 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
 Objavljeno: 21 Avg 2014 12:03 Naslov sporočila: |
 |
|
| Čudovita! S čim je bilo pa to slikano, Marjan? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 21 Avg 2014 12:29 Naslov sporočila: |
|
|
Robi,
ne vem točno kako sem prišel do takega posnetka. Je med prvimi, ko sem se bolj intenzivno pričel lajično ukvarjati s to umetnostjo.
Dandanes ne morem več ponoviti kaj taklega - včasih je treba imeti tudi ščepec srečnega naključja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2014 12:37 Naslov sporočila: |
|
|
O takšni fotografiji jaz danes z zrcalnorefleksnim fotoaparatom brez makro objektiva lahko le sanjam. Mi je prav žal, ker sem makro objektiv pustil doma, vendar bi objektivu navkljub takšno fotografijo le stežka ponovil oz. je vseeno ne bi zmogel naredit.
Čudovit šum ima, lep bokeh in nore barve. Skratka, čudovita in neponovljiva! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 21 Avg 2014 16:25 Naslov sporočila: |
|
|
Tako navdušenje nad slikami amaterja!
Pa še eno, manj posebno.
Tudi na Gorenskem je (bila) včasih kakšna njiva ajde.
A zaradi ostre klime ni skoraj nič medila. Pred leti sem doma na vrtičku zasejal gredo ajde. Lepo je zrasla in cvetela - a na njej nisem ves čas njenega cvetenja opazil niti ene čebele, pač pa nekaj muh.
Ja, to prevažanje na pašo sem že opisoval. Ponovim na kratko.
Znosili panje s čebelami na bližnjo žel. postajo v zaprt tovorni vagon. Drugi čebelarji so jih pripeljali. Tega so priklopili osebnemu vlaku. Z našim spremstvom je vagon potoval do končne postaje nekaj pred Novim mestom.
Tam spet na voz in k dogovorjeni njivi ajde, kjer smo čebele spustili na prosto brez problemov nove orientacije.
No, ti sedaj moji AŽ-panji so prestali tudi te hude prevoze in so uporabni v celoti še danes (s skoraj 100-letnim življenjem doslej!). Pomembno za ekonomski razmislek.
Lp! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 21 Avg 2014 16:28 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj bodo pa rekli lastniki lesa in mizarji? 
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 22 Avg 2014 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | | Kaj bodo pa rekli lastniki lesa in mizarji? |
Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovore.
Jaz imam rad šale in slikovito izražanje! Zato ti po tej plati ploskam, Istok!
V resnici (oba veva) pa se moj primer ne tiče imenovanih ampak dejstvu, da so tudi stari panji, če so trpežni, tako dolgo uporabljivi.
V mojem primeru gre tudi za to, da dokazujem, kako se v starih panjih da čebelariti povsem sodobno in konkurenčno.
Še za to gre pri meni, da s temi starimi panji, v posodobljeni rabi, ohranjam našo svojsko tradicijo čebelarjenja. Sem pač zelo starokopiten domoljub.
Lahko vzameš tudi ti to za (aprilsko - poletno) šalo! Da ne bomo preveč resni!
Naj cveto vsi cvetovi - kdo je že to izustil? (saj vemo!)
lp! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 22 Avg 2014 19:52 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal v njegovi rubriki:
"Ajdova paša.
22. avgust, 11:30, 18°C, vetrovno, oblačno.
Stanje na podeskanih tleh pred panjem je takšno:
15-20 čebel nabito polnih koškov pade pred panjem na tla in - po Markovi razlagi - polnijo traheje, da bodo zmogle še tisti dvig do žrela, ki se nahaja cca. 25 cm višje."
Nato sem se še jaz vključil k tej debati in tam objavil ta prispevek, ki ga uvrščam tudi v mojo rubriko:
Traheje si predstavljam, kot nekakšne balončke. Samo za dvigovanje. Za polnjenje balončkov in sploh za vse druge aktivnosti čebele, kot vsi drugi rabimo energijo. Ta je pri tem gibanju najvažnejša.
Čebele, ki prilete s paše so utrujene. Če pa je še slabo, mrzlo vreme (18 stopinj pri vetru in brez sonca je za čebele, ki so dolgo zunaj kar hladno če ne mrzlo!
Tudi v najlepšem vremenu čebele z zelo izdatne paše "padajo" pred žrelom. Ko se spočijejo, pa hajd v panj.
V tem prikazanem primeru ni povsem prepričljivo tudi to, če je res zelo izdatna paša.
To čebelar ugotovi, če pogleda v panj in vidi sveže prinešeno medičino.
Čebelarji s kilometrino in sploh v starih časih, smo to ugotavljali tudi tako, da smo prijeli čebelo za krila in ji s pritiskom na trup iztisnili skozi njihovo žrelce (jeziček...) vse, kar nosi v medenem mešičku.
Iz parnega in neparnega števila satja v etaži panja jaz ne bi delal problemov. Mislim, da jih tudi čebele ne. Prično graditi pod stropom, kjer je najtopleje in je satje kje za pritrditi. Sredi gruče, ki je ob strani in le redko v sredini - če je panj širši. Ko je ta sat vsaj minimalno dolg, prično res graditi simetrično - levo in desno hkrati naslednje sate.
Če pa je gruča bolj ob strani, na tisti strani kmalu zmanjka prostora, mar ne? Kaj takrat? gradijo naslednje sate enega za drugim do nasprotne stene - !00% zagotovo pa ne štejejo par - nepar!
Tako je moje lajično mnenje.
Spomnim naj, da je za res zelo poglobljeno opazovanje življenja čebel zelo koristno imeti tim. "opazovalni" panjič, ki je lahko tudi sestavljen v en sat iz štirih AŽ-satov (ki nimajo zobcev ali pa jim jih je treba od straniti). Tak panjič imamo lahko tudi v svoji stanovanjski hiši, če čebelam skozi cevko omogočimo stik z naravo zunaj panja.
Kaj vse se tam vidi ni treba razlagati.
V mojem, že večkrat prikazanem primeru, je opazovalni panjič kar mali, zasteklen prašilček tipa "Zander". Tam se v primeru, da zgrade satje tudi na steklu, vidi čuda stvari.
Srečno vsem in Lp!
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 11:39 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: |
Namreč, kolikor sem razbral iz forumskih zapisov on razlaga, da je bistvo v tem, da se zaradi nekoliko (umetno) povišane temperature v gnezdu izlegajo čebele in troti nekaj prej, kot običajno. To bi vsekakor lahko vplivalo na varojo v tej čebelji zalegi, da se varojin "podmladek" ne bi mogel v popolnosti razviti. V tem naj bi bil "štos" njegovega sistema.
Moje in Igorjevo mnenje je, da je čudno, da čebele samo v tem primeru ne uravnajo temperaturo gnezda tako, kot jo znajo iz pradavnine.
Pa tudi o tem razmišljava, da se umetno povišano temperaturo lahko doseže (po predpostavki, da jo čebele tolerirajo?) tudi na druge načine. Med drugim že kar s panji (nakladnimi...) na soncu!?
Lp! Marjan ( ta hip še pri gostovanju na drugem računalniku) |
Tole sem tudi jaz mislil, da postavimo panje, nakladne recimo, na sonce in tam bodo visoke temperature in to bo zmedlo razvoj varoje.
Vendar, če dobro razmislim, potem to najbrž ne drži.
Za motenje varoje rabimo temperaturo, čisto blizu 36 stopinj. Če imamo panj iz debelih desk, potem bi se takšna temperatura lahko dosegala le v ekstremno visokih temperaturaj in le omejeno število dni. Lani, predlani, nekoliko več, vendar še vedno zelo malo napram celotnemu številu dni, v katerih je v panju zalega.
Če pa bi te čase izrazili v urah, komor so zajeta jutra, večeri in noči, potem pa je teh ur zelo zelo malo. Večino ur morajo čebele zalego greti, ker so temperature bistveno nižje, zunanje temperature, kot pa je 36 stopinj.
In bistvo je v tem, da ustvarimo panjske razmere, kjer so nihanja čimanjša in se dogajajo počasi in ne hipno.
Tu je verjetno skrivnost okroglega vhoda, seveda na pravem mestu, oziroma skrivnost celotne naštimanosti panja po Ivanu Brndušiču.
Tako da panj na soncu je v bistvu slaba varianta. V polsenci bodo razmere v panju (temperaturne) mnogo stabilnejše in čebele bodo mnogo lažje nadzirale situacijo.
Letos mi je Tadej izdelal ene satnike za klasični Warre z okvirji, ki se mi zdijo zelo posrečeni v kombinaciji z okroglimi vhodi. Verjetno niti ni razmišljal zakaj jih je naredil tako, ampak ko razmišljam o njih imam občutek, da je to zelo dobro.
V septembru bom vse skupaj podrobno opisal in poslikal in vas vse prosil za mnenja.
Jaz imam samo dva panja z okroglimi vhodi in še tu so vhodi postavljeni narobe, so nek kompromis, ki pa gotovo ni dober, zato me ne vprašat po rezultatih. O tem se bomo lahko pogovarjali naslednje leto in pozneje, ko bo veliko panjev tako naštimanih.
Lepo se mejte vsi. Danes čebele spet lepo letijo. Ponoči je bilo pri meni zopet dežja na hektolitre, ampak že nosijo CP in medičino.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 13:10 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: |
Tole sem tudi jaz mislil, da postavimo panje, nakladne recimo, na sonce in tam bodo visoke temperature in to bo zmedlo razvoj varoje.
Vendar, če dobro razmislim, potem to najbrž ne drži.
Za motenje varoje rabimo temperaturo, čisto blizu 36 stopinj. Če imamo panj iz debelih desk, potem bi se takšna temperatura lahko dosegala le v ekstremno visokih temperaturaj in le omejeno število dni. Lani, predlani, nekoliko več, vendar še vedno zelo malo napram celotnemu številu dni, v katerih je v panju zalega.
Če pa bi te čase izrazili v urah, komor so zajeta jutra, večeri in noči, potem pa je teh ur zelo zelo malo. Večino ur morajo čebele zalego greti, ker so temperature bistveno nižje, zunanje temperature, kot pa je 36 stopinj.
In bistvo je v tem, da ustvarimo panjske razmere, kjer so nihanja čimanjša in se dogajajo počasi in ne hipno.
Tu je verjetno skrivnost okroglega vhoda, seveda na pravem mestu, oziroma skrivnost celotne naštimanosti panja po Ivanu Brndušiču.
Tako da panj na soncu je v bistvu slaba varianta. V polsenci bodo razmere v panju (temperaturne) mnogo stabilnejše in čebele bodo mnogo lažje nadzirale situacijo.
|
Še enkrat.
Takole z Igorjem razmišljava:
Morda je CO2 v panju na pravem mestu, že sam po sebi dovolj za zadosten (negativen) vpliv na varojo?
Na to idejo je prvi prišel Igor, popolnoma brez informacij od inozemskih čebelarskih strokovnjakov. Tudi (še) ni vedel, da g. Brndušić meri v panjih poleg toplote tudi CO2.
Nato sva želela zvedeti, če je g. Brndušić meril CO2 v panjih zato, ker varojam škodi? Če ja, zakaj je potreben še ukrep, da je v gnezdu višja temperatura od normalne, ki naj tudi škodi varoji? Mar ni to malo potratno ali pa zadosti deluje samo, če je oboje?
Še sedaj ni jasnega odgovora o Brnduševičevem namenu merjenja CO2.
Pisal je o tem, da je ugotovil, da je v njegoih panjih Največ CO2 zgoraj panjskega žrela in ne spodaj, kar bi bilo v normalnih razmerah fizikalno nujno (ker je CO2 težji od zraka.
Torej CO2-ja v območju zalegalnega gnezda, ki je pod žrelom, po teh podatkih ni v izobilju in odpade domneva, da CO2 škodi varoji. Lahko bi mislili, da prav obratno.
Sploh pa so do sedaj izključne razlage in vsa tehnološka prizadevanja usmerjena v to, da negativno vpliva na varojo nekoliko povišana temperatura v območju zalege. To pa je po načelih in merjenjih g. Brndušića mogoče doseči (le?)z zatesnitvijo spodnega dela panja pod okroglim(!) žrelom.
Tudi tu prihaja na prvi pogled do navskrižja s podatki iz fizike, da se topel zrak dviga - in bi po tej logiki uhajal iz panja skozi odprtino zgoraj.
Seveda so v naseljenem čebeljem panju posebne razmere, ki fizikalna pravila nekoliko zakomplicirajo.
Vsi pa vemo (ali domnevamo), da čebele morajo in znajo v gnezdu uravnavati optimalno temperaturo. Sicer ne bi preživele.
Prvo vprašanje:
Zakaj naj čebele ne bi mogle ali znale doseči po njihovih naravnih zakonih optimalno temperaturo v zalegalnem območju v vsakih pogojih? Torej se ne zadovoljiti s povišano?
Drugo vprašanje:
Če čebele v resnici tolerijajo povišano temperaturo gnezda, je verjetno na voljo več pomagal, poleg enostavne, a lajikom premalo fizikalno pojanjene metode g. brndušića, kako se do tega pride. Na misel pride sončno ogrevanje (čigar pomanjkljivost je opisal zgoraj tudi kolega Istok), pa tudi umetno ogrevanje (najlažje npr. z električnim grelcem v čebelnjaku, če je blizu hiše ali na akumulator).
Torej kar nekaj vprašanj in dilem. Vse pa lahko odpravi praktični preizkus popolnom znanih postopkov. Zelo enostavno! Tukaj na forumu samo filozofiramo!
Da ne spomnim ponovno in ponovno, da naj bi vendar korektno opravili do konca še kopico drugih preizkusov "nekemijske borbe proti varoji". Pa se vidi, kot da skačemo od enih k drugim metod, še predno so prve zaključene.
No, bomo videli - je rekel slepec...(pregovor) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, na tvoja vprašanja jaz seveda ne znam odgovoriti. Verjetno pa niti niso bila namenjena meni.
Ivan Brndušič je sedaj na našem forumu in imaš odlično priložnost, da mu direktno postaviš vsa vprašanja in izveš vse iz prve roke. Izkoristi priložnost.
Na katere nekemične metode si mislil, ki jih nismo sprobali?
Maloceličarji delajo, ŽC za moj način tehnološke ne odgovarja, sem sprobal.
Okrogle vhode sem letos začutil kot priložnost, dodal sem obvezno rojenje, v pripravi imam zelo dobro zatesnjen panj, kar bom pokazal septembra in prosil za vaša mnenja.
Svet se desetletja ubada z varojo in išče rešitve, tako da od nas začetnikov ni pričakovati da bi s tem opravili z levo roko. Čebelarska sezona pa mine kot bi trenil, storiš eno napako in si vse zaj. In moraš čakati naslednje leto, naslednjo sezono in Jovo na novo.
Ne biti nestrpen.
Torej Ivana najdeš tule, skoraj v živo.
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about245-360.html
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 15:36 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: |
Ivan Brndušič je sedaj na našem forumu in imaš odlično priložnost, da mu direktno postaviš vsa vprašanja in izveš vse iz prve roke. Izkoristi priložnost.
|
Hvala Istok za tvoj predlog!
Vendar mislim, da je g. Brndušić v tem forumu že vse prijazno, ustrežljivo in natančno obrazložil, kar je predmet njegovih raziskav in prakse, ki je sicer vredna občudovanja!
Nekateri ste bili pred kratkim na obisku pri njemu in videli v živo kar nas zanima in se z njim tudi izčrpno pogovorili. Odgovor je dal pred kratkim tudi na naknadno vprašanje oz. pojasnitev zadeve o CO2.
Torej vsaj zaenkrat ne vidim potrebe po razčiščevanju že z njegove strani razčiščenega.
Seveda pa bomo še naprej, vsak po svojih močeh in zanju, vrtali v ta problem, dokler (upajmo) ga tudi pri nas, v naših razmerah ne prevrtamo.
G. Ivan Brndušić pa je ta problem očitno že rešil in nam dal brezplačno tudi "formulo", ki pri njem deluje. Če je ponovljiva, bomo pa prej ali slej ugotovili.
Veseli me, da se motim in preverjanja tudi drugih tozadevnih (protivaroznih) "formul" nemoteno poteka! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 16:08 Naslov sporočila: |
|
|
Nič ovinkarjenja. Na tem forumu Ivan še zdaleč ni pojasnil vsega. Nasprotno, malo stvari je pojasnil.
Tudi ga mi marsikaj nismo vprašali, kar bi bilo potrebno.
Pred dnevi je tu na forumu sam napisal, da pričakuje vprašanja.
Stvari se tudi stalno spreminjajo. Vedno se pride do novih spoznanj in kar je morda pojasnil leta 2012, morda zdaj pojasni drugače, dopolnjeno.
Tako da, če mu v njegovi temi ne bomo postavljali vprašanja, se z nami tudi ne bo ukvarjal.
Torej v njegovo temo in direkt postavit vprašanje.
Sicer bi pa res vse skupaj bilo samo filozofiranje.
V zgornjem postu Marjan si napisal
"Še sedaj ni jasnega odgovora o Brnduševičevem namenu merjenja CO2."
In še več vprašanj si postavil.
Vse to lepo prenesi v Ivanovo temo in ga vprašaj direktno.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 16:50 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za nasvet, Istok!
Nisem otrok (žal) in mislim, da že vem tudi sam, kaj naj storim in kaj je prav.
G. Brndušić je prišel do nekih rezultatov in samo za to gre, da se preizkusi, če ni to samo za njegovo rabo.
Z Igorjem pa iščeva in včasih najdeva še drugačnih možnosti in tudi novosti.
Kot kaže bo zima letos pohitela - pripravimo najo pravočasno naše čebele! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 17:10 Naslov sporočila: |
|
|
Vem da nisi otrok.
Imaš pa mnogo vprašanj za Ivana. In jaz ti drugače, kot da ti pokažem pot do njega, ne vem pomagati. Na tebi je seveda ali boš to izkoristil.
Vse drugo je filozofiranje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 24 Avg 2014 17:26 Naslov sporočila: |
|
|
Slikar M. Gaspari: S kranjiči in košem na hrbtu k boljšim pašam - tako so naši pradedi "prenašalno" in pobožno čebelarili - srečneži, brez varoj... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 25 Avg 2014 00:38 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | Še enkrat.
Takole z Igorjem razmišljava:
Morda je CO2 v panju na pravem mestu, že sam po sebi dovolj za zadosten (negativen) vpliv na varojo? |
NI (zadosten pogoj) !
Je pa eden potrebnih in kjučnih.
| MarjanD je napisal/a: | | Nato sva želela zvedeti, če je g. Brndušić meril CO2 v panjih zato, ker varojam škodi? Če ja, zakaj je potreben še ukrep, da je v gnezdu višja temperatura od normalne, ki naj tudi škodi varoji? |
Kaj pa, če je v "običajnih" panjih temperatura nižja od normalne in je v Brndušićevih panjih normalna ?
| MarjanD je napisal/a: | | Mar ni to malo potratno ali pa zadosti deluje samo, če je oboje? |
Ne samo oboje. Med drugim še staro, temno in toplejše satje recimo.
Pa inteligentne matice / čebele.
Zato I.B. (verjetno) pravi, da ne gre kar v enem letu. Jasno je napisal: "Za dve, tri godine sve će biti lakše".
| MarjanD je napisal/a: | Pisal je o tem, da je ugotovil, da je v njegoih panjih Največ CO2 zgoraj panjskega žrela in ne spodaj, kar bi bilo v normalnih razmerah fizikalno nujno (ker je CO2 težji od zraka.
Torej CO2-ja v območju zalegalnega gnezda, ki je pod žrelom, po teh podatkih ni v izobilju in odpade domneva, da CO2 škodi varoji. Lahko bi mislili, da prav obratno
.....
.....
Seveda so v naseljenem čebeljem panju posebne razmere, ki fizikalna pravila nekoliko zakomplicirajo. |
To slednje je po mojem razumevanju bistveno. Najbližji približek fizikalnim pravilom je zato zimsko obdobje, ko so čebele v gruči.
Saj sem napisal, da takrat "fizikalna pravila " veljajo, sice pa ne  .
| MarjanD je napisal/a: |
Vsi pa vemo (ali domnevamo), da čebele morajo in znajo v gnezdu uravnavati optimalno temperaturo. Sicer ne bi preživele. |
Saj tudi ne preživijo - v vsakem okolju (prostoru), kamor se naseli roj.
| MarjanD je napisal/a: |
Prvo vprašanje:
Zakaj naj čebele ne bi mogle ali znale doseči po njihovih naravnih zakonih optimalno temperaturo v zalegalnem območju v vsakih pogojih? Torej se ne zadovoljiti s povišano? |
Zato, ker jim preprosto mnogi panji tega ne omogočijo. In očitno tudi ne vsaka "luknja", ki jo naseli roj.
Pa še enkrat: morda je "povišana" temperatura, o keteri pišeš, v resnici "optimalna".
| MarjanD je napisal/a: |
Torej kar nekaj vprašanj in dilem. Vse pa lahko odpravi praktični preizkus popolnom znanih postopkov. Zelo enostavno! Tukaj na forumu samo filozofiramo! |
Jaz poskušam v resnici kopirati Brndušićen koncept v praksi.
Bomo videli čez nekaj let, ali uspeva ali ne.
Če ne bo prepogostih takih odklonov od normalnih pomladi in poletij, kot je letošnje in delno lani in predlani.
In - kot je napisal krasno Istok, brez naših (mojih) napak pri delu s čebelami.
Kaj pomaga odličen koncept, če pa ga čebelar pobiksa v vsakdanji praksi.
| MarjanD je napisal/a: | | Da ne spomnim ponovno in ponovno, da naj bi vendar korektno opravili do konca še kopico drugih preizkusov "nekemijske borbe proti varoji". Pa se vidi, kot da skačemo od enih k drugim metod, še predno so prve zaključene. |
Morda je res videti tako, ker tule eni hodimo po enih poteh, drugi po drugih, tretji pa po povsem svojih.
Lep pozdrav prijatelju v Ljubljano.
Še kar imam v mislih kakšno prijetno druženje na jesen ali zimo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Avg 2014 11:06 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, poglej temo Brndin nukleus, tam je zdaj Ivan odgovoril na tudi tvoja vprašanja.
Potem pa kar naprej.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 26 Avg 2014 14:00 Naslov sporočila: |
|
|
[quote="Marko"] | MarjanD je napisal/a: | Še enkrat.
Takole z Igorjem razmišljava:
Morda je CO2 v panju na pravem mestu, že sam po sebi dovolj za zadosten (negativen) vpliv na varojo? |
Marko:
NI (zadosten pogoj) !
Je pa eden potrebnih in kjučnih.
Moj komentar:
Mar ni po vseh sedanjih inozemskih zasebnih poskusih in praks temperatura zalegalnega prostora ključna (proti varoji)? - Da se hitreje izlega čebelna in trotovska zalega? Odkod kar naenkrat tvoja trditev, da je CO2 Ključen? Saj tudi g. Brndušič piše, da se z vplivom CO2 na varojo ni ukvarjal!
| MarjanD je napisal/a: | | Nato sva želela zvedeti, če je g. Brndušić meril CO2 v panjih zato, ker varojam škodi? Če ja, zakaj je potreben še ukrep, da je v gnezdu višja temperatura od normalne, ki naj tudi škodi varoji? |
Marko:
Kaj pa, če je v "običajnih" panjih temperatura nižja od normalne in je v Brndušićevih panjih normalna ?
Moj komentar:
Smelo je domnevati, da je le ena (Brnduševićeva) situacija bivališč čebel "normalna" - vse druge pa nenormalne.
| MarjanD je napisal/a: | | Mar ni to malo potratno ali pa zadosti deluje samo, če je oboje? |
Marko:
Ne samo oboje. Med drugim še staro, temno in toplejše satje recimo.
Pa inteligentne matice / čebele.
Zato I.B. (verjetno) pravi, da ne gre kar v enem letu. Jasno je napisal: "Za dve, tri godine sve će biti lakše".
Moj komentar:
Pri tolikih naštetih pogojih in več letih (!?) je tudi metoda g. Brnduševića (pri nas) težko uspešno ponovljiva. Zelo lahko bo najti krivdo za morebitni neuspeh te metode (npr. malo manj inteligentni rod čebel, malo drugačen panj, prekratek čas poskusa na premajhnem številu čebeljih družin...).
| MarjanD je napisal/a: | Pisal je o tem, da je ugotovil, da je v njegoih panjih Največ CO2 zgoraj panjskega žrela in ne spodaj, kar bi bilo v normalnih razmerah fizikalno nujno (ker je CO2 težji od zraka.
Torej CO2-ja v območju zalegalnega gnezda, ki je pod žrelom, po teh podatkih ni v izobilju in odpade domneva, da CO2 škodi varoji. Lahko bi mislili, da prav obratno
.....
.....
Seveda so v naseljenem čebeljem panju posebne razmere, ki fizikalna pravila nekoliko zakomplicirajo. |
Marko:
To slednje je po mojem razumevanju bistveno. Najbližji približek fizikalnim pravilom je zato zimsko obdobje, ko so čebele v gruči.
Saj sem napisal, da takrat "fizikalna pravila " veljajo, sice pa ne .
Moj komentar:
Oprosti Marko! Mislim, da fizikalna pravila veljajo v vseh primerih - taka ali drugačna!
| MarjanD je napisal/a: |
Vsi pa vemo (ali domnevamo), da čebele morajo in znajo v gnezdu uravnavati optimalno temperaturo. Sicer ne bi preživele. |
Marko:
Saj tudi ne preživijo - v vsakem okolju (prostoru), kamor se naseli roj.
Moj komentar:
Kot sem seznanjen in je logično, je čebelja družina, kot superorganizem,
v vsakem kraju, kjer se naseli, sposobna imeti v zalegalnem območju satja tisto temperaturo, ki je potrebna za razvoj zalege! Seveda pa v izolacijsko slabši izbiri mesta naselive oz. v različnih panjih, porabi več energije za proizvajanje toplote!
| MarjanD je napisal/a: |
Prvo vprašanje:
Zakaj naj čebele ne bi mogle ali znale doseči po njihovih naravnih zakonih optimalno temperaturo v zalegalnem območju v vsakih pogojih? Torej se ne zadovoljiti s povišano? |
Marko:
Zato, ker jim preprosto mnogi panji tega ne omogočijo. In očitno tudi ne vsaka "luknja", ki jo naseli roj.
Pa še enkrat: morda je "povišana" temperatura, o keteri pišeš, v resnici "optimalna".
Moj komentar:
Zakaj bi bila neka izjemna situacija (g. Brnduševićev panj) normalna?
| MarjanD je napisal/a: |
Torej kar nekaj vprašanj in dilem. Vse pa lahko odpravi praktični preizkus popolnom znanih postopkov. Zelo enostavno! Tukaj na forumu samo filozofiramo! |
Marko:
Jaz poskušam v resnici kopirati Brndušićen koncept v praksi.
Bomo videli čez nekaj let, ali uspeva ali ne.
Če ne bo prepogostih takih odklonov od normalnih pomladi in poletij, kot je letošnje in delno lani in predlani.
In - kot je napisal krasno Istok, brez naših (mojih) napak pri delu s čebelami.
Kaj pomaga odličen koncept, če pa ga čebelar pobiksa v vsakdanji praksi.
Moj komentar:
Odlično, Marko! Če bodo tvoje poskusne družine (moralo jih bo biti za verodostojnost več!) preživele to "prehodno obdobje (vsaj tri leta), in bo rezultat pozitiven (=samoobramba čebelje družine pred varojo), si in smo na konju! G. Brnduševiću pa diplomo! Takrat bomo k tebi množično romali vsi naši čebelarji in kakšen naš znanstvenik.
| MarjanD je napisal/a: | | Da ne spomnim ponovno in ponovno, da naj bi vendar korektno opravili do konca še kopico drugih preizkusov "nekemijske borbe proti varoji". Pa se vidi, kot da skačemo od enih k drugim metod, še predno so prve zaključene. |
Marko:
Morda je res videti tako, ker tule eni hodimo po enih poteh, drugi po drugih, tretji pa po povsem svojih.
Moj komentar:
Ja! Vesoljna zmeda, Kaos! Reši se, kdor se more!
Še to:
Z Igorjem sem govoril o ideji, da bi se v večjem številu dobili pri njem na klepetu o čebelah.
Žal ne more sprejeti te ponudbe, ker ima skrajno težavne pogoje življenja in bivanja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 26 Avg 2014 14:28 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Marjan, poglej temo Brndin nukleus, tam je zdaj Ivan odgovoril na tudi tvoja vprašanja.
Potem pa kar naprej. |
Sem pogledal in je skoraj vse tako, kot sem že seznanjen:
Ukvarjal se ni z učinki CO2 na varojo, temveč na propolis in cvetni prah. Ponavlja, da Co2 po njegovih meritvah ne pada dol, pač pa se dviga.
Tisti moj "skoraj" pa tiči v njegovem mnenju, (če sem prav razumel srbščino), da je proti varoji treba imeti inteligentne in zdrave čebele ter večjo koncentracijo CO2...
Naj razume, kdor more! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 26 Avg 2014 14:47 Naslov sporočila: |
|
|
Slikar M. Gaspari - Med drugim slikar zgodovine našega avtohtonega čebelarstva. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 30 Avg 2014 21:22 Naslov sporočila: |
|
|
CP2 proti varoji (?) v AŽ-maksijih
Poglejmo, kako enostavno lahko uvedem to metodo v moje AŽ-maksije- in še kaj zraven:
V prikazani skici predpostavljava z Igorjem pomoč CO2 pri ukrepih proti varoji.
V pomoč nama je tu predstavljena znanstvena raziskava, ki ugotavlja dejanske negativne učinke CO2 na varojo.
Tudi metoda g. Brndušića je dobrodošla, s katero smo že dobro seznanjeni, čeprav temelji predvsem na dvigu toplote v gnezdu, a nazadnje po teh razpravah dopušča avtor tudi hkratne vplive CO2 na varojo.
V mojih sestavljenih AŽ-panjih je zaradi CO2, ki se v tem primeru drži fizikalne zakonitosti, spodaj. Tam, kjer je matica in vsa, ali vsaj pretežni del zalege, v kateri in na čebelah je tudi varoja.
Panjsko žrelo je v zgornjem priključenem panju. Čebele iz zalegalnega območja v spodnjih dveh etažah prehajajo v gornje, mediščne etaže. Žrelo imajo odprto nad gnezdom in pod mediščem.
CO2 se nabira v obeh spodnjih etažah, ki delujeta kot vodotesna posoda, saj je panjska odprtina - žrelo - nad njima.
To je podobno, kot pri ("toplotni") metodi g. Brndušića, ki zapira v nakladnih panjih vse spodnje panjske odprtine, kjer se nahaja zalega. Panjska žrela pa ima čim višje na nakladah.
Hkrati s tem osnovnim predvidenim CO2 načinom ukrepov proti varoji, prikazujem glavne značilnosti takega čebelarjenja v sestavljenih treh AŽ-panjih - po metodi AŽ-maksi. To je res velik panj v šestih etažah. Napolni ga s čebelami le zelo zmogljiva matica. Sicer pa je taki povprečni enomatični družini v tem panju treba pomagati z zalego iz enoetažne pomožne družine. Po mojih izkušnjah je dovolj imeti eno tako pomožno družino za pomoč dvema AŽ-trojčkoma.
To situacijo prikazujem v prvem okenc pod rimsko 1. !A in B).
V drugem, desnem okencu pa prikazujem eno od večih možnih variant, kako ukrepati v sicer zelo redkem primeru, če gre družina na roj. Rojno vzdušje zadržujem poleg velike panjske prostornine z dodajanjem odkrite zalege iz pomožne družine, ko jo hkrati krepim s čebelami.
V prikazu C lahko uporabim proti izrojitvi (pobegu...) roja - lesico.
V prikazu D pa eno od variant nareditvi umetnega roja.
Če bi želel tudi v tem ("rojnem") primeru ohranjati CO2 v obeh rezdeljenih gnezdih, bi zaležene sate s čebelami in matičniki prestavil v "plodišče" - takrat ločenega - gornjega panja. Žrelo pa odprl v njihovem "medišču". Tako bi CO2 bil tudi ujet v zrakotesno etažo pod mediščnim žrelom.
Spodnje štiri etaže pa ne bi v tem primeru nič spreminjal, le matico s kakšnim satom odkrite zalege bi "zaprl" v spodnji panj z matično rešetko nad stropno veho. Tu bi se seveda tudi koncentriral CO2. Ker bi ta panjski del imel vse vletene (pašne) čebele in matico, bi bil sposoben dobro izkoristiti morebitno pašo. Imel bi na voljo dve mediščni etaži.
Vem, da je kjub tem mojim prizadevanjem vse skupaj težko razumeti. Pa nič hudega. Saj tako ali tako tega najbrž ne bi nihče drug prakticiral. Jaz samo povem, da je zame to otroško lahko izvedljivo.
Zelo verjetno bom drugo leto to preizkusil v enem panju - sem pač mali in kmalu celo mini čebelar.
Preizkusil bom zato, ker vidim v tem neko logiko, ki jo dojemam in me prav za prav poskus nič ne stane.
Najbolj zanimivo mi bo videti, kako se bo obnašala družina, ko bo imeja žrelo tako nenavadno nad gnezdom. Ne dvomim, da se zna tudi temu prilagoditi! Tako, kot vsemu! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 06:35 Naslov sporočila: |
|
|
Super Marjan, da boste poiskusili, dokler se ne prepričamo pač ne verjamemo.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 11:09 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | | V mojih sestavljenih AŽ-panjih je zaradi CO2, ki se v tem primeru drži fizikalne zakonitosti, spodaj. Tam, kjer je matica in vsa, ali vsaj pretežni del zalege, v kateri in na čebelah je tudi varoja. |
Marjan, pozdravljam tvojo in Igorjevo namero, da tole preizkusita!
Toda mene nekaj bega ...
Aleks je napisal 19. avgusta tole:
o mešanicah plinov, npr. CO2 in zraka, ki je sam mešanica plinov, bi jaz rekel takole:
plini sčasoma že zaradi difuzije tvorijo precej stabilno mešanico. to je opaziti že v samem zraku, je precej stabilna mešanica dušika, kisika, argona, in ostalih plinov. različne koncentracije dušika in kisika ne moremo zaznati npr. v pritličju in prvem nadstropju hiše (na srečo), niti v 10 nadstropjih stolpnice. to, da je koncentracija enega plina (v tem primeru CO2) višja v enem ali drugem delu panja je lahko le poledica, da je tam ta plin na hitro nastal. že zaradi konvekcijskih tokov bi se tvorila enakomerna mešanica v kratkem času. brez konvekcijskih tokov bi se plini pomešali že zaradi difuzije, v resda nekoliko daljšem času. a menim, da poleg konvekcije svoje dodajo še čebele in se nastali CO2 v panju zelo hitro pomeša med ostale pline zraka. ko je mešanica plinov enkrat nastala, je ni možno več "razmešati" oziroma razslojiti. plin lahko le fizično izločimo (npr. s kondenzacijo - močno znižanje temperature ali dvig tlaka). takih pogojev pri plinih (snovi, ki so plini pri normalnih pogojih: 273K in 101,3 kPa) na našem planetu praktično, in na srečo, skoraj ni možno najti.
Če se torej Aleks ne moti, je predpostavka, da se CO2 zaradi svoje teže zadržuje spodaj, napačna.
Po tej Aleksovi teoriji se CO2, ki sproti nastaja zaradi dihanja čebel, njihove presnove in še česa, tudi sproti meša in zaradi gibanja zraka v panju, tudi enakomerno razporeja po njegovi notranjosti.
Ali pa sem jaz vse skupaj napak razumel?
Poleg vsega tega pa sem jaz razumel tudi, da je Brndušić višje vrednosti CO2 v panjih zaznal zgoraj in ne spodaj, kar me spet bega, ker bi vrednosti CO2 v notranjosti panja morale biti enakomerne po vsej prostornini.
Lahko tole razčistimo?
Kje dejansko se torej nahajajo višje koncentracije CO2 v panju? Spodaj, zgoraj, ali pa je CO2 enakomerno razporejen povsod? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 13:26 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala, Zlatko, za raziskovalno spodbudo o CO2!
K mojemu, na koncu prejšnjega članka razlaganemu primeru ureditve panja v primeru moje odločitve za umetno rojenje, prilagam naknadno še to pojasnjevalno shematsko skico.
V njej se vidi v spodnjih štirih etažah stanje umetnega, zelo močnega roja. To je deljena družina s "staro" matico, vsemi vletelimi - pašnimi - čebelami in nekaj satov odkrite zalege. Matica z delom zalege (in mladic na njih). ostaja v čisto spodnjih dveh etažah, ki sta za CO2 "vodo-tesno" zaprti, razen "pokrova", ki ga predstavlja veha (izrezana ali izvrtane odprtine) med dvema združenima panjema. Na skici je ta "posoda" označena s potemnenim ostenjem. Penasto gumo za panjskima okencema, na notranji strani prekrijem na tesno s tanko plastično filijo.
Skozi ta "pokrov" prehajajo čebele k žrelu, ki je bilo že pred umetnim rojenjem edino panjsko žrelo. Zato se "roju" pridružijo vse vletene čebele. Da ne bi ta "rojna" družina pričela gojiti zalego v etažah nad žrelom, - kjer zaradi žrela po običajnih fizikalnih pravilih ne more biti "vodotesnosti" za koncentracijo CO2 - veho prekrijem vsaj začasno z matično rešetko.
Seveda tudi troti v tem primeru ne morejo iz spodnjega "rojnega" gnezda na plano - ampak so skoraj vsi na satih z zalego in matičnikom ali rojnimi matičniki , ki jih preselim v zgornji dve etaži z umetnim "izrojencem", kjer je prost prehod tudi za nato izleženo mlado matico na praho, skozi odprto "mediščno" žrelo AŽ-panja. Ker je ta "izrojeni" del družine v začetku razmeroma oslabel glede števila čebel, zalege in faktorja preselitve, ni pričakovati roja, kljub morebitnim večjim številom matičnikov.
Tudi "Izrojenec" zgoraj, ima gnezdo "vodotesno" CO2 gnezdo pod žrelom in naj poskrbi za varojo.
Bog daj, da CO2, povišana toplota v gnezdu ali pa kaj (še) drugega reši ta naš varozni čebelarski problem.
Z mene namreč tudi ni problem imeti v gnezdu samo (pra)staro, temno satje, ki ga imam na pretek. Saj ga imam nekaj še od očetovega čebelarjenja. Torej imam res vse željene protivarozne pogoje na kupu.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
| =Robert= je napisal/a: | | MarjanD je napisal/a: | | V mojih sestavljenih AŽ-panjih je zaradi CO2, ki se v tem primeru drži fizikalne zakonitosti, spodaj. Tam, kjer je matica in vsa, ali vsaj pretežni del zalege, v kateri in na čebelah je tudi varoja. |
Marjan, pozdravljam tvojo in Igorjevo namero, da tole preizkusita!
Toda mene nekaj bega ...
Če se torej Aleks ne moti, je predpostavka, da se CO2 zaradi svoje teže zadržuje spodaj, napačna....
....
Po tej Aleksovi teoriji se CO2, ki sproti nastaja zaradi dihanja čebel, njihove presnove in še česa, tudi sproti meša in zaradi gibanja zraka v panju, tudi enakomerno razporeja po njegovi notranjosti.
Ali pa sem jaz vse skupaj napak razumel?
Poleg vsega tega pa sem jaz razumel tudi, da je Brndušić višje vrednosti CO2 v panjih zaznal zgoraj in ne spodaj, kar me spet bega, ker bi vrednosti CO2 v notranjosti panja morale biti enakomerne po vsej prostornini.
Lahko tole razčistimo?
Kje dejansko se torej nahajajo višje koncentracije CO2 v panju? Spodaj, zgoraj, ali pa je CO2 enakomerno razporejen povsod? |
Robi, zelo na mestu tole vprašanje in dvom!
Tudi midva z Igorjem ga imava, a več "indicev" vendar govori v prid temu, da je večja koncentracija CO2 spodaj, pod gnezdom čebel in njihovo zalego, kar vse ta plin proizvaja.
Tudi tisti znanstveni raziskovalci so morali imeti razloge, da so se lotili tiste raziskave o škodljivih vplivih CO2 na varojo in precej manj negativno na čebele.
Tudi g. Brndušića nazadnje beremo, da uvršča CO2 med poglavitne faktorje proti varoji.
Mislim, da je po vsem tem edina pomoč, da to sami nekako preverimo.
K sreči ta preveritev sovpada !00% z razlago o povišani tempperaturi gnezda, ki je spodaj pod žrelom "vodotesno". Tudi tu so fizikalni dvomi, kako naj topel zrak ostaja spodaj, mrzel se pa dviga...?
Ampak, na svetu se dogajajo tudi čudeži - menda? Upajmo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 15:51 Naslov sporočila: |
|
|
robert, tako sem aleksa razumel tudi jaz, poleg tega sem zadnjič prilepil še en link, ki ga bom zdaj še enkrat.
naslov prispevka je
"If CO2 is so heavy, why doesn't it sink and suffocate us?" oziroma po naše: "Če je CO2 tako težak, zakaj ne pade in nas vse zaduši?"
lepo razloži, da pri izgorevanju konvekcija dviguje dim in z njim CO2 v zrak, to je to kar je zasledil Brnda. Enako konvekcija toplega izdihanega zraka dviguje CO2 v panju.
naprej prevajam citat iz linka:
"ves čas pa se CO2 še meša z drugimi molekulami, ker so molekule ves čas v konstantnem gibanju in med seboj trkajo, miljonkrat na sekundo, zaradi česar se pomešajo ("razširijo") v vse smeri."
res vredno branja, je pa v angleščini.
http://colinb-sciencebuzz.blogspot.com/2010/01/if-co2-is-so-heavy-why-doesnt-it-sink.html
torej pod črto.
CO2 nastaja v "gnezdu" čebel, torej tam kjer jih je (čebel) največ, tudi najhitreje nastaja. vendar se zaradi tega ker je zaradi izdihovanja toplejši ves čas dviguje gor in to je brdna tudi dokazal... topel zrak v panju se dviguje iz z njim večja koncentracija CO2.
potem pa višje kot gre, bolj se razprši zaradi trkanja raznih molekul v zraku.
ko to prebereš, je jasno da je logika da CO2 pada zgrešena, črepav je težji od zraka...
| MarjanD je napisal/a: | . Tudi tu so fizikalni dvomi, kako naj topel zrak ostaja spodaj, mrzel se pa dviga...?
Ampak, na svetu se dogajajo tudi čudeži - menda? Upajmo! |
MArjan, kje ste prišli do tega zaključka, da topel zrak ostaja spodaj in da se mrzel dviguje...
tega brnda če se jaz kaj spomnim, nikoli ni rekel/zapisal.
lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 17:08 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: |
MArjan, kje ste prišli do tega zaključka, da topel zrak ostaja spodaj in da se mrzel dviguje...
tega brnda če se jaz kaj spomnim, nikoli ni rekel/zapisal.
lp |
Peter, saj je stvar z Brndom vendar jasna! On vso razlago, zakaj se varoji pri njemu godi slabo, osredotoča na nekoliko toplejše območje zalegalnega gnezda čebelje družine. To za čuda dosega s čim bolj popolno izolacijo - zaporo - spodnjega tega dela panja, pod žrelom. Vendar bi naj bila toplota v panjih zgoraj!? Zakaj je pri Brndi obratno, pa bog ve? Torej pri njemu tako, kot tudi jaz prikazujem - samo s poskusnim vidikom na CO2.
Sem pa sicer popoln amater glede teh fizikalno - kemijskih znanosti in me boljši poznavalci kar popravljajte! Oprijemljem se samo nekih instintkov v megli. Včasih pa še slepa kura najde zno... To toplotno fiziko v stvarnosti tudi vidimo lahko vsak trenutek pri naših čebelah v večetažnih panjih! Kako torej? Saj je stvar zanimiva tudi s te plati. Še bolj kot CO2! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 17:10 Naslov sporočila: |
|
|
g. Marjan,
Dva dvoma v zvezi z vašim starim satjem se mi pojavita in sicer, da vaše staro satje vsebuje ostanke preparatov, s katerim ste se v teh letih dajali z varojo. Satovje, pa kakor se vam zdi čudno in tega ne priznavate, je namreč vse kaj drugega, kot samo prostor za odlaganje zalege, medičine itd. Satovje, ki vsebuje ostanke preparatov, pa ne more povsem zadovoljivo opraviti svoje naloge in če so težave v podrobnostih med izpeljano metodo Ivana in našim posnemanjem njegove metode, se meni zdi ta posebnost pomembna.
Drugi dvom v zvezi z uporabo vašega starega satja pa je velikost celic v vaših satih. Brndušič nikakor ne priznava manjših celic kot so njegove, ki so okoli 5,1mm, a po mojih raziskovalnih ugotovitvah so že celice 5,1mm
ključnega pomena za sobivanje z varojo.
In tretje vprašanje, ki se mi pojavlja in o katerem sva debatirala z našim Robijem je ta posebnost v zvezi z varojo. Kako je vendar mogoče, da predator povsem poskuša uničiti čebelo. Varoja bi povsem iztrebila čebelo a s tem bi uničila tudi sebe. Razen seveda ob hipotezi, da bi izumrle samo "Evropske" čebele, ostale ki pa so že po naravni selekciji razvile sposobnost sobivanja z varojo pa bi se ohranile.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 19:52 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | g. Marjan,
Dva dvoma v zvezi z vašim starim satjem se mi pojavita in sicer, da vaše staro satje vsebuje ostanke preparatov, s katerim ste se v teh letih dajali z varojo. ...
Drugi dvom v zvezi z uporabo vašega starega satja pa je velikost celic v vaših satih. ...
In tretje vprašanje, ki se mi pojavlja in o katerem sva debatirala z našim Robijem je ta posebnost v zvezi z varojo. Kako je vendar mogoče, da predator povsem poskuša uničiti čebelo. ...
|
Ne vem kaj te bega, Zlatko? Saj staro satje po mojem mnenju ni tako važno pri preganjanju varoj. Jaz ga omenjam predvsem zato, ker ga imajo čebele najraje. Pa tudi jaz prav nerad dajem v gradnjo nove sate- bodisi s satnicami ali brez njih. Iz satnic čebele, če so pri volji za gradnjo, prav lepo izdelajo satje (v celoti in brez trotovine. V prosti gradnji pa je veliko težav - saj jih poznate!
Kaj bi naj bilo s starim satjem narobe, poleg zmanjšanih celic in v njihovem vosku kakšna sled od tretiranj mi ni znano. Bi želel bolj točnih navedb.
Manjše celice morajo biti OK, zakaj kar naenkrat ne? In zakaj ravno take, kot jih ima g. Brndušić? Morda slučajno res imam take? Med, ki ga iztočim je le iz satja, ki ni videlo tretiranj. Pred tretiranjem je mediščno satje treba odstraniti. Za boga!
Čebelam pa satje, ki je bilo za časa tretiranja v panju ne škoduje v taki meri, da bi to opazil.
Sicer pa - ali kdo ve, kako bi praktično - ne le v teoriji ali silno zamotani praksi - prišel do od čebel starega satja, ne da bi le-to videlo v neznano dolgem "prehodnem obdobju" tretiranje s čemerkoli?
Tretje vprašanje pa je bolj filozofsko, kot stvarno, se mi zdi. Sprašujem se le, če so res varoje tako pametne, da bi se nehale gostiti, ko bi čebeljih družin primanjkovalo? Kdo pa bi jim navsezadnje povedal, da so izginjanje čebel one zakrivile in ne kdo drug?
Meni se mota po glavi spomin na uničujoči razplod koloradskega in majskega hrošča in miši - kar smo doživljali. Kot je izbruhnil, tako je izginil - kar sam od sebe! Prosil bi varojo, naj ravna enako... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 20:02 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | | lakotnyk je napisal/a: |
MArjan, kje ste prišli do tega zaključka, da topel zrak ostaja spodaj in da se mrzel dviguje...
tega brnda če se jaz kaj spomnim, nikoli ni rekel/zapisal.
lp |
Peter, saj je stvar z Brndom vendar jasna! On vso razlago, zakaj se varoji pri njemu godi slabo, osredotoča na nekoliko toplejše območje zalegalnega gnezda čebelje družine. To za čuda dosega s čim bolj popolno izolacijo - zaporo - spodnjega tega dela panja, pod žrelom. Vendar bi naj bila toplota v panjih zgoraj!? Zakaj je pri Brndi obratno, pa bog ve? Torej pri njemu tako, kot tudi jaz prikazujem - samo s poskusnim vidikom na CO2.
Sem pa sicer popoln amater glede teh fizikalno - kemijskih znanosti in me boljši poznavalci kar popravljajte! Oprijemljem se samo nekih instintkov v megli. Včasih pa še slepa kura najde zno... To toplotno fiziko v stvarnosti tudi vidimo lahko vsak trenutek pri naših čebelah v večetažnih panjih! Kako torej? Saj je stvar zanimiva tudi s te plati. Še bolj kot CO2! |
g. Marjan, mislim da niste dobro razumeli Brndinega principa. Brnda sicer res poudarja da je treba zapreti spodnja žrela in imeti polno podnico, ampak to je zato da ne nastane prepih (ventilacija) midva arhitekta, si bova to razložila s tem vprašanjem: zakaj zares v visokih stolpnicah (v ameriki) pisarne nimajo možnosti odpiranja oken? odgovor. zato, ker je vlek zraka tako močan, da je sposoben posesat človeka skozi okno.... v primeru, da je okno odprto in nekdo odpre vrata.
In ta vlek je problematičen, če je odpro spodaj in je odprto nekje zgoraj, recimo v primeru LR panja, kjer imajo eno žrelo spodaj in potem ventilacijsko žrelo pod pokrovom.
no ampak to je samo en del.
kot istok rad reče, panj mora biti povsod zaprt kot "boca", razen tisto eno okroglo žrelo, oziroma če je več naklad dve žreli.
poleg tega Brnda pravi da matica zalega tam kjer je žrelo odprto. torej ne pod žrelom. večinoma kolikor pri sebi opažam matica zalega od žrela gor in dol... torej, če sem popolnoma natančen, cca. 20 cm nad višino žrela in tudi kakšnih 10 cm pod višino žrela je organizirano gnezdo.
višina mojih naklad je 21cm, žrelo je po starem 7cm cm pod robom naklade, torej zgornjih 7cm napolnejo z medičino. (po starem zato, ker zadnje naklade sem navrtam 5cm pod robom - več v moji temi  )
lp
ps. kar se starega satja tiče, če marjan ne tretira s strupi, potem je staro satje super, in tudi brnda pravi da je staro satje pogoj (kljub temu g. Marjan, da vi mislite da ni. Brnda pravi da je to prvi pogoj). in zlatko, čeprav je dal marjan satnice v velikosti celic 5,4 so te satnice predelale... no vsaj tako brnda pravi, če so dovolj dolgo not jih podrejo, popravijo, zgradijo na novo.
in g. Marjan, to bi vi lahko kaj več povedali o temu, mi (vsaj jaz) s tem namreč nimamo izkušenj, vi pa pravite, da te stare sate že dolga leta uporabljate in jih ne menjavate, torej, ali ste opazili da jih kdaj čebele podrejo in zgradijo na novo?!
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 28, 29, 30 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 28, 29, 30 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
| Stran 29 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
