.
Na primer:
Tole s pletenimi koši. Morda sem kaj bistvenega spregledal in se v naprej oproščam. Ampak. Ne gre mi v glavo, odkod tako navdušenje pri nekaterih čebelarskih kolegih iz foruma za čebelarjenje v, s protjem pletenih in kravjakom (tako so menda nekoč pač delali) ometanih koših? Edino razlago vidim v tem, da boste na ta način drugo leto dobili (če vam ne uidejo) svoje roje iz naravno grajenega satja in s tem dospeli do prve stopničke k nekoliko manjšim čebelam, ki so – upam še vedno glavni cilj, h kateremu stremite? Koši seveda rabijo obvezno vsaj dobro streho nad polico, kar je blizu gradnji preprostega čebelnjaka - v katerega bi lahko položili tudi naše stare navpično »razstegljive« kranjiče z vehami, če bi želeli roje iz naravnega satja in še kaj medu. Saj čebele znajo graditi prave velikosti celic tudi v horizontalnih bivališčih! Toda prve in naslednje protivarojine stopničke ste pa večinoma v preteklih letih že krepko preskočili in morate biti sedaj, vsaj tisti »prvoborci«, že tik pred ciljem. Zakaj torej izgubljate čas in energijo s čebelami v koših, mi ne gre v glavo, ko imate vse lepo narejeno v vaših nakladnih panjih? Mar tako, kot jaz s kranjičem, zgolj za zabavo?
Glede prikazanega plastičnega »univerzalnega« pitalnika pa bi k Francelnovimi utemeljenimi pripombami dodal še spomin na prvi znan pitalnik s kontrolirano hitrostjo odvzema klaje, ki ga je »izumil« moj prijatelj Igor Frančič že prej, ko sva se leta 1975 seznanila in sem ga nato objavil v SL. čebelarju. Lahko si ga ogledate v mojih objavah. Jaz imam od tedaj samo take pet litrske pitalnike iz lesenih materialov za AŽ-panje. Po istem principu pa za kakršne koli panje. Nisem videl iz slik, kako ta plastični pitalnik funkcionira ter kako velika je tista na sliki nevidna luknja v pokrovu za vhod čebel v pitalnik. Sploh pa sem malo zmeden, ko je tukaj toliko govora o krmljenju – kajpak s »strupenim« sladkorjem. Saj bomo odslej čebelam pustili zadosti njihovega medu!? Pa tudi spodbujevalno krmljenje z medom je lahko brez pitalnika.

Na primeru družine v pokonci postavljenem kranjiču lahko ilustriram moj pogled še na nekatera druga na vprašanja, ki jih odpirate na forumu.
V pokonci nastavljen kranjič na stranski steni čebelnjaka se mi je vselil prileteli roj pred 17. leti (23. 7. 1996, ob 12,30). Ko mi je zaradi lakote in moje premajhne brige, pred par leti ta družina čez zimo odmrla, sem ohranil vse njeno satje nedotakneno in vanj se je nato spet vselil nov priletelec.
Moja trpka izkušnja je, da je treba tudi družino na nepremičnem satju, čeprav težko, na vsak način kontrolirati, predvsem če ima dovolj hrane za zimo. Ne premalo in ne preveč! (recimo s tehtanjem ali s sondažno iglo…).
Druga stvar zadeva vprašanje, če je res nujno redno (na par let) družini obnoviti vse satje. Jaz sem že pisal, da čebelarim brez problemov tudi s (pra)starimi sati v redni uporabi. Saj ni pozabljeno, kaj o tem zelo prepričljivo piše naš Francel iz Kanade, pa tudi moje tozadevne izkušnje sem že opisoval! Tudi to, kako znajo čebele same po potrebi obnoviti satje! Novo satje brez satnic mi zgradi v zadnjih letih le kakšen priletel roj in roj iz mojega kranjiča.
Družina v mojem kranjiču ima torej že 17 let staro satje in se nič ne pritožuje. To dokazuje s tem, da vsako leto roji, ko panj skoraj raznese od obilja čebel. Vzamem od njega samo en roj na rojni dan, ko sem pri čebelah in odprem »lesico«. Nato preprečim nadaljno izrojevanje z zaprtjem »lesice«. Torej sem v teh letih dobil od te družine 16 rojev in obilo užitkov pri opazovanju. Noben roj iz tega kranjiča mi ni ušel, čeprav sem redko fizično pri čebelah. Proti varoji v panjih z nepremičnim satjem pa, žal in zaenkrat, vsi samo s »tretiranjem«.

Ko sem v mladih letih kot 10 – 14- letni mulc (med 2. svetovno vojno) »igral« doma vlogo nadomestnega čebelarja v očetovi prisilni odsotnosti, smo tudi pri nas še na veliko čebelarili poleg žnideršičev tudi s kranjiči. Rojev je bilo iz vseh kranjičev vse polno – tudi kakšen tretjak. Nikoli pa se ni zgodilo, da bi družina zaradi več rojev tako oslabela, da bi umrla. So čebele pametne že iz prazgodovinskih izkušenj in zaustavijo rojenje še predno se izleže vsa zalega ter zadnje (najmlajše) matice uporabijo (eno od njih) za ohranitev stare družine, ki je najbolj dragocena za ohranitev čebel. Na morebitnih izjemah in prigodah pa ni graditi pravila!

Da si ne zmišljujem stvari, prilagam kopijo lista iz moje tedanje beležnice.

Letos je 17 let od samo-naselitve kranjiča s priletelim rojem na stranski steni čebelnjaka nad »Florijanom« – s še vedno istim(!) satjem in vsakoletnim(!) rojenjem.

klopotec · Objavljeno: 02 Feb 2013 18:47 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal
"Tole s pletenimi koši. Morda sem kaj bistvenega spregledal in se v naprej oproščam. Ampak. Ne gre mi v glavo, odkod tako navdušenje pri nekaterih čebelarskih kolegih iz foruma za čebelarjenje v, s protjem pletenih in kravjakom (tako so menda nekoč pač delali) ometanih koših? Edino razlago vidim v tem, da boste na ta način drugo leto dobili (če vam ne uidejo) svoje roje iz naravno grajenega satja in s tem dospeli do prve stopničke k nekoliko manjšim čebelam, ki so – upam še vedno glavni cilj, h kateremu stremite? Koši seveda rabijo obvezno vsaj dobro streho nad polico, kar je blizu gradnji preprostega čebelnjaka - v katerega bi lahko položili tudi naše stare navpično »razstegljive« kranjiče z vehami, če bi želeli roje iz naravnega satja in še kaj medu. Saj čebele znajo graditi prave velikosti celic tudi v horizontalnih bivališčih! Toda prve in naslednje protivarojine stopničke ste pa večinoma v preteklih letih že krepko preskočili in morate biti sedaj, vsaj tisti »prvoborci«, že tik pred ciljem. Zakaj torej izgubljate čas in energijo s čebelami v koših, mi ne gre v glavo, ko imate vse lepo narejeno v vaših nakladnih panjih? Mar tako, kot jaz s kranjičem, zgolj za zabavo?"

Pozdravljeni Marjan.
Kar se košev tiče, nekega velikega navdušenja in zanimanja članov tega foruma jaz ne vidim, bi ma pa veselilo če bi navdušenje bilo.
Za sebe pa lahko rečem, da sem zelo navdušen. Na kratko vam bom opisal zakaj.
Sonaravni čebelarji želimo med pridelati neoporečen za sebe in svoje bližnje, obenem pa bi radi nudili udobno bivališče čebelam. Radi bi jih tudi čim manj nadlegovali in jim tako omogočili da bi živele po svojih in ne po naših potrebah.
Prebiram pisanja čebelarjev, ki imajo veliko izkušenj s čebelarjenjem v koših, istočasno pa imajo izkušnje tudi s čebelarjenjem v "modernih" panjih. In pravijo da
čebele najlepše in brez težav prezimijo v koših
nozema jim je neznana
dobijo prekrasne naravne roje
dobijo prekrasen neoporečen vosek
dobijo najboljši med, ki se ne more primerjati z medom iz "modernih" panjev
z varojo opravijo z levo roko
z enostavnim tehtanjem imajo stalen pregled nad stanjem zalog hrane v košu
koš za kratek čas obrnejo na glavo in imajo popoln pregled nad dogajanjem v košu
takšne mikroklime kot je v košu ne dosežejo v nobenem "modernem" panju
čebelam so omogočili najboljši približek naravnemu.

Ko sem vse to velikokrat prebral sem ugotovil da ravno to želim dosečt, oziroma da želim priti do zgoraj opisanih ciljev. Odločitev torej ni bila težka.
Zelo fajn je tudi občutek, da si domovanje čebelam naredil sam, brez strojev. In brez ficka stroškov. Mene pletenje košev zelo veseli.
Veseli pa me tudi doživeti enkratna občutenja, ko z drevesa snamem roj. To se ne da opisati.
Kranjič in koš sta po mojem sklepanju povsem neprimerljiva.

G. Marjan preveč pritiskate na prvoborce, ki bi morali biti že tik pred ciljem kot pravite. Prvoborci imajo šele dve leti piškave prakse in to drugo leto je bilo prav obupno za začetnike, ki se podajajo na tako trnovo pot. Vi pa vsak mesec ko se oglasite pravite, ja saj zdaj pa že morate biti čisto blizu. Kot da je od vašega zadnjega vprašanja preteklo leto in ne mesec. Pa saj se z vami ne družimo niti eno leto.

tedi · Objavljeno: 02 Feb 2013 19:21 Naslov sporočila:

Istok. Le tako naprej. Ne se dat motit. Tvoj motiv ni pridelava medu za trg. In ker se mene tiče si na pravi poti. Moje pomisleke o velikosti koša pa sva že obdelala.
Kolega Marjan. Spoštujem tvoje čebelarsko znanje in trud pri ohranjanju AŽ panja. Me pa res moti, da se ne prijaviš kot član foruma. Naš odnos bo bolj pristen , če boš sodeloval kot član , ne kot gost , ki pošilja sporočila preko Borisa.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 03 Feb 2013 14:16 Naslov sporočila:

He, he Tedi, kolikor poznam košarja Istoka se zlepa ne pusti motit, prav bo Prleško/trmasto bo gnal zadevo dalje in tudi dosegel cilj in še drugi se bomo učili od njega.

lp vsem
Zlatko

tedi · Objavljeno: 03 Feb 2013 14:19 Naslov sporočila:

Ciao, Zlatko. Pa kje si ti?
Mi je jasno, da bo nadaljeval.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

BorisP · Objavljeno: 03 Feb 2013 20:43 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Tako torej mislimo…

Istok (Klopotec) piše:

Electric Wizard · Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46 Prispevkov: 90

Pri nemškem filmu v katerem čebelarijo s koši bi veljalo poudariti, da je nastal v enem izmed zadnjih let pred prihodom varoje.

klopotec · Objavljeno: 04 Feb 2013 09:35 Naslov sporočila:

http://img828.imageshack.us/img828/6249/zaforumf.jpg

Koši lahko stojijo tudi na prostem, brez nadstreška ali čebelnjaka. Včasih je bilo to tako kot na zgornji sliki.

klopotec · Objavljeno: 04 Feb 2013 09:44 Naslov sporočila:

http://brdsko-planinskopcelarenje.com/forum/index.php?action=dlattach;topic=979.0;attach=5124;image

Dandanes v Srbiji stoji na prostem veliko košev.

Marko · Objavljeno: 04 Feb 2013 10:08 Naslov sporočila:

Čisto na kratko o koših Smile

:

Ko sem prebiral Istokove 'utemeljitve', je tudi meni v oči padla tista leva roka, s katero opravimo(jo) z varojo.
Vse ostalo našteto pa ne samo da sprejemam, tudi občutim lahko, kaj Istoka žene v košarjenje Smile

.
Res jih je poseben užitek gledati, opazovati ...

Sam sem skeptičen, da bo šlo z varojo z levo roko. Tudi legenda Miloš iz Srbije uporablja 'kemijo'. Ampak zelo zelo močno te podpiram, Istok !

O koših pod milim nebom pa tole: naši koši, slamnati, za kaj takega seveda niso primerni in potrebujejo streho nad glavo.
Pletare, ki jih delaš ti, oblečene v kravjakovo obleko, pa najbrž bodo. A v Srbiji jih kljub temu večinoma zaščitijo še s kakšno 'dahpapo' .

Veliko uspeha ... vsem !

klopotec · Objavljeno: 04 Feb 2013 10:44 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:
"Grem po teh pripombah:
Praviš, Istok, da čebelarji s koši opravijo z varojo z levo roko! Ta je pa bosa! Kolikor sem jaz to videl, tudi v filmih po naslovih iz tega foruma, res opravijo z varojo, ampak s strupi in prav nič obzirno, da ne rečem sonaravno! Bolj po medvedje! Če se pa motim, toliko bolje! Nič ne bom protestiral, ampak moje čebelarjenje v čebelnjaku temu takoj priredil.
V čem vidim primerljivost in neprimerljivost košev ter kranjičev? V obojih grade čebele naravno satje. Po osnovni prostornini sta približno enaka.
Razlikujeta se pa po obliki prostornine (zvon, podolgovat zaboj). Po načinu večanja prostornine (pri košu prav za prav sploh ne vem točno kako, pri kranjičih pa s pomnoževanjem (povezavami) enakih panjev, kot to delam jaz z AŽ-panji). S kranjiči, s koši pa zelo težko, lahko v čebelnjaku dobimo najtesnejši apiterapevtski ali zgolj doživetveni stik s čebelami- kar nasploh pogrešam pri vaših čebelarskih prizadevanjih, ki niso(?!) usmerjene v tone pridelanega medu.

Prav Francel mi je že večkrat omenil v privatni pošti Vaše večletno poskušanje priti do tistega glavnega cilja (samoobrambe čebel proti varoji), pa sem to ponovil. Mea culpa, če to ni čisto točno izraženo in je povedano v množini namesto dvojini – v našem pogovornem (slovenskem) jeziku dvojino zaradi - vemo kakšnih vzorov - često pomešamo. Slovenci smo sploh nekaj posebnega, često nemogočega, kot skoraj nikjer drugje. Vsak dan to lahko vidimo vsepovsod. Ampak tudi dve leti sta veliko! Nimamo ne vem koliko časa!"

Glede varoje v koših. Jaz z varojo v koših še nisem imel opravka, ker s koši do sedaj še nisem čebelaril. Vendar menim, da to kar navajajo izkušeni košeljubci drži v popolnosti in da to ni bosa trditev. Navedel bom g. Miloša Milosavljeviča, za mene odličnega poznavalca in praktika, ki je s koši rastel od malih nog. Izjemno ga cenim tudi kot človeka, ker je nesebično pripravljen povedati vse in vedno priskočiti na pomoč. Zaenkrat nimam razloga da mu ne bi verjel. On pravi "laka je borba sa varojom u vrškarama koje se roje".
To je tudi logično. Roj lahko prinese nekaj varoje, prinese pa jo na čebelah. Tako je varoja najlažje dostopna. Tudi izrojenec je na točno določen dan brez zalege in tudi tedaj je varoja najlažje dostopna. Seveda pa jo lahko spravite s čebel na takšen ali drugačen način. S hudimi strupi , s kislinami, ali še kako drugače. Odvisno za kaj se odločite, ampak neizpodbitno je, da je pri tej tehnologiji varoja v določenem trenutku najlažje dostopna. V prehodnem obdobju se za nekaj morate odločiti, drugače so izgube in razočaranja prevelike.
Zaradi naravnega rojenja se prekine zaleganje pri roju in pri izrojencu (Srbi mu rečejo tudi starka). Prekine se seveda tudi razvoj varoje. Seveda je rojenje premalo za znosno ravnovesje z varojo, ampak z leti pridejo še vsi osztali kamenčki v mozaiku in mogoče tretiranje več sploh ne bo potrebno ali pa bo potrebno v mnogo manjšem obsegu. Ostale kamenčke pa smo že večkrat predebatirali.

Kranjičev in košev jaz ne morem primerjati, oziroma ne vidim dosti skupnega. Prav nasprotno se mi zdi da sta povsem različna. Naravna gradnja je možna v vsakem panju, tudi v AŽ (sem tudi sam preizkusil), tako da to ni neka skupna točka. Drugače pa je koš seveda najboljši približek večini naravnih domovanj čebel. Spodaj širok za poletni razmah in zgoraj ozek za odlično prezimitev. Okrogla oblika, ki se prilega obliki zimske gruče, pomikanje gruče navzgor. Marjan, to je popolnost, temu ni modro oporekati. Primerjava s kranjičem? Nemogoče.
Pomanjkljivosti? Seveda jih koši imajo. Zanikati jih bi bila prav tako neumnost. Večat se jih sicer da, ampak potem je treba koše tako narediti. Ampak zakaj večati? Prav velike narediti in potem ta potreba odpade. Razen če nas ne potegne požrešnost. Ampak to sem jaz razčistil. Vem zakaj bom čebelaril. V eni drugi temi o tistih poskusih na Švedskem sem bral, da je velikost ali pa majhnost družin pomebna pri samoobvladovanju varoje. Zaenkrat se mi zdi, da so mi te stvari jasne in da je jasno zakaj smo zašli v takšne težave.
S koši je res teško napravit zdravilno počivališče. Vsekakor pomanjkljivost. In takšna zdravilne komore so lahko lepa niša. Vendar je ob koših dobro imeti tudi nekaj klasičnih panjev, ker se pri delu s koši pojavi višek čebel, ki jih pa nekdo nujno potrebuje. In potem je tudi to rešljivo. O tem mojem razmišljanju tu več ne bi pisal, ker še zbiram informacije in vse še ni jasno.
Zdaj pa največja nerodnost čebelarjenja v koših. Da uspeš je potrebno več stvari. Moraš biti zadovoljen s tem, kar ti nudijo. Ampak da ne bo pomote, po mojem mnenju ti lahko nudijo največ kar je sploh možno.
Če si s tem zadovoljen potem te koši morajo povsem potegnit vase. Preprosto je treba trdno verjet, da je to najboljše kar lahko ponudiš čebelam.
Potem pa skoraj najbolj pomembna stvar. Ko se rodijo nove družine moraš biti 100% prisoten. Moraš biti doma pred čebelnjakom. Moraš vedet kaj se bo v naslednjem trenutku zgodilo in biti na vse pripravljen. In to so najlepši čebelarski dnevi v čebelarskem letu. Te možnosti pa žal večina nima. Niso vsi v penziji tako kot jaz.
Včasih so bili ljudje doma, niso hodili v službe. Če je mož odšel na polje ali v gozd, je doma stražarila žena in so stražarili otroci. In so bili sposobni brez težav snet vsak roj. O tem je g. Miloš napisal tako lepe resnične zgodbe, da bi jih kar naprej bral . V moji temi bom kakšno prilepil. Mi je dovolil.
Seveda so jim mnogi tudi pobegnili. Včasih so roji muhasti. Sam sem bil predlani pri velikem čebelarju, rihtala sva en roj, na sosednjem sva imela drugega. In nisva se niti dobro obrnila tistega za hrbtom večni bilo.
Tu je ravno največja ovira. Ljudje nimajo časa, oziroma imajo čas ob nepravem času. In da ta problem rešijo, so si izmislili tehnike, ki nepravi čas napravijo pravega. In tako so nastale težave, ki nas tarejo.

G. Marjan a ste vi kdaj čebelarili v koših?

klopotec · Objavljeno: 04 Feb 2013 15:38 Naslov sporočila:

Malo prej sem na srbskem forumu prebral prispevek g. Miloša Milosavljeviča, ki pravi, da se bolje razvijajo tiste vrškare, ki so prosto razpostavljene, kot pa tiste, ki so pod nadstreški.
Vesoljske energije so nam še precej neznane. In hvalabogu da je tako, imamo še marsikaj za odkrit. Čeprav mislimo da je že vse odkrito in da je treba samo sledit tistim, ki obvladajo. To bi bilo pa res dolgočasno.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli