|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 16 Okt 2012 19:10 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Razjasnitev
Sem imel priliko - in sem v teh dneh nekoliko bolj podrobno pregledal vsebine sporočila s tega foruma. Bojim se, da sem doslej živel v neki zmoti, ker sem preveč površno bral ta poročila. Zato je morda problematično tudi moje sodelovanje tukaj?!
Dejstvo pa je, da je kar težko priti v tem forumu do vseh poročil, ki so nekomu najbolj zanimiva. Tudi je kar težko najti hitro najnovejše prispevke, ali pa sem jaz preneroden? Zdi se mi, da so zanimivosti preveč raztresene po številnih temah. Po mojem lajičnem mnenju bi bilo morda bolje, če bi bili prispevki tematsko bolj zgoščeni - v manj temah - in naj bi bili predvsem tisti poglavitni povdarjeno združeni v eni temi.
Namreč, mislil sem, da je glavni in edini smoter čebelarjev, zduženih v tem forumu, da uspejo čebelariti – reševati čebele pred varozo - brez uporabe kemije, pri vas tako, da se nekoliko zmanjšane čebele (iz nekoliko zmanjšanih celic) same v zadostni meri upro zajedalski varoji.
Sedaj pa vidim, da to prav za prav ni glavni smoter te čebelarske usmeritve! Bil naj bi čebelariti povsem naravno: s popolnim nevmešavanjem čebelarjev v življenje čebel, ki bi jih sicer imeli v svojih posebnih, čebelam najbolj prilagojenih panjih.
To pa po napisanih usmeritvah tega načina čebelarjenja pomeni:
• Čebele naj zgrade satje v prosti gradnji, ki naj bo v zalegalnem delu (gnezdu) izredno globoko (preko 60 cm) in neprekinjeno s kakšnimi satničnimi letvicami.
• V čebeljo družino naj se čebelar prav nič ne vpleta – nič v premikanje satovja, nič v manipulacije z zalego; npr. ne izrezovati trotovino, nič dodajati ali odvzemati ali premikati ali obračati satja; ne sme se menjavati matic, odvzemati ali dodajati čebel in podobno, kar vse je v običajni praksi sodobnega čebelarjenja.
• Čebeljo družino mora čebelar pustiti rojiti brez vsakih omejitev, četudi večkrat.
• V panju čebelar ne sme uporabljati matične rešetke,
• Čebeljo družino ne sme krmiti s sladkorjem, razen v skrajni sili(?).
• Čebelar naj bi smel odvzemati samo »čebelarjev med«, to je višek od čebelje družine nabranega medu, ki presega popolno oskrbo družine za zimovanje, vključno z bogato rezervo medu, izključno za potrebe in dobro počutje družine (torej lahko čebelar odvzame samo tisti med, ki bi ga čebele skladiščile nad globokim plodiščem in nad rezervno nizko naklado medu.
Jaz sem nekako,- spričo dopisovanj z avtorjem tega foruma g. Jernejem - pristal za posredno vključitev z mojimi prispevki v ta forum. To pa izključno zaradi mojega zmotnega mnenja, da je za ta forum lahko zanimivo moje nekemijsko čebelarjenje pri ukrepih zoper varojo. Pa tudi, da je v mojih rešitvah uporabe - v Sloveniji tako močno razširjenih - standardnih AŽ-panjev, lahko čebelariti z »globokim« prostograjenim satjem, če bi to kdo hotel.
Sem pa jasno povedal, da spričo mojega »mini« ljubiteljskega čebelarjenja in določenih drugih pomislekov ne mislim sam opraviti poskusa z »globokim« gnezdom v mojih kombinacijah uporab AŽ-panjev. To prepuščam po želji komu drugemu.
Mislil sem, da moj poskus nekemijskega reševanja družin pred varojo z lovilnim satom , ki ga zalega v rojnem času matica, dana v moj enosatni izolator, lahko za vas predstavlja neko koristno alternativno rešitev istega problema – če ena (vaša) varianta slučajno ne da pričakovanega rezultata.
Da ne bi bilo večjega nesporazuma, še to: Že moja usmeritev »ljubiteljski čebelar« pove, da v pogledu odnosa do čebel nismo zelo ali prav nič narazen! Niti toliko ne, da bi jaz kakorkoli nameraval tržiti tako »ekološko ali »naturno« pridobljenih čebeljih produktov – vključno naravno vzgojenih čebel. Jaz predvsem duhovno in nekoliko tudi fizično uživam pri čebelarjenju. Saj največ presedim na klopci od žrelih panjev, prijazno nameščenih v čebelnjak. Napisal sem pa že, da mi je žal, ker zase (še) nisem uredil ležišča v čebelnjaku s poslušanjem in vdihovanjem čebeljih božanskih emisij.
Mislim pa, da pri mojem - drugačnem od vaših - načinu čebelarjenja ne delam čebelam nobenih hudih stvari, ki so nekatere naštete kot naglavni čebelarski grehi zgoraj! Recimo toliko, kot (bog ne daj kastritrani?) muci, ki jo nekatri imajo doma in je družinska članica, da ne rečem sužnja ali hišna pomočnica, ki nam v zameno za vse, kar ji dajemo, vrača z dobrikanjem in priložnostim ulovom kakšne miši. Kaj šele psi na verigah, druge domače živali v hlevih in kurnikih itd. Mar te niso naše sestre in bratje? Naj tudi njih spustimo svobodno v naravo, popolnoma po njihovih nagonih?
Oprostite za taka nespodobna mnenja! Če smatrate, da sem tudi spričo teh razjasnil še vedno zaželjen v vaši sredi, se ne umikam. Samo rad imam jasno nebo!
Ponovno: čimprej opravite vaš poskus z odliko in takrat bo veselo! Z mojega poskusa bom prešel na vaš dokazan! Pa ne le sam!
LP! Marjan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 16 Okt 2012 19:25 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan,
vam bom odgovoril kar tu, če vam je prav.
Še enkrat bom napisal, da ta forum ni namenjen le odkrivanju ene poti. Že res, da se je večina članov(vsak aktivnih) lotila uporabe globokega plodišča vendar, če kdo dela na kakšen drugačen način in mu uspeva je vsekakor dobrodošel, da napiše svoje izkušnje in metode.
Saj se še spomnite tiste prispodobe z razvejanim drevesom? Dolgo plodišče je samo ena močna veja tega drevesa(foruma). Že res, da ima ta veja tudi ogromno vejic(podvrst) in na vsaki vejici kar nekaj listov(pravil).
Vendar je vsekakor še kar nekaj odkritih in neodkritih vej, ki rastejo v popolnoma druge smeri, kot je globoko plodišče. Eno izmed njih pišete tudi vi s svojimi prispevki. Če pozna še kdo kakšno vejo, ki lahko sploh nima veze z globokim plodiščem, majhnimi celicami, nevmešavanjem itd. - z besedo na dan.
LP,
Boris |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 17 Okt 2012 07:41 Naslov sporočila: |
|
|
Dobro jutro, Marjan .
Kako zelo mi je všeč tisti vaš "... rad imam jasno nebo" .
Bistvo je napisal že Boris. Prav nič niste v zmoti. Tu se družimo v nekem pogledu podobni, sicer pa dokaj različni zaljubljenci v čebele (ne v med) .
Take so tudi poti, ki jih ubiramo, čeprav večina res vidi najboljšo (trenutno) tisto, ki jo predstavlja globoko plodišče in male celice (čebele).
Jaz imam en sam panj, kjer nastaja globoko plodišče. Odločil sem za za drugo pot.
A cilj imamo vsi enak: čebelariti po meri čebele in brez kemije.
Vaši prispevki so izjemno dragoceni in zato se nikar ne počutite odrinjeni oz. tako, kot da niste na pravem mestu. Zelo na pravem ste .
Lep dan vam želim. In vsem ostalim ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 17 Okt 2012 09:20 Naslov sporočila: |
|
|
To je pa zdaj že jasno da pašete sem.
Pa še kakšno staro slikco, čisto potiho prosim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 17 Okt 2012 15:01 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
NEKEMIJSKA METODA Z IZOLATORJEM
Hvala Borisu za spodbudne besede na moje dvome! Pravkar pa sem videl še dva prijazna odziva. Hvala!
Morda je prilika, da na tem mestu sedaj, ko sem dobil od Borisa »zeleno luč«, še malo bolj natančno pojasnim mojo nekemijsko metodo ukrepa proti varoji.
Že na začetku povem, da ta metoda žal zahteva več dela kot vse sedaj uporabljane »kemijske« metode. ( No ja, vaša zelo blaga kemijska metoda z ŽC v teh pripravljalnih letih je po po velikemu številu ukrepov (posipavanj)najbrž rekorderka). Glede dela pa se sploh ne more primerjati z vašo (»malocelično«) metodo, ko bo zaživela in ne bo v zvezi z varojo nič dela! Idealno, da bolj ne bi moglo more biti!
Zase sem si svojo metodo zamislil, ker tudi želim zdrav način zase (moj med…) in za čebele (trote izvzamem), ne gledam pa na čas in delo, ki ga imam pri vzdrževanju (gojenju) mojih čebel. Kot sem že rekel, sem mali, ljubiteljski čebelar in nimam v prvem planu ekonomski interes pri gojenju čebel! Zato domnevam, da bi ta metoda lahko zanimala le mojemu tipu čebelarjenja primerljivim čebelarjem. Teh pa vsaj po statistikah ni tako malo!
Kako poteka ta moja nekemijska »lovilna« protivarojina metoda:
Vrši se v času rojnega obdobja čebeljih družin (junija) in glavnih paš , ko so družine že dosegle svoj številčni višek populacije (pomembno za izkoristek paš) in je že po naravni poti (z naravnim rojenjem) v tem času zaleganje prekinjeno ali vsaj omejeno.
1. Prvi ukrep. Takrat (okoli 1. junija) izvršim najbolj kočljiv (zamuden) del cele metode: poiskati moram matico in jo dati v moj enosatni izolator (škatljo z obešenim satom, z večinoma izdelanim trotovskim satjem, ki gre med dva AŽ-razstojišča in ima na obeh straneh matično rešetko). Izolator vstavim v sredo gnezda, da ima matica v njem kolikor mogoče tesen kontakt z še obstoječo zalego in čebelami.
2. Drugi ukrep. Ko je večina trotovske zalege v izolatorju pokrita (čez okoli 14 dni ali okoli 14. junija), izolator vzamem iz panja, viseči lovilni sat dvignjem, matico ujamem v lovilne klešče, čebele z njega ometem preko sipalnika nazaj v panj, vstavim v izolator že prej pripravljen nov, samo deloma izdelan trotovski sat, da je več prostora za postopno dogradnjo trotovskih celic in nanj spustim matico, ga vložim v izolator in vstavim nazaj na svoje mesto v panj.
3. Tretji ukrep. Čez novih 14 dni ali okoli 28. junija odprem matici izhod iz izolatorja, da prične prosto zalegati na satju njenega gnezda. Izolator z zaleženim satom pa še pustim v panju, da lovi še en teden varojo v preostanek pokrivajoče trotovske zalege v gradilnem delu lovilnega sata.
4. Četrti ukrep. Čez en teden ali okoli 6. julija izolator s pokritim satom trotovine odstranim iz panja, vrnem na njegovo mesto dva lepa prazna sata in zaključim postopek lovljenja varoj za to leto.
Postopek traja okoli 36 dni, od tega okoli 27 dni z odkrito trotovsko zalego v izolatorju pred pokritjem, ki privablja varojo.
Matica je v izolatorju en mesec – 30 dni.
V panju ostane v začetku postopka vsa zalega, ki ca. en teden po začetku ukrepa še vedno samo ta nudi varoji možnost prehajanja v zalego pred pokritjem.
Kako pa se varoja lovi v izolatorju?
Po 9. dneh od zgoraj opisane vstavitve izolatorja ima varoja v panju možnost prehajanja v čebelno (najraje trotovsko) zalego samo v izolatorju. To traja
skoraj en mesec (po gornjih podatkih 27 dni).
Zadnja zalega, skupaj z varojo v njej, se v tej čebelji družini iz prvotno zaleženih satov, ki jih pustim poleg izolatorja, izleže po 24 dneh (trotovska).
Skoraj dva tedna (12 dni) ima tudi zadnja varoja iz zadnje poležene zalege v panju čas, da gre na razmnoževanje v edino pokrivajočo zalego, ki je v izolatorju (če bi bilo to časovno premalo ali preveč se v praksi lahko spremeni!).
Kot rečeno, sem tak poskus opravil pred leti v dveh normalno razvitih družinah in imam za to dokumentacijo v že objavljenih foto posnetkih.
Med poskusom nista družini čutili osirotelosti zaradi matice v tako vstavljenem izolatorju, da bi potegnili zasilne matičnike. Tudi nadalnji razvoj poskusnih družin je potekal normalno.
Ti dve družini tisto leto nisem tretiral proti varoji z ničimer in sta se normalno razvijali. Koliko varoje sem s tem odstranil iz družine ne vem. Očitno pa dovolj za normalno preživetje poskusnih čebeljih družin.
Poskusa pa v naslednjih letih nisem nadaljeval, ker je bilo na voljo veliko učinkovitih in neprimerno enostavnejših kemijskih sredstev proti varoji. Med pa itak točim pri moji velikoprostorski rabi žnideršičev samo iz satov ločenih medišč, ki niso bili v plodišču v kontaktu s kemikalijami.
Prihodnjo sezono bom vsekakor nadaljeval s tem poskusom in bom obveščal o rezultatih.
Gaspari: oljna slika »čebelar« – ja, taki smo, ljubiteljski čebelarji! Morda bo tudi Istoku všeč, ker je slika prilično stara. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 19 Okt 2012 22:03 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
»Klopotec« – Istok piše in jaz se na to odzivam:
klopotec je napisal/a: | »Če bi bili panji naštimano na okvirjih, premično satje torej, bi kot začetnik lahko stvari spremljal in videl, vedel, kaj se v resnici dogaja.
Lahko bi spremljal stanje hrane v panju in se odločal o količini krmljenja. Potem se ne bi moglo zgodit, da bi bilo hrane preveč, matica pa ne bi imela kam zalegat. Ok, da se panje tehtat, ampak. Nasprotno se tudi ne bi moglo zgodit, da čebele v slabih razmerah stradajo. Kljub nejemanju medu. Oboje se nam je letos dogajalo.« |
Kako bi se »malocelični – protivarozni« poskus opravil v AŽ-panju »dvojčku«?
• Najprej bi pripravil AŽ-dvojček za potrebe poskusa (iz spodnjega panja bi odstranil moj premični distančni vložek, ki ga imam namesto standarne ločilne plošče med standardnim »plodiščem in »mediščem« panja). Odstranil bi tudi montažne kovinske palice pod mediščnimi sati.
• Pripravil bi tudi nove satnike za »globoko« satje, ki bi ležalo tako kot AŽ-satniki na treh spodnjih kovinskih gredah in se prilegali obstoječim AŽ razzstojiščem v obeh etažah. (v kolikor bi res bilo potrebno zožati ulice med sati – jaz mislim, da jih ni potrebno, ker takih razmakov čebele v naravi nikjer ne delajo, ampak satje vijugajo z večjimi in manjšimi širinami ulic!), bi ta razstojišča pač zamenjal z novimi, ožjimi.
• Zgornji AŽ-panj dvojčka bi pustil tak, kot je, Pripravil bi le po višini polovične AŽ satnike in izvrtal za njih nova ležišča za kovinske palice (grede), ko in če bi jih res rabil. Pred vselitvijo čebelje družine v spodnji panj bi povezovalne vehe prekril.
• Vselitev čebelje družine v pripravljen spodnji panj z nastavki voska sredi velikih (globokih) satnikov bi opravil z močnim rojem ali pa z močnim ometencem. Če ne bi bilo dobre paše , bi družino krmil (za tak primer imam Frančičeva AŽ 5-litrska pitalna korita s kontrolirano – tudi precej počasno – na eno čebelo - hitrostjo odvzema).
• Če bi ob gradnji prostovisečega satja pod satniki opazil skozi zamreženi AŽ okenci, da zavijajo iz sredine satnika, bi jih uravnal s preprosto aluminijasto sponko na stranski letvici satnika. Vsak »globoki« sat bi po potrebi lahko ločeno povlekel iz panja in ga pregledal. Če bi videl, da ti »globoki« sati niso zadosti stabilni spričo velikosti in teže zalege in ostalega, bi jih statično ojačal bodisi z lesenimi krajšimi čepki, na tesno porinjenih iz stranskih letvic satnika ali pa že prej z običajno satnično žico.
• Ko in če bi s tem večletnim poskusom prepričljivo ugotovil, da čebelja družina na ta način dejansko gradi večinoma manjše celice za izleganje manjših čebel, ki naj zato vplivajo dovolj škodljivo za varojo, da ni potrebno zoper njo nobenega drugega ukrepa, bi jaz s tako družino čebelaril tako, kot z navadnimi družinami v AŽ-maksijih, brez ukrepov proti varoji ampak vsekakor z mojimi ukrepi proti rojenju!
• Če bi v resnici ugotovil, da ima družina na »globokem« satju za zimo na tem satju premalo stimulativnega medu (kar je v AŽ- panju z dvoetažnim plodiščem praktično in preizkušeno nemogoče!), bi lahko v drugem panju nad njim – v dvojčku – vstavil v pašnem obdobju v prvo polovično etažo AŽ-panja posebne polovične AŽ satnike. Med v teh satnikih spodnje mediščne etaže bi ohranil čebelji družini za super rezervo medu.
• V ostalih mediščnih etažah pa bi bil prostor, kamor bi čebele ob dobrih pašah in dobri kondiciji čebel, skladiščile med za čebelarja.
Na skici levo v prerezu AŽ-dvojček (enostavno z zvrtanimi ali izrezanimi luknjami – vehami sestavljena dva stara ali nova AŽ-panja. Jaz imam na tak način združene še očetove preko 80 let stare 9-satne žnideršiče). Na desni stran pa prečni prerez skozi sate.
V spodnjem panju bi jaz roj dal na velike satnike, kjer je, ko bi bili popolnoma zgrajeni s prosto gradnjo satja, dovolj prostora za zalego in zimsko zalogo medu . V povezanem zgornjem panju so mediščni sati, Lahko so tudi posebni, polovični za potrebe družine v prvi zgornji etaži in za pridobivanje medu z manjših paš. Ali pa v standardni velikosti AŽ satja za celoletno bero mešanega, najbolj bogato vsebnega medu. Bolj podrobno opisano čebelarjenje v AŽ-maksiju v moji spletni strani:
http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Okt 2012 17:52 Naslov sporočila: |
|
|
To je izvedljivo g. Marjan. Plodišče bi sicer imelo malo manj globoko satje, ampak to ni tako bistveno. Vseeno pa bi to bili zelo veliki sati, ki bi jih bilo treba res ojačat, pa še tedaj bi jih s tresočimi rokami vlekel ven. Se mi zdi AŽ malo okoren za kaj takega. Manjši Warre se mi zdi bolj priročen in navzgor izvlečt sat lažje.
Tudi bi jih, tedaj ko bi bili do konca zgrajeni, potrebno v naslednjem letu odstranit in z naslednjo genracijo čebel ponovno zgradit. Ker s prvo genracijo ne bi bilo malih celic.
Kaj če bi vi to poskusili?
In hvala za Gasparija. Duhovita slika.
Ja še to. Rojenje da ali ne. Vsak se sam odloči, kako bo čebelaril.
Moje čebele bodo rojile, tu ni nobene dileme. Rojile so vedno in bod tudi pri meni. Zdaj si urejam novo, kaj že? stojišče, čebelnjak, čebelišče, he,he.
Zlatko mi je rekel, da staro ni dobro in bom naredil na novo. Zraven imam eno kapitalno vrbo, ki pa ne privlači čebel. Ni iva, je neka druga sorta. Ampak je prekrasno, kapitalno drevo. Roka se mi bo tresla ko jo bom podiral. Mogoče pa jo bom samo močno obžagal. Z nje bi težko spravljal roje, ker je to krhek les.
No, rojenje se mi zdi v celotnem mozaiku zelo pomembno. Vem da bo manj medu, ampak vse ima svojo ceno. Videt roj na drevesu in ga snet je za mene najlepši trenutek čebelarjenja.
Lepo vas pozdravljam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 23 Okt 2012 20:23 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Istok je zapisal:
kloptec je napisal/a: | To je izvedljivo g. Marjan. Plodišče bi sicer imelo malo manj globoko satje, ampak to ni tako bistveno. Vseeno pa bi to bili zelo veliki sati, ki bi jih bilo treba res ojačat, pa še tedaj bi jih s tresočimi rokami vlekel ven. Se mi zdi AŽ malo okoren za kaj takega. Manjši Warre se mi zdi bolj priročen in navzgor izvlečt sat lažje.
Tudi bi jih, tedaj ko bi bili do konca zgrajeni, potrebno v naslednjem letu odstranit in z naslednjo genracijo čebel ponovno zgradit. Ker s prvo genracijo ne bi bilo malih celic.
Kaj če bi vi to poskusili? |
Še malo o možnem poskusu v AŽ-dvojčku
Radovedno sem pričakoval kak odziv na moje filozofiranje o AŽ-dvojčku v vlogi poskusnega zajčka za čebelarjenje z nekoliko manjšimi čebelami! Hvala, Istok za odobravanje izvedljivosti zamisli in vaše pripombe!
Večkrat sem že tudi napisal in sedaj ponavljam: jaz samo razmišljam, kako bi se vašo nekemijsko protivarozno rešitev čebelarjenja, ki jo vidite uresničljivo na način manjših celic in čebel s pomočjo novega nakladnega panja, lahko dalo izpeljati tudi v drugih panjih, npr. AŽ, ne da bi bilo treba obstoječe panje zavreči in nabavljati nove.
Sem pa tudi že povedal, da opravljam povsem drugačen poskus nekemijske borbe proti varozi in ta poskus (z AŽ-panji) prepuščam drugim, če bi kdo to želel. Zase pa bi to možnost izkoristil tedaj, ko boste poskus uspešno zaključili in bo čebelarjenje brez skrbi z varozo spet romantika ali poezija, kot je bila pred prihodom varoje!
Sedaj pa še malo o pripombah.
• O dolžini »globokih« satov. Res uporabo obstoječih, pri nas množično uporabljanih panjev (žnideršičev) za namene »globokega plodišča« ni mogoče do centimetra uskladiti z navodili (najmanj 60 cm). V AŽ-panju je možno narediti le okoli 6 cm krajše, oz. 10% manjše 54,2 cm dolge satnike. To najbrž ni velik problem. Tudi v pravkar prikazanem nakladnem panju preizkuševalca »Marka« je dolžina »globokega« satnika še krajša (47.6 cm), pa bi jo v novem panju lahko poljubno podaljšal. Seveda tudi v novih AŽ-panjih!
• O težavnostih rokovanja z AŽ sati. AŽ sati – tudi ti »globoki« - leže na treh kovinskih palicah in čebelarjeva roka pri izvlačenju satov ne trpi, saj sat skoraj do konca izvlačenja leži na gredi in čebelar večinoma že pri malo izvlečenemu zadosti dobro vidi njegovo vsebino. Sploh pa čebelarju s skladovničnimi panji v čebelnjaku ni treba pred pregledi satov v spodnji etaži odstranjevati panjskih streh in zgornjih naklad. Med pregledi pa lahko čebelar lagodno sedi in je pod streho.
• Za zamišljeno hitrejšo regresijo posamezne čebelje družine na vzrejo manjših čebel bi pa bilo v AŽ panjih koristno začasno s premično ločilno ploščo zožiti panj na polovico. Pri tem bi štiri ali pet AŽ globokih satov ustrezno vzdrževan roj čebel zgradil v prosti gradnji z nekoliko manšimi celicami v eni sezoni. Za drugo sezono pa bi vajo ponovil do predvidene končne velikosti manjših čebel, odpornih proti varoji. Takrat bi premično ločilno ploščo iz spodnjega panja AŽ-dvojčka odstranil in regresirana čebelja družina bi se lahko razmahnila po celotni panjski prostornini na širino in višino AŽ-dvojčka…
• Z roji – pa veliko veselja in pustolovščin, Istok! Upam, da pa nimajo usodne zveze z malimi celicami in regresijo čebel? Jaz imam največje veselje z doživljanjem prihodov rojev - priletelcev - v nastavlene panje. Z drevesa pa si dovolim telovadbo in ogrebalne radosti samo z enim rojem na leto, ki ga dovolim oditi iz lesice pred žrelom mojega kranjiča, ko sem pri čebelah.
Mimogrede. Ogledal sem si film o čebelarjenju znamenite Dee Lussby, ki ga je priporočil za ogled Istok, a me je globoko razočaral njen in njenega moža odnos do čebel pri pregledovanju velikih LR naklad v »vesoljskih« skafandrih in rojih besnih čebel. Ob takem pregledu bi mojemu prijatelju Igorju stopili lasje pokonci! Saj on in ne le on, ko mu je v resnici hudo za vsako poškodovano ali pomečkano čebelo, ne bi prenesel pogleda na tako grobo ravnanje s čebelami, kot je prikazano v tem filmu. Oprostite. To je pa res vzorec industrijskega čebelarjenja s premetavanjem in ravnanjem z nakladami in sati brez ozira na čebele!
http://www.resistantbees.com/index.php?r=01
Roj je priletel od nekod in se sam »ogrebel« ter vselil v panj izven čebelnjaka. Predno ga uporabim, mu temeljito pregledam zalego! Vemo zakaj! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Okt 2012 07:39 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni
Vse to tudi po mojem mnenju popolnoma štima. Tudi jaz mislim da je 60 cm pač neka številka, ki je pa lahko tudi manjša. Mogoče bo zaradi tega regresija nekaj počasnejša, ampak saj sva v penziji pa mava čas. Zdaj sem si zadevo pri meni zamislil nekako tako, da bodo moji globoki sati na okvirjih v dveh Warre nakladah in bodo globoki, ali pa plitvi samo 40 cm. Pač kompromis, ker hočem videti kaj se na satih dogaja.
Naslednje leto pa od te družine roj in druga faza regresije z enakimisatnimi okvirji.
Torej, v AŽ je to vse skupaj enako izvedljivo.
Problem vidim drugje. Kako v prehodnem obdobju brzdati varojo, da nam vsako leto ne sesuje vsega našega truda. In to se sedaj skoraj pri vseh dogaja kot pravilo. Izgubimo preveč družin. Jaz sem izgubil letos obe. In če bo šlo tako naprej, potem smo res zelo oddaljeni od malih celic, male čebele, ki bo opravila z varojo.
In sem šel brat Rudijeve prispevke. Kaj je pisal v začetku? Tretirajte tako kot prej, pojdite postopno, ker boste izgubljali preveč čebel in ne boste nikamor prišli. Tudi tretirane čebele bodo gradile male celice. In to je v začetku osnovni cilj. Regresija. In je res, da samo žive družine lahko regresirajo, mrtve ne morejo.
Potem pa se je nenadoma pojavil žveplov cvet in v tem letu so se pokazale tudi njegove posledice. Ampak o tem se bomo pogovarjali v temi ŽC.
Tu pa samo to. Vi imate svoj način krotenja varoje za poskus o katerem se pogovarjamo tu, pa bo treba nekaj izmisliti.
Kar pa se mene tiče več ne bom eksperimentiral. V prehodnem obdobju bom uporabil najbolj učinkovita sredstva s katerimi bom ohranil čebele žive, sposobne gradnje malih celic. Ko pa bodo male celice zgrajene, ja takrat pa se bomo lahko prepričali, ali zadeva resnično deluje, očistili panje in rekli zdaj pa je to to.
Lusby. Ko sem gledal film sem se zgrozil. Naklade premetavajo kot polena. Nisem bil ziher da gledam pravi film. Hvala lepa, tudi meni je žal vsake čebelice. Ampak njena rzlaga, zakaj smo vse skupaj zajebali je pa prava. Oziroma se meni zdi pravilna. To bom pa pobral od nje.
Lepo vas pozdravljam Marjan. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 24 Okt 2012 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Živjo Istok!
Vse podpišem, kar si zgoraj napisal! Nimam kaj dodati! (Oprosti, če te kar tikam, saj sem najbrž malo starejši po letih in čebelarski praksi…?) Tudi ti me lahko, saj smo čebelarski kolegi!
No, ja, dodam ti kakšno sliko.
LP! Marjan
Takole pričakam priletelca s fotoaparatom – saj spoznam po obnašanju oglednic lovilnega panja, kdaj ga lahko pričakujem! Dokler bodo okolišni čebelarji čebelarili na roje (hote ali nehote), bo vedno dovolj takih obiskov! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Okt 2012 15:01 Naslov sporočila: |
|
|
Takšnega obiska v mojem panju bi bil tudi jaz vesel.
Seveda me lahko tikate, jaz pa bom vas takrat, ko bom vsaj malček tega vedel, kar veste vi. Sem vam pa hvaležen, da nam dajete svoje znanje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 28 Okt 2012 00:08 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Rojno čebelarjenje – z umetnim rojem ali z »lesico«*
Vsi čebelarji NOVE POTI ste, kot vidim, pristaši rojnega čebelarjenja. To ste iz načelnih razlogov, da je čebelji družini potrebno pustiti vso svobodo, ki vključuje tudi povsem prosto gradnjo satja, ki ga ni možno premikati in iz razloga, da vsaj v pripravljalni ali prehodni stopnji (parih let) k obetavemu stanju samoobrambe čebel proti varozi, rabite roje iz družin, ki so že v postopku regresije k manjšim celicam in čebelam.
Pri tem pa nastopi vam vsem dobro znan problem, da bi morali biti, v rojnem obdobju vsak rojni dan pri čebelah, če čebelarite brez vsakih rojno omejevalnih ukrepov. To pa ni vsakomur mogoče. Zato lahko izgubite tudi najdragocenejše regresirane roje in jih obsodite v najverjetnejšo pogubo, če jih slučajno ne ulovi kak drug čebelar.
Brez vsaj minimalnega poseganja v svobodno voljo čebel torej vsaj jaz ne vidim zadovoljive rešitve tega problema.
Če pa pristanemo na kakšno omejitev, imamo več možnosti rešitve tega problema. Omenim naj le dve:
Prva možnost je, da iz družine, ki je že v postopku regresije in smo ji dali v panj premične satnike za ustrezno prosto gradnjo satja, v istem panju naredimo umetni roj – ometenec. Satje z zalego in delom čebel ter matičnikom pa preselimo v nov panj. To je razmeroma preprost, vsakemu čebelarju znan postopek in ga tu ne bom podrobneje razlagal.
Druga možnost pa je z uporabo »lesice«, ki je primerna tudi za vaše družine na nepremičnem satju. To metodo verjetno tudi že poznate, sem jo mnogokrat omenjal, a jo bom obnovil in malo dopolnil.
• Ko iz znakov, ki jih čebelar zazna že pri žrelu panja, še bolj pa, če le malo pokuka med satje, da se bo družina kmalu pripravila na rojenje (»se bo vsedla na roj«) ali pa se je že, natakne pred žrelo panja »lesico«. Seveda mora biti to opravljeno tako, da matica nikjer ne more iz panja - seveda pri tem tudi ne debeli troti, za kar je koristno uporabiti tako varianto izdelave in uporabe »lesice«, da troti preveč ne ovirajo prehodov čebel iz in v panj!
• V rojnem obdobju mora čebelar često priti k čebelam (saj itak pride k njim tako rad in ima zato lep izgovor), ko je to višek čebelarske sezone, drugače se mora - med drugim - sprijazniti s pobegi rojev. Pri uporabi »lesice« pa mu ni treba biti prisoten prav vsak, za rojenje prikladen dan. Dovolj je, recimo, enotedenski obisk ob lepem vremenu, ko zaznamo, da se čebelja družina resno pripravlja na rojenje ali je celo že poskušala rojiti skozi »lesico«. Takrat odpremo »lesico« (dvignemo ali odstranimo z nje premično matično rešetko), da izleti matica z rojem in roj ogrebemo. Tako jaz vsako leto dobim roj iz kranjiča.
• Po takem odvzemu roja ponovno zapremo »lesico«, da se izognemo morebitnih, a malo verjetnih naslednjih rojev iz izrojenca. Odpremo ali odstranimo pa jo čez čas, ko ni teoretično več možnosti nadaljnega rojenja – ko ostane v panju po medsebojnih obračunih samo ena mlada matica, da lahko zleti na praho.
____________________________________________________________
*Kogar zanima »lesica« se lahko podrobneje o tem seznani v moji čebelarski spletni strani v poglavju INOVACIJE. http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/
Ohišja mojih »lesic« imam kar stalno pripeta pred žreli AŽ panjev za še boljše pogoje domovanja čebelam in za morebitne potrebe pri rojnih peripetijah, ki jih prav za prav ni več pri mojem načinu čebelarjenja. Če bi kakšna družina vendar hotela rojiti, mene pa ne bi bilo več dni pri čebelah, bi spustil v režo matično rešetko, da me roj z matico v panju počaka, ko pridem čez kakšen dan nazaj.
(večja slika: http://shrani.si/f/32/v7/3CkoWfZH/image003.jpg)
Takole pa sem pred dobrimi 12. leti sa SČ ilustriral članek s skico pokonci postavljenega kranjiča z »lesico«, kot ga imam na čebelnjaku. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 02 Nov 2012 12:34 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Boris je napisal med drugim:
BorisP je napisal/a: | »…Fantje - ce kdo slucajno ni do potankosti prebral zadnjih dveh Frankovih sporocil naj to stori sedaj. Ker ima res tako zelo prav!
Ze res, da nas vecina tu dela in cebelari 'cebelam prijazno' ipd. Ampak - vsak dela to po svoje. Nekateri z nestandardnimi zreli, drugi z ' cudnimi' panji, spet tretji z neko cisto drugacno metodo...«. |
Po kakšni poti?
Dovolite, da se kot vabljeni »zunanji skeptični opazovalec«, - ki ste mu dobrohotno ponudili svojo posebno rubriko in tehnični servis v vašem forumu – odzovem na nekatere vaše dileme, ki vas pestijo zadnje čase.
Vprašanje je v zraku, na kakšen način priti (čimprej ali pa sploh) do potrditve, da je tudi pri nas mogoče čebelariti tako, kot, da varoj ne bi bilo. Ta problem je temeljnega pomena, tako za čiste ljubiteljske (hoby) čebelarje, kot za tržne (ki jih vidim tudi v vaših vrstah in ni nič narobe!).
Saj je videti, da je poti več.
Ena pot je gotovo ta, da delujete kot povsem enotna raziskovalna skupina. Bojim se tudi jaz, tako kot Francel, da bo to težko, čeprav idealno, saj sami vidite, da ima vsak pred očmi vsaj malo drugačno sliko, čebelari v različnih pogojih na raznih koncih Slovenije ali pa spotoma zavije iz neke skupne na neko svojo varianto.
Tako enotno raziskovalno skupino bi pa zlahka organizirala in poskus izvedla naša čebelarska stroka. Zakaj je ne, je drugo, zanimivo vprašanje.
Druga pot je pa ta, da uresničite cilj tako, kot so to, prav za prav storili vaši vzorniki. Da to storite vsak na svoj način. Važen je končni cilj: doseči čebeljo samoobrambo ali »pametno« sožitje čebel in varoj. Za začetek vseeno po kakšni poti. Če prav razumem stvari, je naš Francel iz Kanade že en tak primer, da je sam na svoj način to uspel (s klasičnimi nakladnimi panji – brez »globokih« nepremičnih ali premičnih satov, samo z zelo kratkotrajno rabo maloceličnih plastičnih satov - ).
Zakaj vsaj eden od vas ne izvaja poskusa točno po Francelnovem načinu?
Nekdo drug pa naj ga izvede točno tako, kot ga. Lussby.
Spet drugi točno tako, kot g. Rudi – in tako dalje po seznamu najbolj uspešnih posameznikov ali vodje skupin v tujini.
Vsi preostali pa lahko poskušajo po svojih (pod) variantah, po mili volji.
Izogniti bi se morali kritikam glede izvedbe posameznih postopkov, dokler so poskusi v fazi poteka. Obratno: vse vrste poskusov bi morali spodbujati, saj bo rezultat viden šele na koncu! Takrat bo čas za ocene in pametne nasvete. Pa tudi za izbor najboljše poti za tiste, ki se bodo z veseljem odpravili nanjo.
LP! Marjan
Staro-slovenski način »naravnega« in kulturnega čebelarjenja, po katerem bi se nam moralo kolcati. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 02 Nov 2012 12:51 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan, bom spet komentiral kar tu.
Za začetek... Ko ste me citirali ste spustili naslednji stavek, ki pojasni vse zgoraj napisano: Citiram: | ... Vse to je super in prav ampak ce zelimo res ugotoviti kaj deluje povsod, neglede na klimo in podnebje moramo posplositi vse skupaj. |
Nič nimam proti različnim metodam, drugačnim panjem, edinstvenim poskusom... Problem vidim le v tem, da potem ne moramo primerjati uspešnosti med seboj.
Če postavimo nekaj panjev na enak sistem z enakim (ne)zdravljenjem potem lahko najlažje ugotovimo kaj deluje v nekem podnebju in kaj ne. S primerjanjem. In ker glede na oddaljenost res živimo v zelo različnih podnebjih lahko to odlično izvedemo.
Ne pravim, da mora sedaj vsak postaviti vse svoje panje na skupen sistem. Prosil pa bi vsakega, ki ima možnost, da se vključi v debato in skupaj z ostalimi, ki so pripravljeni narediti nekaj takega "sestavi" sistem na katerega potem postavi le DEL svojih panjev.
To pomeni, da bo imel še vedno panje na katerih bo lahko izvajal metode, ki so njemu najprimerjenjše in najljubše. Poleg njih pa bo imel tudi nekaj panjev, ki jih bo oskrboval po metodi, ki smo jo sestavili skupaj.
Pri teh panjih ne bo šlo toliko za testiranje učinkotivih metod ampak za ugotvaljanje metod, ki so učinkovite v vseh podnebjih in tistih, ki delujejo le pod določenimi pogoji(le v določenem podnebju).
Še enkrat: Želim, da ostanejo vsi panji, ki so postavljeni na različne metode in da se dela tako kot do sedaj. Želim pa tudi, da se postavi nekaj panjev na enak sistem za to, da bomo lahko lažje primerjali.
LP,
Boris |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mladen Petanjek
Pridružen/-a: 13.10. 2012, 15:00 Prispevkov: 152 Kraj: Vrbovec, 30 km istočno od Zagreba
|
Objavljeno: 02 Nov 2012 13:57 Naslov sporočila: |
|
|
Hvatač rojeva prilagođen za warreove košnice:
Opširnije na linku: http://immenfreunde.de/scf.pdf _________________ Psi laju, karavane prolaze. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 03 Nov 2012 01:02 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
BorisP je napisal/a: | …Nič nimam proti različnim metodam, drugačnim panjem, edinstvenim poskusom... Problem vidim le v tem, da potem ne moramo primerjati uspešnosti med seboj.
Če postavimo nekaj panjev na enak sistem z enakim (ne)zdravljenjem potem lahko najlažje ugotovimo kaj deluje v nekem podnebju in kaj ne. S primerjanjem. In ker glede na oddaljenost res živimo v zelo različnih podnebjih lahko to odlično izvedemo…
|
Mladen Petanjek je napisal/a: | »…Hvatač rojeva prilagođen za warreove košnice…« |
Pojasnili in »kulturni« dodatek
Najprej Borisu, ki sem mu od srca hvaležen za delo z mojimi prispevki v tem forumu in se mu opravičujem za skrajšanje prejšnjega navedka!
Sedaj vidim, da v tem mojem nepopolnem citatu manjka Borisov glavni poudarek glede enotnih poskusov na različnih lokacijah, s čemer pa tudi soglašam! Sem imel preveč v mislih razmeroma enostaven poskus, če se samo z malimi celicami da doseči odpornost proti varoji. Najbrž pa je v igri tudi kaj drugega? Naj se oboje odkrije!
Gospod Mladen pa je izbrskal iz interneta neko pripravo v poskusni fazi, ki se napačno imenuje (v slovenskem prevodu) »lovilec rojev«, narejen zgolj za nakladne panje. Morala bi se taka naprava imenovati kvečjemu »zadrževalec rojev«, pa še to ni povsem točno.
Naprava sicer zadrži matico in trote v panju (tako, kot moja in Igorjeva »lesica«, ki je lahko pripeta pred žrelo katerega-koli panja), vendar ne ulovi roja, niti ne prepreči rojenja! Prepreči le izrojitev in pobeg roja, če ga čebelar pravočasno ne ogrebe! Tudi očitno pri tem poskušanju še niso prišli do pojava »obsedelih brezmatičnih rojev«, ki sem jih že velikokrat opisoval. »Lesica« je namreč že v »preizkušanju«, bolje rečeno v uporabi, od njenega nastanka, preko 20 let (od l.1990).
Tudi večnamenska raba take naprave (pri meni »lesice«), ni novost in je njen sestavni del (kot smukalnik cvetnega prahu – jaz ga sicer ne smukam, ampak kvečjemu jem iz naravno grajenega satja; zaščitena in ločevalna vhodna panjska veranda itd.).
Ko se vijejo razgovori o novih poteh čebelarjenja, kar precej pogrešam razgovore o kulturno – estetskih, »domačijskih« (iz naše bogate čebelarske tradicije) in vsestranskih »apiterapevtskih« vidikih čebelarjenja. Saj ni vse v goli »vesoljski« tehniki gojenja čebel »po njihovih naravnih nagnjenjih«. Tu smo tudi njihovi prijatelji, ki jih ohranjamo pri življenju in naše posebne, tudi nematerialne koristi pri teh odnosih. O tem se bi kazalo še več pogovoriti.
Tale medved , ki si ga je omislil kot umetniški dodatek k svojemu modernemu čebelnjaku nek tak, v našo tradicijo zaverovan gorenjski čebelar, gotovo ni tisti iz nekaterih naših kočevskih in Francelnovih kanadskih (ne)zgod z njimi! Ta medved med prinaša, ne odnaša! Slikarska galerija (čeprav naivnega slikarstva) na prostem, na panjskih končnicah, pa se tudi ohranja pri mnogih naših sodobnih čebelarjih. Da ne povdarjam posebej, kako je možno tudi v teh tradicionalnih okvirjih čebelariti po zadnjih krikih čebelarskega znanja – saj sem tudi sam živ dokaz tega!
Da pri vsem tem ne pozabimo:
Samo, da bo dovolj zdravja za nas vse, skupaj s čebelami – pa bo glavnemu smotru zadovoljeno! Ostalo je za dodatek in postransko stvar! Za poslastico!
O tem govori tudi moj lep pozdrav vam vsem!
Marjan |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 16:25 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Poimenovanja panjev, matic ali družin
Istok je navdušen zapisal:
klopotec je napisal/a: | »…To je pa ena boljših stvari, ki sem jih prebral v zadnjem času. Bravo in še enkrat bravo.
Midva z Marijo sva letos izgubila Majke in Junke. Nisva imenovala matice, ampak celo družino. Majke sva prinesla lani maja, Junke pa letos junija…« |
Ja! Posebno poimenovanje čebel je v slovenski čebelarski tradiciji že stara zgodba! Samo - takrat so naseljeni panji nosili motivično poslikane panjske končnice! Tudi dandanes so panji v čebelnjakih pogosto še vedno zanimivo poslikani ali imajo na panjih številke.
• Čebelar s kranjiči je vedel: »Martin Krpan« se pripravlja na roj…
• Ali ob poslikanih žnideršičih v skladovnici čebelnjaka je rekel: »lepa Vida« se danes ženi…
• Tudi, za silo, v sodobni skladovnici panjev čebelnjaka z zaporednimi številkami na panjih, čebelar včasih zavzdihne: » petnajstica« se obnaša sumljivo…
Tako poimenovanje pa se v gornjih primerih nanaša le na panje skupaj s trenutno naseljeno čebeljo družino. Stanovalke poimenovanih panjev se seveda rodovno spreminjajo, ko se zamenja matica ali sploh celotna družina. Panj pa ostane s svojim poimenovanjem.
Pri čebelarjenju z nakladnimi panji tako na zunaj vidno simbolno »panjsko« označevanje po mojem mnenju skoraj ne pride v poštev, ker se naklade pogosto dodajajo in odvzemajo in se panji kar naprej sestavljajo tudi povsem na novo (vsaj pri običajnem nakladnem panjskem sistemu). Pa še umetniška poslikava na nakladnih panjih ni v navadi, tudi zato, ker panji niso zadosti zaščiteni pred atmosferilijami in bi bila slikarija preveč kratkotrajna.
Najbrž je zato sedaj vzniknila simpatična zamisel, da tudi čebelje družine (ne pa njihova domovanja), ki so v nakladnih panjih, poimenuje čebelar po nekih, samo čebelarju znanih, poljubno izbranih imenih ali vzdevkih. Bo pa nastopila zadrega, če bo ime »Majka« ali »Junka« nosila tudi čebelja družina z novo matico ali nova družina v nakladnem panju na istem mestu – saj ji to ime več ne pripada. V tem primeru bo čebelar moral voditi nekakšen rodovnik svojih čebeljih družin in označiti vse naklade, da bo vedel, v kateri je katera poimenovana matica ali družina. Tudi imen bo hitro zmanjkalo…
Torej tudi pri nakladnem čebelarjenju bi se bilo po mojem mnenju treba oprijeti poimenovanj prebivališč čebeljih družin na stalnih mest (lokacij) posameznih nakladnih panjev, ne pa konkretnih matic ali družin. Kako to storiti na stojiščih nakladnih panjev pa je stvar naših domiselnih čebelarjev.
Priorica, Karmeličanka, sestra Agneza pri njenih čebelah v simbolno označenih – poimenovanih AŽ-panjih. Bila je navdušena, ko sva ji z Igorjem preskrbela zaklade z matično rešetko na njih, da matica, ko je bila prestavljena v zaklado, ni mogla z roji in so se roji vračali ter je pridobila več medu za sosestre v samostanu. Saj po njihovih karmeličanskih samostanskih pravilih sestre ne smejo zapuščati samostanskih ograd, da bi tam svoje roje ogrebala. Takrat si še nisva omislila »lesic«, niti AŽ maksijev, da bi tudi pri njej čebelarska stvar še bolj delovala. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 19:40 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, a vidva pa sta smela za samostanske ograde? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 19:48 Naslov sporočila: |
|
|
Warrejeve strehe so primerne za poslikave
in s tem za poimenovanje panjev. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Nov 2012 19:50 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan, tale slika s sestro Agnezo je prav fantastična.
To bi hotel imeti obešeno na steni. Hvala lepa. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 06 Nov 2012 15:27 Naslov sporočila: |
|
|
Dvogovor in še ena poslastica
Istoka res ta tematika o poimenovanjih čebel kreativno zanima:
klopotec je napisal/a: | »…Aha, a vidva pa sta smela za samostanske ograde?…«
»…Warrejeve strehe so primerne za poslikave
in s tem za poimenovanje panjev…«
»…G. Marjan, tale slika s sestro Agnezo je prav fantastična.
To bi hotel imeti obešeno na steni. Hvala lepa…«
|
Da, priti z dobrimi nameni v njihov svet je pri Karmeličankah dopustno! Same pa so sprejele osamo prostovoljno in s posebnimi razlogi za razne omejitve.
No, kakšen tak in podoben, za nakladni sistem sicer precej razkošen način izdelave ostrešij za vsak panj posebej, je res videti kar primeren za te kulturne, slikarsko – identifikacijske ter čustvene namene! Nisem ga doslej še nikjer zasledil! Zelo podpiram, da bi se uveljavil! Bravo, Istok! Naj se razvija ne le zdravo, temveč tudi kulturno čebelarjenje!
Mi bo v veselje in tudi s. Agneza zagotovo nima nič proti, če se njena podoba pri njenih čebelah, božjih stvarcah, spoštljivo razširja!
Mojemu blejskemu bližnjemu sosedu in prijatelju Henriku jedo siničke iz ust – da ne govorim o drugih živalcah – tudi kači – ki mu drugujejo v njegovem pravljičnem čebelnjačku. Pa o njem več drugič. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 07 Nov 2012 20:45 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Čebelar, ki tudi prespi pri svojih ljubljenih čebelicah!
V tem forumu iščete pot do zdravih in zadovoljnih čebel. Ampak tu je tudi v igri zdrav in zadovoljen čebelar! Oboje je – oziroma bi moralo biti, tesno povezano. Kolikor je v njegovi moči se temu idealu posveča Henrik, ki sem ga že nekoliko predstavil s siničko na bradi, ki mu je iz ust.
Sedaj pa še par besed o njegovem spanju s čebelami.
Henrik ima svoj skromni in skrivnostni čebelnjaček opremljen tako, da v njem lahko živi in tudi naredi vse, kar je čebelarskega. Pa še kaj zraven. Mar ni to ideal vsakega čebelarja? Da dobesedno živi s čebelami in pri čebelah?! Da se ima kam »umakniti«!
Poglejmo notranjost te njegove pravljice: Na desni se vidi v sliki skladovnico AŽ panjev, opremljenih s številkami in beležnimi listi na vratcih. Ta vratca zvečer odpre, kadar prespi s čebelami, da se razlijejo skozi zamrežena panjska okenca v čebelnjak blagodejne vonjave čebeljih družin in se zrak v njem napolni s skrivnostno govorico čebel. To bi moral doživeti vsak čebelar in še kdo!
Sam se tedaj vleže na stalno pripravljeno ležišče in zasanja resnično življenje s čebelami. Mar ni imenitno, čeprav skromno? Koristno za telo in dušo človeka! In ljubeče do čebel? V ozadju vidimo nekatere priče, da je tu čebelarju vse pri roki. Tudi malo, ročno točilo in posode za čebelarjev med. Henrik pravi, da medu poje ogromno! Saj ga ne prodaja, le komu podari.
Henrik pripoveduje in razkazuje, kako preživlja dneve in tudi kakšno noč pri svojih čebelah. Ali se vam svetlika, kaj vse nudi tako čebelarjenje?!
Henrik počasti svoje goste v čebelnjakovem večnamenskim, zračnem predprostoru. Vse skupaj tiči tik ob železniški progi in na prepadnem pobočju. Dostopno le železničarjem in njihovim gostom skozi tunel Občasni ropot očitno ne moti čebel.
Pa še eno moje priporočilo. Omislite si (vsaj v vaši naslednji fazi čebelarjenja) tako »pavljično« sožitje s čebelami. Saj je na nek način to mogoče uresničiti v vsakem panjskem sistemu. Pamet v roke!
Naš mali, apiterapevtski čebelnjak. Idejni osnutek. M. D.
večja slika: http://shrani.si/f/1e/RX/1GOEHFre/image007.jpg |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 07 Nov 2012 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni Marjan
Spet ste me čisto raznežili. A je Henrik mogoče železničar?
O tem smo se že pogovarjali tu na forumu. Namreč, da bi bilo treba spat v čebelnjaku. Od tega je gotovo mnogo koristi. Čebele so kozmična bitja.
Oba bi želel osebno spoznati. Vas in Henrika. Sem prepričan da se bo to tudi zgodilo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 09:42 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Kaj mislim o nastanitvah čebeljih družin?
Zlatko razmišlja:
ZlatkoH je napisal/a: | »…Torej; moje teze o geopatologiji in povezanosti čebele in človeka z izbiro mikro lokacije čebelnjaka so:
1. Čebela in človek sta nerazdružljivo povezana z vsem kar spada zraven, tudi glede pozitivnih in negativnih vplivov iz okolice.
2. Zame je neprimerna izbira mikrolokacije na krajih, ki bi si ga mravlje izbrale za svoje domovanje…« |
Navezujem se le na to zadnje napisano v forumu in je samo slučajno to zapisal Zlatko. Zato to ni razprava na njegov račun , saj pravi, da se z mano (začasno?) nima več kaj pogovarjti in to spoštujem. Zasledil sem pa podobna vprašanja že večkrat . Zato mi dovolite par mojih splošnih tozadevnih misli, ki bodo morda koga zanimale.
Moje mnenje je, da za čebele (in za vsakogar!) obstajajo sicer idealna mesta za prebivanje. Ampak takih mest je razmeroma malo in kar je najbolj usodno, niso nam dana na pladnju, so večinoma samo v oblakih!
Zato se vsi – čebele in vsi drugi – če hočemo preživeti, moramo zadovoljiti in prilagoditi tudi komaj zadovoljivim mestom prebivanja čebel!
Dokazi, da se lahko vsi skupaj prilagodimo – tudi čebele – pa je nič koliko! Tako rekoč za vsakim vogalom!
Poleg splošnih naravnih pogojev lokacije bivališča je pri čebelah, ki so pri nas vedno bolj odvisne od čebelarjevega vzdrževanja (»gojenja«), odločilnega pomena lokacije čebelnjaka ali stojišča panjev, po mojem prepričanju idealno, če je čim bližje prebivališču čebelarja ali vsaj zelo dostopna.
Tu pa ima mikro lokacija čebeljega bivališča (panja) sicer določeno vrednost – a nikakor povsem izključujočo!
Saj poznamo mesta čebeljih bivališč v stanovanjih čebelarjev, na vrtovih precej gosto naseljenih krajev, na terasah, balkonih… Če ne gre drugače v globoki senci. Nizko ali visoko in prav nič določene z bajalico!
Spomnimo se. Saj tudi v naravi ni nič drugače! Niso vse za naselitev čebel primerne votline na idealnih mestih! Morda le kakšne redke! Kam pa se danes odpravijo pobegli roji? V dimnike, v skalne votline, v kovinske hidrante ali kar na golo vejo. Bejžte, bejžte – nič ni po sredi bajalica, ampak »reši se, kakor moreš…«
Pa se povsod tam čebele s čebelarjevo pomočjo nekako razvijajo. Če so slučajno ugodni pašni pogoji, nekaj časa prežive tudi čebele brez čebelarja!
Torej je po mojem prepričanju poglavitna čebelarjeva pomoč in ne lokacija!
Seveda je fino za oba (čebele in čebelarja), če so njegove čebele na bogatem celoletnem pašnem območju, na zatišnem kraju, brez motenj okolice, prijetno osončene in osenčene cel dan in celo leto, - pa za povrh in dobro počutje (mislim predvsem čebelarja) še na mestu, ki ga označi bajalica.
Z mravljami je prav tako! V vsak čebelnjak, kjerkoli stoji, se hočejo naseliti! Zato imamo čebelnjake dvignjene in zaščitene pred invazijo in naselitvijo mravelj. Samo na ta način lahko čebelarimo brez te nadloge.
Nič novega tudi ni, da sta sedaj človek in čebela nerazdružena! Človek bi še nekako preživel brez čebel – bi pač nekaj rastlinskih kultur bilo prizadetih - , čebele pa nikakor brez čebelarja! To je pač moje mnenje!
Torej moj skromni nasvet: imejte čebele čimbližje vašega stalnega bivališča in bo vse OK!
Takole, sredi naselja, če le ni preveč v napoto sosedom, je imenitno čebelariti, saj smo vsak hip pri čebelah, če je to potrebno ali je to samo za naše veselje in začasen »umik«. Sploh pa, če imamo v čebelnjaku prirejeno tudi ležišče in je to podaljšek našega stanovanja, - samo za čebelarja…Da o ugodnih učinkih takega sožitja s čebelami niti ne govorimo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 12:38 Naslov sporočila: |
|
|
Bom kar tu napisal, ker se s tole temo kar intenzivno miselno ukvarjam v zadnjih dneh.
Prostor, kjer sem imel čebele do sedaj bom spremenil, vsekakor pa bom vključil pa bom strokovnjaka, ki se spozna na radiostezijo.
V knjigi Matica je pojem sem našel zanimive podatke, ki opravičujejo mojo odločitev:
"Enako pazljivost je poptrebno nameniti lokacijičebelnjaka in mikrolokaciji vsakega panja posebej. Raziskave Zdravka Ilijeva. On je čebelar nemirnega duha s preko 50 let čebelarske prakse. V vseh letih čebelarjenja je pozorno spremljal dogajanja v čebelarstvu in naredil zanimiv poskus s pomočjo radiostezistov in ugotovil:
Čebele zelo slabo prenašajo sevanje podzemnih vodnih tokov in sevanje na negativnih vesoljskih vozlih, nasprotno temu se zelo dobro tazvijajo, prezimujejo in so nasplošno zelo dejavne v pozitivnem Hartmanovem in Kerijevem vozlišču. Čebelje družine izven vodnega toka na nevtralni lokaciji so imele normalen razvoj, brez kakršnihkoli problemov v vseh štirih sezonah .
Čebelje družine pod vplivom pozitivnih vozlišč (izven vodnega toka) so se hitreje razvijale in so bile bolj medene vsa štiri leta.
Čebelje družine v vodnem toku so se slabo obnesle. Panji, ki so bili postavljeni na lokacijo negativnih vozlišč so odmrli pozimi ali zgodaj spomladi. Čebelje družine postavljene na lokacijo pod vplivom vodnih tokov izven vesoljskih vozlišč so sčabo prezimovale, spomladi pa so se slabše razvijale. Tiste čebelje družine, ki jim Ilijev med letom ni zamenjal matice, so v jesenskem času iz neznanih razlogov izginjale, kljub polnim panjem zimske hrane. Za kontrolo ali odvračanje suma na čebelje bolezni je v isti panj naselil novo družino in panj premestil izven dosega žarčenja vodnega toka. Čebele na novi lokaciji in v nerazkuženem panju in satju so se normalno razvijale, brez znakov bolezni. To potrjuje , da prejšnja čebelja družina ni odmrla zaradi čebelje bolezni.
Raseline niso negativno vplivale na čebeljo družino, če poleg tega ni vplivalo vesoljsko sevanje. Kadar pa so bile čebele pod vplivom negativnega vesoljskega vozlišča ob vplivu raseline, so se čebele obnašale enako tistim, ki so bile postavljene pod vplivom vodnega toka.
Matice v čebeljih družinah izven vodnega toka so dobre tedaj, ko je čebelar sposoben vzrediti matico po izkušnjah dobre čebelarske prakse. Matice vzrejene pod vplivom vodnih tokov so bile zelo slabe kakovosti. Od desetih se jih je iz prahe vrnilo samo 6, ko pa so jih dali čebeljim družinam izven dosega vodnega toka so tudi te čebele zamenjale s preleganjem. Matice, ki so bile vzrejene v vodnem toku in so jih dali čebeljim družinam v območju vodnega toka so čebele nemoteno sprejele. Ta postopek je preverjen v osmih primerih. " |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 12:45 Naslov sporočila: |
|
|
Ilijev je pri čebelarju Draganu Markoviču iz Niša ugotovil katastrofalen vpliv podzemnega sevanja na čebele. Čebelar je spomladi leta 2000 pripeljal 7 čebeljih družin v vas Ratovo, kjer je bilo zelo močno podzemno sevanje. Pod vplivom sevanja so bili panji 2,3,4 in 5, v katerih so čebele odmrle. Šesti panj po vrst, je bil samo delno pod vplivom sevanja, kar je vplivalo na to, da so se čebele preselile v del panja, kjer jih sevanje ni doseglo. Zapustile so staro zgrajeno satje in v drugem delu panja zgradile čebelje gnezdo na novo zgrajenem satju. Ko so jeseni premaknili panj 6 izven območja sevanja, so se čebele vrnile na staro satje in normalno živele dalje.
Leta 2002 so na satje odmrlih čebeljih družin naselili nove, satja in panjev niso razkuževali, panje pa so samo premestili na lokacijo izven vodnega toka, kjer jih ni doseglo sevanje. Ugotovili so, da je bil na novi lokaciji razvoj družin odličen. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 12:53 Naslov sporočila: |
|
|
Še iz knjige
"V paviljonskem čebelnjaku na Madžarskem je imel lastnik stalne probleme, ker so se v eni vertikalni liniji čebele iz leta v leto vedno slabo razvijale. Po več letih se je le slučajno srečal z radiostezisti, ki so ugotovili, da prav tam, kjer čebele niso imele obstanka, obstaja negativno Hartmanovo vozlišče. Tudi gospod Lukač je imel podobne probleme kot njegov madžarski kolega. Šele tedaj, ko je čebelnjak prestavil na nevtralno območje brez škodljivega sevanja so se mu čebele normalno razvijale."
Mene ti podatki prepričajo, seveda pa se bo vsak sam odločil kako do lokacije in mikrolokacij svojih panjev.
Verjetno bo pa težko najti dobrega radiostezista. A pozna kdo kakšnega. Najbolje bi bilo da je tudi sam čebelar. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 14:10 Naslov sporočila: |
|
|
Istok to,
In zelo na kratko, uzdaj se use i u svoje kljuse.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 15:05 Naslov sporočila: |
|
|
Istok. Upam , da imaš več virov za pridobivanje informacij.
Ti pa podarim od Kantarja "Z zdravimi čeb v 3tisočletje. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 10 Nov 2012 15:33 Naslov sporočila: |
|
|
Vsakega vira bom vesel in hvala za Kantarja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 5, 6, 7 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 5, 6, 7 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Stran 6 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|