Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

BorisP

G. Marjan je napisal:

Razjasnitev

Sem imel priliko - in sem v teh dneh nekoliko bolj podrobno pregledal vsebine sporočila s tega foruma. Bojim se, da sem doslej živel v neki zmoti, ker sem preveč površno bral ta poročila. Zato je morda problematično tudi moje sodelovanje tukaj?!
Dejstvo pa je, da je kar težko priti v tem forumu do vseh poročil, ki so nekomu najbolj zanimiva. Tudi je kar težko najti hitro najnovejše prispevke, ali pa sem jaz preneroden? Zdi se mi, da so zanimivosti preveč raztresene po številnih temah. Po mojem lajičnem mnenju bi bilo morda bolje, če bi bili prispevki tematsko bolj zgoščeni - v manj temah - in naj bi bili predvsem tisti poglavitni povdarjeno združeni v eni temi.

Namreč, mislil sem, da je glavni in edini smoter čebelarjev, zduženih v tem forumu, da uspejo čebelariti – reševati čebele pred varozo - brez uporabe kemije, pri vas tako, da se nekoliko zmanjšane čebele (iz nekoliko zmanjšanih celic) same v zadostni meri upro zajedalski varoji.

Sedaj pa vidim, da to prav za prav ni glavni smoter te čebelarske usmeritve! Bil naj bi čebelariti povsem naravno: s popolnim nevmešavanjem čebelarjev v življenje čebel, ki bi jih sicer imeli v svojih posebnih, čebelam najbolj prilagojenih panjih.
To pa po napisanih usmeritvah tega načina čebelarjenja pomeni:
• Čebele naj zgrade satje v prosti gradnji, ki naj bo v zalegalnem delu (gnezdu) izredno globoko (preko 60 cm) in neprekinjeno s kakšnimi satničnimi letvicami.
• V čebeljo družino naj se čebelar prav nič ne vpleta – nič v premikanje satovja, nič v manipulacije z zalego; npr. ne izrezovati trotovino, nič dodajati ali odvzemati ali premikati ali obračati satja; ne sme se menjavati matic, odvzemati ali dodajati čebel in podobno, kar vse je v običajni praksi sodobnega čebelarjenja.
• Čebeljo družino mora čebelar pustiti rojiti brez vsakih omejitev, četudi večkrat.
• V panju čebelar ne sme uporabljati matične rešetke,
• Čebeljo družino ne sme krmiti s sladkorjem, razen v skrajni sili(?).
• Čebelar naj bi smel odvzemati samo »čebelarjev med«, to je višek od čebelje družine nabranega medu, ki presega popolno oskrbo družine za zimovanje, vključno z bogato rezervo medu, izključno za potrebe in dobro počutje družine (torej lahko čebelar odvzame samo tisti med, ki bi ga čebele skladiščile nad globokim plodiščem in nad rezervno nizko naklado medu.

Jaz sem nekako,- spričo dopisovanj z avtorjem tega foruma g. Jernejem - pristal za posredno vključitev z mojimi prispevki v ta forum. To pa izključno zaradi mojega zmotnega mnenja, da je za ta forum lahko zanimivo moje nekemijsko čebelarjenje pri ukrepih zoper varojo. Pa tudi, da je v mojih rešitvah uporabe - v Sloveniji tako močno razširjenih - standardnih AŽ-panjev, lahko čebelariti z »globokim« prostograjenim satjem, če bi to kdo hotel.
Sem pa jasno povedal, da spričo mojega »mini« ljubiteljskega čebelarjenja in določenih drugih pomislekov ne mislim sam opraviti poskusa z »globokim« gnezdom v mojih kombinacijah uporab AŽ-panjev. To prepuščam po želji komu drugemu.

Mislil sem, da moj poskus nekemijskega reševanja družin pred varojo z lovilnim satom , ki ga zalega v rojnem času matica, dana v moj enosatni izolator, lahko za vas predstavlja neko koristno alternativno rešitev istega problema – če ena (vaša) varianta slučajno ne da pričakovanega rezultata.

Da ne bi bilo večjega nesporazuma, še to: Že moja usmeritev »ljubiteljski čebelar« pove, da v pogledu odnosa do čebel nismo zelo ali prav nič narazen! Niti toliko ne, da bi jaz kakorkoli nameraval tržiti tako »ekološko ali »naturno« pridobljenih čebeljih produktov – vključno naravno vzgojenih čebel. Jaz predvsem duhovno in nekoliko tudi fizično uživam pri čebelarjenju. Saj največ presedim na klopci od žrelih panjev, prijazno nameščenih v čebelnjak. Napisal sem pa že, da mi je žal, ker zase (še) nisem uredil ležišča v čebelnjaku s poslušanjem in vdihovanjem čebeljih božanskih emisij.

Mislim pa, da pri mojem - drugačnem od vaših - načinu čebelarjenja ne delam čebelam nobenih hudih stvari, ki so nekatere naštete kot naglavni čebelarski grehi zgoraj! Recimo toliko, kot (bog ne daj kastritrani?) muci, ki jo nekatri imajo doma in je družinska članica, da ne rečem sužnja ali hišna pomočnica, ki nam v zameno za vse, kar ji dajemo, vrača z dobrikanjem in priložnostim ulovom kakšne miši. Kaj šele psi na verigah, druge domače živali v hlevih in kurnikih itd. Mar te niso naše sestre in bratje? Naj tudi njih spustimo svobodno v naravo, popolnoma po njihovih nagonih?

Oprostite za taka nespodobna mnenja! Če smatrate, da sem tudi spričo teh razjasnil še vedno zaželjen v vaši sredi, se ne umikam. Samo rad imam jasno nebo!

Ponovno: čimprej opravite vaš poskus z odliko in takrat bo veselo! Z mojega poskusa bom prešel na vaš dokazan! Pa ne le sam!

LP! Marjan

BorisP

G. Marjan,
vam bom odgovoril kar tu, če vam je prav.

Še enkrat bom napisal, da ta forum ni namenjen le odkrivanju ene poti. Že res, da se je večina članov(vsak aktivnih) lotila uporabe globokega plodišča vendar, če kdo dela na kakšen drugačen način in mu uspeva je vsekakor dobrodošel, da napiše svoje izkušnje in metode.
Saj se še spomnite tiste prispodobe z razvejanim drevesom? Dolgo plodišče je samo ena močna veja tega drevesa(foruma). Že res, da ima ta veja tudi ogromno vejic(podvrst) in na vsaki vejici kar nekaj listov(pravil).
Vendar je vsekakor še kar nekaj odkritih in neodkritih vej, ki rastejo v popolnoma druge smeri, kot je globoko plodišče. Eno izmed njih pišete tudi vi s svojimi prispevki. Če pozna še kdo kakšno vejo, ki lahko sploh nima veze z globokim plodiščem, majhnimi celicami, nevmešavanjem itd. - z besedo na dan.

LP,
Boris

Marko

Dobro jutro, Marjan Smile

.
Kako zelo mi je všeč tisti vaš "... rad imam jasno nebo" Very Happy

.

Bistvo je napisal že Boris. Prav nič niste v zmoti. Tu se družimo v nekem pogledu podobni, sicer pa dokaj različni zaljubljenci v čebele (ne v med) .
Take so tudi poti, ki jih ubiramo, čeprav večina res vidi najboljšo (trenutno) tisto, ki jo predstavlja globoko plodišče in male celice (čebele).
Jaz imam en sam panj, kjer nastaja globoko plodišče. Odločil sem za za drugo pot.
A cilj imamo vsi enak: čebelariti po meri čebele in brez kemije.
Vaši prispevki so izjemno dragoceni in zato se nikar ne počutite odrinjeni oz. tako, kot da niste na pravem mestu. Zelo na pravem ste Smile

.

Lep dan vam želim. In vsem ostalim !

klopotec

To je pa zdaj že jasno da pašete sem.
Pa še kakšno staro slikco, čisto potiho prosim.

BorisP

G. Marjan je napisal:

NEKEMIJSKA METODA Z IZOLATORJEM

Hvala Borisu za spodbudne besede na moje dvome! Pravkar pa sem videl še dva prijazna odziva. Hvala!
Morda je prilika, da na tem mestu sedaj, ko sem dobil od Borisa »zeleno luč«, še malo bolj natančno pojasnim mojo nekemijsko metodo ukrepa proti varoji.
Že na začetku povem, da ta metoda žal zahteva več dela kot vse sedaj uporabljane »kemijske« metode. ( No ja, vaša zelo blaga kemijska metoda z ŽC v teh pripravljalnih letih je po po velikemu številu ukrepov (posipavanj)najbrž rekorderka). Glede dela pa se sploh ne more primerjati z vašo (»malocelično«) metodo, ko bo zaživela in ne bo v zvezi z varojo nič dela! Idealno, da bolj ne bi moglo more biti!
Zase sem si svojo metodo zamislil, ker tudi želim zdrav način zase (moj med…) in za čebele (trote izvzamem), ne gledam pa na čas in delo, ki ga imam pri vzdrževanju (gojenju) mojih čebel. Kot sem že rekel, sem mali, ljubiteljski čebelar in nimam v prvem planu ekonomski interes pri gojenju čebel! Zato domnevam, da bi ta metoda lahko zanimala le mojemu tipu čebelarjenja primerljivim čebelarjem. Teh pa vsaj po statistikah ni tako malo!

Kako poteka ta moja nekemijska »lovilna« protivarojina metoda:
Vrši se v času rojnega obdobja čebeljih družin (junija) in glavnih paš , ko so družine že dosegle svoj številčni višek populacije (pomembno za izkoristek paš) in je že po naravni poti (z naravnim rojenjem) v tem času zaleganje prekinjeno ali vsaj omejeno.
1. Prvi ukrep. Takrat (okoli 1. junija) izvršim najbolj kočljiv (zamuden) del cele metode: poiskati moram matico in jo dati v moj enosatni izolator (škatljo z obešenim satom, z večinoma izdelanim trotovskim satjem, ki gre med dva AŽ-razstojišča in ima na obeh straneh matično rešetko). Izolator vstavim v sredo gnezda, da ima matica v njem kolikor mogoče tesen kontakt z še obstoječo zalego in čebelami.
2. Drugi ukrep. Ko je večina trotovske zalege v izolatorju pokrita (čez okoli 14 dni ali okoli 14. junija), izolator vzamem iz panja, viseči lovilni sat dvignjem, matico ujamem v lovilne klešče, čebele z njega ometem preko sipalnika nazaj v panj, vstavim v izolator že prej pripravljen nov, samo deloma izdelan trotovski sat, da je več prostora za postopno dogradnjo trotovskih celic in nanj spustim matico, ga vložim v izolator in vstavim nazaj na svoje mesto v panj.
3. Tretji ukrep. Čez novih 14 dni ali okoli 28. junija odprem matici izhod iz izolatorja, da prične prosto zalegati na satju njenega gnezda. Izolator z zaleženim satom pa še pustim v panju, da lovi še en teden varojo v preostanek pokrivajoče trotovske zalege v gradilnem delu lovilnega sata.
4. Četrti ukrep. Čez en teden ali okoli 6. julija izolator s pokritim satom trotovine odstranim iz panja, vrnem na njegovo mesto dva lepa prazna sata in zaključim postopek lovljenja varoj za to leto.

Postopek traja okoli 36 dni, od tega okoli 27 dni z odkrito trotovsko zalego v izolatorju pred pokritjem, ki privablja varojo.
Matica je v izolatorju en mesec – 30 dni.

V panju ostane v začetku postopka vsa zalega, ki ca. en teden po začetku ukrepa še vedno samo ta nudi varoji možnost prehajanja v zalego pred pokritjem.

Kako pa se varoja lovi v izolatorju?
Po 9. dneh od zgoraj opisane vstavitve izolatorja ima varoja v panju možnost prehajanja v čebelno (najraje trotovsko) zalego samo v izolatorju. To traja
skoraj en mesec (po gornjih podatkih 27 dni).
Zadnja zalega, skupaj z varojo v njej, se v tej čebelji družini iz prvotno zaleženih satov, ki jih pustim poleg izolatorja, izleže po 24 dneh (trotovska).
Skoraj dva tedna (12 dni) ima tudi zadnja varoja iz zadnje poležene zalege v panju čas, da gre na razmnoževanje v edino pokrivajočo zalego, ki je v izolatorju (če bi bilo to časovno premalo ali preveč se v praksi lahko spremeni!).

Kot rečeno, sem tak poskus opravil pred leti v dveh normalno razvitih družinah in imam za to dokumentacijo v že objavljenih foto posnetkih.
Med poskusom nista družini čutili osirotelosti zaradi matice v tako vstavljenem izolatorju, da bi potegnili zasilne matičnike. Tudi nadalnji razvoj poskusnih družin je potekal normalno.
Ti dve družini tisto leto nisem tretiral proti varoji z ničimer in sta se normalno razvijali. Koliko varoje sem s tem odstranil iz družine ne vem. Očitno pa dovolj za normalno preživetje poskusnih čebeljih družin.
Poskusa pa v naslednjih letih nisem nadaljeval, ker je bilo na voljo veliko učinkovitih in neprimerno enostavnejših kemijskih sredstev proti varoji. Med pa itak točim pri moji velikoprostorski rabi žnideršičev samo iz satov ločenih medišč, ki niso bili v plodišču v kontaktu s kemikalijami.
Prihodnjo sezono bom vsekakor nadaljeval s tem poskusom in bom obveščal o rezultatih.

Gaspari: oljna slika »čebelar« – ja, taki smo, ljubiteljski čebelarji! Morda bo tudi Istoku všeč, ker je slika prilično stara.

BorisP

G. Marjan je napisal:

»Klopotec« – Istok piše in jaz se na to odzivam:

klopotec

To je izvedljivo g. Marjan. Plodišče bi sicer imelo malo manj globoko satje, ampak to ni tako bistveno. Vseeno pa bi to bili zelo veliki sati, ki bi jih bilo treba res ojačat, pa še tedaj bi jih s tresočimi rokami vlekel ven. Se mi zdi AŽ malo okoren za kaj takega. Manjši Warre se mi zdi bolj priročen in navzgor izvlečt sat lažje.
Tudi bi jih, tedaj ko bi bili do konca zgrajeni, potrebno v naslednjem letu odstranit in z naslednjo genracijo čebel ponovno zgradit. Ker s prvo genracijo ne bi bilo malih celic.
Kaj če bi vi to poskusili?
In hvala za Gasparija. Duhovita slika.

Ja še to. Rojenje da ali ne. Vsak se sam odloči, kako bo čebelaril.
Moje čebele bodo rojile, tu ni nobene dileme. Rojile so vedno in bod tudi pri meni. Zdaj si urejam novo, kaj že? stojišče, čebelnjak, čebelišče, he,he.
Zlatko mi je rekel, da staro ni dobro in bom naredil na novo. Zraven imam eno kapitalno vrbo, ki pa ne privlači čebel. Ni iva, je neka druga sorta. Ampak je prekrasno, kapitalno drevo. Roka se mi bo tresla ko jo bom podiral. Mogoče pa jo bom samo močno obžagal. Z nje bi težko spravljal roje, ker je to krhek les.
No, rojenje se mi zdi v celotnem mozaiku zelo pomembno. Vem da bo manj medu, ampak vse ima svojo ceno. Videt roj na drevesu in ga snet je za mene najlepši trenutek čebelarjenja.
Lepo vas pozdravljam.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Istok je zapisal:

klopotec

Pozdravljeni

Vse to tudi po mojem mnenju popolnoma štima. Tudi jaz mislim da je 60 cm pač neka številka, ki je pa lahko tudi manjša. Mogoče bo zaradi tega regresija nekaj počasnejša, ampak saj sva v penziji pa mava čas. Zdaj sem si zadevo pri meni zamislil nekako tako, da bodo moji globoki sati na okvirjih v dveh Warre nakladah in bodo globoki, ali pa plitvi samo 40 cm. Pač kompromis, ker hočem videti kaj se na satih dogaja.
Naslednje leto pa od te družine roj in druga faza regresije z enakimisatnimi okvirji.
Torej, v AŽ je to vse skupaj enako izvedljivo.

Problem vidim drugje. Kako v prehodnem obdobju brzdati varojo, da nam vsako leto ne sesuje vsega našega truda. In to se sedaj skoraj pri vseh dogaja kot pravilo. Izgubimo preveč družin. Jaz sem izgubil letos obe. In če bo šlo tako naprej, potem smo res zelo oddaljeni od malih celic, male čebele, ki bo opravila z varojo.
In sem šel brat Rudijeve prispevke. Kaj je pisal v začetku? Tretirajte tako kot prej, pojdite postopno, ker boste izgubljali preveč čebel in ne boste nikamor prišli. Tudi tretirane čebele bodo gradile male celice. In to je v začetku osnovni cilj. Regresija. In je res, da samo žive družine lahko regresirajo, mrtve ne morejo.
Potem pa se je nenadoma pojavil žveplov cvet in v tem letu so se pokazale tudi njegove posledice. Ampak o tem se bomo pogovarjali v temi ŽC.
Tu pa samo to. Vi imate svoj način krotenja varoje za poskus o katerem se pogovarjamo tu, pa bo treba nekaj izmisliti.
Kar pa se mene tiče več ne bom eksperimentiral. V prehodnem obdobju bom uporabil najbolj učinkovita sredstva s katerimi bom ohranil čebele žive, sposobne gradnje malih celic. Ko pa bodo male celice zgrajene, ja takrat pa se bomo lahko prepričali, ali zadeva resnično deluje, očistili panje in rekli zdaj pa je to to.

Lusby. Ko sem gledal film sem se zgrozil. Naklade premetavajo kot polena. Nisem bil ziher da gledam pravi film. Hvala lepa, tudi meni je žal vsake čebelice. Ampak njena rzlaga, zakaj smo vse skupaj zajebali je pa prava. Oziroma se meni zdi pravilna. To bom pa pobral od nje.

Lepo vas pozdravljam Marjan.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Živjo Istok!
Vse podpišem, kar si zgoraj napisal! Nimam kaj dodati! (Oprosti, če te kar tikam, saj sem najbrž malo starejši po letih in čebelarski praksi…?) Tudi ti me lahko, saj smo čebelarski kolegi!
No, ja, dodam ti kakšno sliko.
LP! Marjan

Takole pričakam priletelca s fotoaparatom – saj spoznam po obnašanju oglednic lovilnega panja, kdaj ga lahko pričakujem! Dokler bodo okolišni čebelarji čebelarili na roje (hote ali nehote), bo vedno dovolj takih obiskov!

klopotec

Takšnega obiska v mojem panju bi bil tudi jaz vesel.
Seveda me lahko tikate, jaz pa bom vas takrat, ko bom vsaj malček tega vedel, kar veste vi. Sem vam pa hvaležen, da nam dajete svoje znanje.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Rojno čebelarjenje – z umetnim rojem ali z »lesico«*

Vsi čebelarji NOVE POTI ste, kot vidim, pristaši rojnega čebelarjenja. To ste iz načelnih razlogov, da je čebelji družini potrebno pustiti vso svobodo, ki vključuje tudi povsem prosto gradnjo satja, ki ga ni možno premikati in iz razloga, da vsaj v pripravljalni ali prehodni stopnji (parih let) k obetavemu stanju samoobrambe čebel proti varozi, rabite roje iz družin, ki so že v postopku regresije k manjšim celicam in čebelam.
Pri tem pa nastopi vam vsem dobro znan problem, da bi morali biti, v rojnem obdobju vsak rojni dan pri čebelah, če čebelarite brez vsakih rojno omejevalnih ukrepov. To pa ni vsakomur mogoče. Zato lahko izgubite tudi najdragocenejše regresirane roje in jih obsodite v najverjetnejšo pogubo, če jih slučajno ne ulovi kak drug čebelar.
Brez vsaj minimalnega poseganja v svobodno voljo čebel torej vsaj jaz ne vidim zadovoljive rešitve tega problema.
Če pa pristanemo na kakšno omejitev, imamo več možnosti rešitve tega problema. Omenim naj le dve:

Prva možnost je, da iz družine, ki je že v postopku regresije in smo ji dali v panj premične satnike za ustrezno prosto gradnjo satja, v istem panju naredimo umetni roj – ometenec. Satje z zalego in delom čebel ter matičnikom pa preselimo v nov panj. To je razmeroma preprost, vsakemu čebelarju znan postopek in ga tu ne bom podrobneje razlagal.

Druga možnost pa je z uporabo »lesice«, ki je primerna tudi za vaše družine na nepremičnem satju. To metodo verjetno tudi že poznate, sem jo mnogokrat omenjal, a jo bom obnovil in malo dopolnil.
• Ko iz znakov, ki jih čebelar zazna že pri žrelu panja, še bolj pa, če le malo pokuka med satje, da se bo družina kmalu pripravila na rojenje (»se bo vsedla na roj«) ali pa se je že, natakne pred žrelo panja »lesico«. Seveda mora biti to opravljeno tako, da matica nikjer ne more iz panja - seveda pri tem tudi ne debeli troti, za kar je koristno uporabiti tako varianto izdelave in uporabe »lesice«, da troti preveč ne ovirajo prehodov čebel iz in v panj!
• V rojnem obdobju mora čebelar često priti k čebelam (saj itak pride k njim tako rad in ima zato lep izgovor), ko je to višek čebelarske sezone, drugače se mora - med drugim - sprijazniti s pobegi rojev. Pri uporabi »lesice« pa mu ni treba biti prisoten prav vsak, za rojenje prikladen dan. Dovolj je, recimo, enotedenski obisk ob lepem vremenu, ko zaznamo, da se čebelja družina resno pripravlja na rojenje ali je celo že poskušala rojiti skozi »lesico«. Takrat odpremo »lesico« (dvignemo ali odstranimo z nje premično matično rešetko), da izleti matica z rojem in roj ogrebemo. Tako jaz vsako leto dobim roj iz kranjiča.
• Po takem odvzemu roja ponovno zapremo »lesico«, da se izognemo morebitnih, a malo verjetnih naslednjih rojev iz izrojenca. Odpremo ali odstranimo pa jo čez čas, ko ni teoretično več možnosti nadaljnega rojenja – ko ostane v panju po medsebojnih obračunih samo ena mlada matica, da lahko zleti na praho.
____________________________________________________________
*Kogar zanima »lesica« se lahko podrobneje o tem seznani v moji čebelarski spletni strani v poglavju INOVACIJE. http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/

Ohišja mojih »lesic« imam kar stalno pripeta pred žreli AŽ panjev za še boljše pogoje domovanja čebelam in za morebitne potrebe pri rojnih peripetijah, ki jih prav za prav ni več pri mojem načinu čebelarjenja. Če bi kakšna družina vendar hotela rojiti, mene pa ne bi bilo več dni pri čebelah, bi spustil v režo matično rešetko, da me roj z matico v panju počaka, ko pridem čez kakšen dan nazaj.

(večja slika: http://shrani.si/f/32/v7/3CkoWfZH/image003.jpg)
Takole pa sem pred dobrimi 12. leti sa SČ ilustriral članek s skico pokonci postavljenega kranjiča z »lesico«, kot ga imam na čebelnjaku.

BorisP · Objavljeno: 02 Nov 2012 12:34 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Boris je napisal med drugim:

BorisP · Objavljeno: 02 Nov 2012 12:51 Naslov sporočila:

G. Marjan, bom spet komentiral kar tu.

Za začetek... Ko ste me citirali ste spustili naslednji stavek, ki pojasni vse zgoraj napisano:

Mladen Petanjek · Objavljeno: 02 Nov 2012 13:57 Naslov sporočila:

Hvatač rojeva prilagođen za warreove košnice:

Opširnije na linku: http://immenfreunde.de/scf.pdf
_________________
Psi laju, karavane prolaze.

BorisP · Objavljeno: 03 Nov 2012 01:02 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

BorisP · Objavljeno: 05 Nov 2012 16:25 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Poimenovanja panjev, matic ali družin

Istok je navdušen zapisal:

klopotec · Objavljeno: 05 Nov 2012 19:40 Naslov sporočila:

Aha, a vidva pa sta smela za samostanske ograde?

klopotec · Objavljeno: 05 Nov 2012 19:48 Naslov sporočila:

Warrejeve strehe so primerne za poslikave

in s tem za poimenovanje panjev.

klopotec · Objavljeno: 05 Nov 2012 19:50 Naslov sporočila:

G. Marjan, tale slika s sestro Agnezo je prav fantastična.
To bi hotel imeti obešeno na steni. Hvala lepa.

BorisP · Objavljeno: 06 Nov 2012 15:27 Naslov sporočila:

Dvogovor in še ena poslastica

Istoka res ta tematika o poimenovanjih čebel kreativno zanima:

BorisP · Objavljeno: 07 Nov 2012 20:45 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Čebelar, ki tudi prespi pri svojih ljubljenih čebelicah!

V tem forumu iščete pot do zdravih in zadovoljnih čebel. Ampak tu je tudi v igri zdrav in zadovoljen čebelar! Oboje je – oziroma bi moralo biti, tesno povezano. Kolikor je v njegovi moči se temu idealu posveča Henrik, ki sem ga že nekoliko predstavil s siničko na bradi, ki mu je iz ust.

Sedaj pa še par besed o njegovem spanju s čebelami.
Henrik ima svoj skromni in skrivnostni čebelnjaček opremljen tako, da v njem lahko živi in tudi naredi vse, kar je čebelarskega. Pa še kaj zraven. Mar ni to ideal vsakega čebelarja? Da dobesedno živi s čebelami in pri čebelah?! Da se ima kam »umakniti«!

Poglejmo notranjost te njegove pravljice: Na desni se vidi v sliki skladovnico AŽ panjev, opremljenih s številkami in beležnimi listi na vratcih. Ta vratca zvečer odpre, kadar prespi s čebelami, da se razlijejo skozi zamrežena panjska okenca v čebelnjak blagodejne vonjave čebeljih družin in se zrak v njem napolni s skrivnostno govorico čebel. To bi moral doživeti vsak čebelar in še kdo!
Sam se tedaj vleže na stalno pripravljeno ležišče in zasanja resnično življenje s čebelami. Mar ni imenitno, čeprav skromno? Koristno za telo in dušo človeka! In ljubeče do čebel? V ozadju vidimo nekatere priče, da je tu čebelarju vse pri roki. Tudi malo, ročno točilo in posode za čebelarjev med. Henrik pravi, da medu poje ogromno! Saj ga ne prodaja, le komu podari.

Henrik pripoveduje in razkazuje, kako preživlja dneve in tudi kakšno noč pri svojih čebelah. Ali se vam svetlika, kaj vse nudi tako čebelarjenje?!

Henrik počasti svoje goste v čebelnjakovem večnamenskim, zračnem predprostoru. Vse skupaj tiči tik ob železniški progi in na prepadnem pobočju. Dostopno le železničarjem in njihovim gostom skozi tunel Občasni ropot očitno ne moti čebel.

Pa še eno moje priporočilo. Omislite si (vsaj v vaši naslednji fazi čebelarjenja) tako »pavljično« sožitje s čebelami. Saj je na nek način to mogoče uresničiti v vsakem panjskem sistemu. Pamet v roke!

Naš mali, apiterapevtski čebelnjak. Idejni osnutek. M. D.

večja slika: http://shrani.si/f/1e/RX/1GOEHFre/image007.jpg

klopotec · Objavljeno: 07 Nov 2012 21:19 Naslov sporočila:

Pozdravljeni Marjan

Spet ste me čisto raznežili. A je Henrik mogoče železničar?
O tem smo se že pogovarjali tu na forumu. Namreč, da bi bilo treba spat v čebelnjaku. Od tega je gotovo mnogo koristi. Čebele so kozmična bitja.

Oba bi želel osebno spoznati. Vas in Henrika. Sem prepričan da se bo to tudi zgodilo.

BorisP · Objavljeno: 10 Nov 2012 09:42 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kaj mislim o nastanitvah čebeljih družin?

Zlatko razmišlja:

klopotec · Objavljeno: 10 Nov 2012 12:38 Naslov sporočila:

Bom kar tu napisal, ker se s tole temo kar intenzivno miselno ukvarjam v zadnjih dneh.
Prostor, kjer sem imel čebele do sedaj bom spremenil, vsekakor pa bom vključil pa bom strokovnjaka, ki se spozna na radiostezijo.
V knjigi Matica je pojem sem našel zanimive podatke, ki opravičujejo mojo odločitev:

"Enako pazljivost je poptrebno nameniti lokacijičebelnjaka in mikrolokaciji vsakega panja posebej. Raziskave Zdravka Ilijeva. On je čebelar nemirnega duha s preko 50 let čebelarske prakse. V vseh letih čebelarjenja je pozorno spremljal dogajanja v čebelarstvu in naredil zanimiv poskus s pomočjo radiostezistov in ugotovil:

Čebele zelo slabo prenašajo sevanje podzemnih vodnih tokov in sevanje na negativnih vesoljskih vozlih, nasprotno temu se zelo dobro tazvijajo, prezimujejo in so nasplošno zelo dejavne v pozitivnem Hartmanovem in Kerijevem vozlišču. Čebelje družine izven vodnega toka na nevtralni lokaciji so imele normalen razvoj, brez kakršnihkoli problemov v vseh štirih sezonah .

Čebelje družine pod vplivom pozitivnih vozlišč (izven vodnega toka) so se hitreje razvijale in so bile bolj medene vsa štiri leta.

Čebelje družine v vodnem toku so se slabo obnesle. Panji, ki so bili postavljeni na lokacijo negativnih vozlišč so odmrli pozimi ali zgodaj spomladi. Čebelje družine postavljene na lokacijo pod vplivom vodnih tokov izven vesoljskih vozlišč so sčabo prezimovale, spomladi pa so se slabše razvijale. Tiste čebelje družine, ki jim Ilijev med letom ni zamenjal matice, so v jesenskem času iz neznanih razlogov izginjale, kljub polnim panjem zimske hrane. Za kontrolo ali odvračanje suma na čebelje bolezni je v isti panj naselil novo družino in panj premestil izven dosega žarčenja vodnega toka. Čebele na novi lokaciji in v nerazkuženem panju in satju so se normalno razvijale, brez znakov bolezni. To potrjuje , da prejšnja čebelja družina ni odmrla zaradi čebelje bolezni.

Raseline niso negativno vplivale na čebeljo družino, če poleg tega ni vplivalo vesoljsko sevanje. Kadar pa so bile čebele pod vplivom negativnega vesoljskega vozlišča ob vplivu raseline, so se čebele obnašale enako tistim, ki so bile postavljene pod vplivom vodnega toka.

Matice v čebeljih družinah izven vodnega toka so dobre tedaj, ko je čebelar sposoben vzrediti matico po izkušnjah dobre čebelarske prakse. Matice vzrejene pod vplivom vodnih tokov so bile zelo slabe kakovosti. Od desetih se jih je iz prahe vrnilo samo 6, ko pa so jih dali čebeljim družinam izven dosega vodnega toka so tudi te čebele zamenjale s preleganjem. Matice, ki so bile vzrejene v vodnem toku in so jih dali čebeljim družinam v območju vodnega toka so čebele nemoteno sprejele. Ta postopek je preverjen v osmih primerih. "

klopotec · Objavljeno: 10 Nov 2012 12:45 Naslov sporočila:

Ilijev je pri čebelarju Draganu Markoviču iz Niša ugotovil katastrofalen vpliv podzemnega sevanja na čebele. Čebelar je spomladi leta 2000 pripeljal 7 čebeljih družin v vas Ratovo, kjer je bilo zelo močno podzemno sevanje. Pod vplivom sevanja so bili panji 2,3,4 in 5, v katerih so čebele odmrle. Šesti panj po vrst, je bil samo delno pod vplivom sevanja, kar je vplivalo na to, da so se čebele preselile v del panja, kjer jih sevanje ni doseglo. Zapustile so staro zgrajeno satje in v drugem delu panja zgradile čebelje gnezdo na novo zgrajenem satju. Ko so jeseni premaknili panj 6 izven območja sevanja, so se čebele vrnile na staro satje in normalno živele dalje.

Leta 2002 so na satje odmrlih čebeljih družin naselili nove, satja in panjev niso razkuževali, panje pa so samo premestili na lokacijo izven vodnega toka, kjer jih ni doseglo sevanje. Ugotovili so, da je bil na novi lokaciji razvoj družin odličen.

klopotec · Objavljeno: 10 Nov 2012 12:53 Naslov sporočila:

Še iz knjige

"V paviljonskem čebelnjaku na Madžarskem je imel lastnik stalne probleme, ker so se v eni vertikalni liniji čebele iz leta v leto vedno slabo razvijale. Po več letih se je le slučajno srečal z radiostezisti, ki so ugotovili, da prav tam, kjer čebele niso imele obstanka, obstaja negativno Hartmanovo vozlišče. Tudi gospod Lukač je imel podobne probleme kot njegov madžarski kolega. Šele tedaj, ko je čebelnjak prestavil na nevtralno območje brez škodljivega sevanja so se mu čebele normalno razvijale."

Mene ti podatki prepričajo, seveda pa se bo vsak sam odločil kako do lokacije in mikrolokacij svojih panjev.
Verjetno bo pa težko najti dobrega radiostezista. A pozna kdo kakšnega. Najbolje bi bilo da je tudi sam čebelar.

Zlatko H · Objavljeno: 10 Nov 2012 14:10 Naslov sporočila:

Istok to,

In zelo na kratko, uzdaj se use i u svoje kljuse.

lp
Zlatko

tedi · Objavljeno: 10 Nov 2012 15:05 Naslov sporočila:

Istok. Upam , da imaš več virov za pridobivanje informacij.
Ti pa podarim od Kantarja "Z zdravimi čeb v 3tisočletje.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 10 Nov 2012 15:33 Naslov sporočila:

Vsakega vira bom vesel in hvala za Kantarja.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli