 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
 Objavljeno: 25 Sep 2014 11:08 Naslov sporočila: |
 |
|
| klopotec je napisal/a: | Ivanova metoda Marjan, kot sem jo jaz razumel terja več let.
Staro satje ne nastane kar čez noč.
Matice odbirat in vzgajat je treba znat. Tega se je treba naučit. In to ne gre v dveh treh sezonah. No, vsaj meni ne bo šlo.
Traja, preden znaš ugotovit, kje je pravo mesto za panj. Večina čebelarjev se iz tega kar smeji, kamoli da bi se kaj poglobili v tej smeri.
|
Veseli me tako strpno, četudi nasprotujoče pogovarjanje o vsem mogočem.
Saj smo včasih neučakani in tudi sitni, ker bi radi (utopično) , da se naša stališča berzprizivno sprejmejo. Realnost je na žalost drugačna. Vse pa rešuje strpnost.
Bom nadaljeval (tudi jaz) z mojimi stališči.
Istok (klopotec) - (preganjalec kradljivih ptičev, gostobesednež, itd - saj ne zameriš?), kot se sam označuješ - opravičuješ dolgotrajnost morebitnega doseganja enakega rezultatov (proti varozi), kot so jih dosegli naši vzorniki.
Moje mnenje ob tem je le v tem, da se pri vseh teh metodah vpleta poleg poglavitnega pogoja za uspeh še več spremljajočih, ki stvar zelo zapletejo in podaljšujejo v neopredeljeno bodočnost.
Na primer že te tri, od tebe, Istok, navedene:
Imeti staro satje.
Za začetnika čebelarjenja je jasno, da čebelja družina tako satje "naredi" šele po mnogoletni stalni uporabi za zaleganje. Pa še to, če se čebelar ne drži vseh uradnih in še drugih v javnosti merodajnih strokovnih nasvetov, da je čebelji družini treba zelo pogosto zamenjati satje z novim. (Sam se teh nasvetov iz nam znanih razlogov že davno ne držim!)
Imeti za to metodo ustrezne matice.
Kako priti do njih? Seveda s selekcijo (odbiro), za katero pa vemo, da se nikoli ne konča in je v naših krajih, gosto naseljenih s čebelami praktično neuresničljiva.
Če bi bila, bi že morali davno imeti v vseh čebelnjakih selekcionirane (ali od rejcev dobavljene matice) tudi s takimi lastnostmi, kot recimo, da se družine s tako matico znajo očistiti varoj - da so zelo močne, zelo nabiralno sposobne (medarke), manj rojive in seveda rasno čiste kranjice.
Četudi morda pridemo (v široki praksi nikoli dokazano) v prvem rodu do njih, že v naslednjih rodovih izgube te lastnosti - saj se matice oplode z mnogimi troti iz okolice, ki so drugačnih narav. Tudi čebele, ki jih zalega taka matica imajo poleg materinega vpliva, tudi vplive , ki so značilni za številne očete - posamezne trote, ki so jo oplodili in prispevali spermo v njeno shrambo.
Imeti čebelnjak in panje na pravem mestu.
Lažje je to napisati, kot udejaniti. Morda je še najlažje določiti lokacijo s pomočjo človeka (nad)naravnih lastnosti, ki zaznava za čebele dobre in slabe točke zemeljskega ali kozmičnega sevanja. Skoraj nemogoče pa je tam v resnici postaviti čebelnjak, saj je to odvisno od lastništva zemljišča, kolikor toliko mikroklimatske primernosti, dostopnosti, brez motečih vplivov na okolico itd, itd.
Mene muči vprašanje, če ni mogoče doseči tega "samoobrambnega" protivaroznega cila samo s pomočjo poglavitnega pogoja.
Kolikor mi je znano vse dosedanje tozadevne metode v materialnem pogledu temelje na dvigu temperature v zalegalnem gnezdu čebel, da bi se čebele prej izlegale in s tem škodile izleganju varov v čebelji zalegi.
Na žalost se k tej poglavitni materialni postavki (poleg mnogo dopolnilnih) vpleta v razlago ali razmišljanje tudi neke posebne duhovne lastnosti teh oseb, pri katerih v čebeljih družinah morda (samo?) zato ni varoze.
To vse skupaj po mojem mišljenju na žalost do skrajnosti zapleta možnost vsesplošnega doseganja enakih rezultatov. Srčno bi želel, da se motim, kar naj bi dokazala prihodnost!
Moje iskanje rešitve iz te varozne težave temelji na tem, da bi naj dala takojšen rezultat.
Ali z malimi celicami (Francel...).
Ali z nekoliko drugačno izrabo panjskega prostora (Brnda...).
S to drugo možnostjo, a z drugačnimi predpostavkami, sem se pričel tudi sam ukvarjati - zaenkrat v glavi, spomladi pa pri poskusni družini. Vse seveda v mojem standardnem AŽ-maksi panjskem sistemu.
Rad bi zvedel še vaš odgovor na zame ta čas pomembno vprašanje (seveda lahko čisto načelno in teoretično):
ali roji, če jih ne ogrebemo) kdaj izberejo (so nekoč izbrali) za svoje novo bivališče v drevesnem duplu, ki je imelo vanj vhod le pri stropu ali blizu njega? Torej je bil pod tem vhodom (žrelom) hermetično zaprt prostor. Ali so v takem "panju" tudi preživele? Lahko to vprašate tudi g. Brndušića, saj mu jaz ne znam postaviti to vprašanje v srbščini - slovenščine pa žal ne razume dovolj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 25 Sep 2014 11:38 Naslov sporočila: |
|
|
Dober dan, Marjan
Moj čisto kratek pogled na zgoraj zapisano bi bil: stvari so lahko v življenju preproste, lahko pa sila zamotane in sila dolgotrajne.
Tako so, kot si jih naredimo in seveda tudi, kot o njih razmišljamo  .
Zame recimo več stvari in ne samo ena odločilna - glede teh naših metod - ne predstavlja prav veliko oviro in jih jemljem kot del zgodbe o skorajšnjem uspehu . Torej ne kot oviro.
| MarjanD je napisal/a: | Rad bi zvedel še vaš odgovor na zame ta čas pomembno vprašanje (seveda lahko čisto načelno in teoretično):
ali roji, če jih ne ogrebemo) kdaj izberejo (so nekoč izbrali) za svoje novo bivališče v drevesnem duplu, ki je imelo vanj vhod le pri stropu ali blizu njega? Torej je bil pod tem vhodom (žrelom) hermetično zaprt prostor. Ali so v takem "panju" tudi preživele? Lahko to vprašate tudi g. Brndušića, saj mu jaz ne znam postaviti to vprašanje v srbščini - slovenščine pa žal ne razume dovolj. |
O tem je pa I.B. že večkrat pisal. Če imam prav v glavi, je naredil nekakšen atlas naravnih bivališč čebel v Boru oz. okolici in vanj uvrstil preko 100 lokacij.
Za večino naravnih bivališč pravi, da imajo čebele vhod zgoraj, kot tudi ti predvidevaš, če sem te prav razumel.
Ampak seveda ga lahko še enkrat povprašamo.
Čudovit deževen jesenski pozdrav iz Logatca. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 26 Sep 2014 19:58 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | Rad bi zvedel še vaš odgovor na zame ta čas pomembno vprašanje (seveda lahko čisto načelno in teoretično):
ali roji, če jih ne ogrebemo) kdaj izberejo (so nekoč izbrali) za svoje novo bivališče v drevesnem duplu, ki je imelo vanj vhod le pri stropu ali blizu njega? Torej je bil pod tem vhodom (žrelom) hermetično zaprt prostor. Ali so v takem "panju" tudi preživele? Lahko to vprašate tudi g. Brndušića, saj mu jaz ne znam postaviti to vprašanje v srbščini - slovenščine pa žal ne razume dovolj. |
Ivane, Marjan nas je zamolio, da vam prevedemo njegovo pitanje na srpski jer sam to ne može, pa sam ja to uradio za njega i vas:
Želio bih dobiti i vaš odgovor na za mene važno pitanje (naravno, pitanje može biti potpuno načelno i teoretsko):
Da li rojevi (ako ih ne ogrebemo) ikad izaberu (jesu li ikad izabrali) za svoje novo domovanje šupljinu u stablu, koja ima ulaz jedino pored stropa ili barem blizu stropa? U tom slučaju bi bila pod tim ulazom (letom) hermetski zatvorena prostorija. Da li su pčele u takvoj "košnici" sposobne preživeti? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivan Brndusic
Pridružen/-a: 21.06. 2011, 22:55
Prispevkov: 57
Kraj: Istočna Srbija
|
| Objavljeno: 27 Sep 2014 09:28 Naslov sporočila: |
|
|
Kolega Robert
Moramo pozvati Marka ili bilo koga koji moze da mi prevede rec ,,strop" ali koliko vidim , pitanje je dali mogu da prezive u hermetiki zatvorenom.
Da nije strop ulaz-izlaz ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 27 Sep 2014 09:41 Naslov sporočila: |
|
|
| Strop --> plafon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivan Brndusic
Pridružen/-a: 21.06. 2011, 22:55
Prispevkov: 57
Kraj: Istočna Srbija
|
| Objavljeno: 27 Sep 2014 12:26 Naslov sporočila: |
|
|
Kolega Robert
Kada roj udje bilo gde pčele će graditi saće tako da će imati mogućnost regulacije vazduha i neće biti hermetički zatvorene, one uvek naprave sebi kako da prežive.
U većini slučajeva 99% pčele kada udju u prirodno one uvek od stropa prave saće nadole iako je otvor tu na ili pored stropa.
Detlić uvek tako buši drvo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 22 Okt 2017 14:32 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, tule smo pa kar mnogo o co2.
Bom tudi jaz še enkrat to vse v miru prebral, da osvežim.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Brndin panj in nukleusi
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6
|
| Stran 6 od 6 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
