 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
 Objavljeno: 31 Avg 2014 20:12 Naslov sporočila: |
 |
|
Tale nedavni moj posnetek seveda niso žarometni žarki na nebu - so vsem dobro znane sledi preletov letal v tranzitu preko naše dežele.
To je pa res dokazljivo posledica človekove dejavnosti. Zastira nam nebo z umetnimi meglicami. Strupi, ki jih ta letala z izgorevanjem motorjev razsejejo po nebu tudi niso mačji kašelj.
Malo sem zašel iz čebelarske tematike, je pa z njo v nekem sorodstvu.
Želim tudi skrbeti, da naši razgovori niso monotoni in zgolj črke na ekranu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 21:24 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: |
g. Marjan, mislim da niste dobro razumeli Brndinega principa. Brnda sicer res poudarja da je treba zapreti spodnja žrela in imeti polno podnico, ampak to je zato da ne nastane prepih (ventilacija) ...
In ta vlek je problematičen, če je odpro spodaj in je odprto nekje zgoraj, recimo v primeru LR panja, kjer imajo eno žrelo spodaj in potem ventilacijsko žrelo pod pokrovom.
no ampak to je samo en del.
kot istok rad reče, panj mora biti povsod zaprt kot "boca", razen tisto eno okroglo žrelo, oziroma če je več naklad dve žreli.
poleg tega Brnda pravi da matica zalega tam kjer je žrelo odprto. torej ne pod žrelom. ...
ps. kar se starega satja tiče, če marjan ne tretira s strupi, potem je staro satje super, in tudi brnda pravi da je staro satje pogoj (kljub temu g. Marjan, da vi mislite da ni. Brnda pravi da je to prvi pogoj)....
in g. Marjan, to bi vi lahko kaj več povedali o temu, mi (vsaj jaz) s tem namreč nimamo izkušenj, vi pa pravite, da te stare sate že dolga leta uporabljate in jih ne menjavate, torej, ali ste opazili da jih kdaj čebele podrejo in zgradijo na novo?! |
Joj! saj komaj utegnem sproti odgovarjati na vaša zanimiva vprašanja in komentarje! Hvala zanje, saj v tem uživam!
Sreča je tudi, ker je slabo vreme in sem pri tej škatli - kot ji je pravil Francel.
Kolega Peter!
Seznanjen sem, da g. Brnda razlaga škodljivost prepiha v panju. To ni nič novega - saj sodi to v snov prvega razreda čebelarjenja. In tudi logično je tako in tudi mi ne ljubimo prepiha.
Ampak, zakaj se je treba odmikati od bistva? Bistvo je poskusiti prelisičiti čebele, da tolerirajo višjo temperaturo v zalegalnem območju, da bi se nekoliko hitreje izlegale čebele in bi bila s tem prizadeta varoja. Kristalno jasno in preprosto!
Vemo tudi, da prepiha ni, če sta v sobi odprta okna, ki sta eden nad drugim.
Ampak za čebele sta dva ali več odprtih žrel, eden nad drugim, problem. Na primer: Vsa žrela morajo braniti pred vsiljivci. Zelo jih moti, če eno žrelo, v katerega so se vletele zapremo.
Da morajo biti žrela panjev okrogla mi ni jasno, - kljub razlagi, da tako bolje ali celo sploh lahko deluje v panju najugodnejša mikroklima. Še vedno mislim, da je razlog vrtanje okroglih žrel kot enostavnejše opravilo, od izrezovanje skozi desko širokih, ravno prav visokih za prehode čebel, ne pa večjih vsiljivcev.
Res je, da čebele zaradi njihove varnosti pred roparicami med shranjujejo v satje čim dlje od žrela. Tako pride avtomatično zalega tudi na satje, ki je bližje žrelu. Niso čebele tako nespametne, da bi bilo tam neizkoriščeno satje - brez zalege in seveda brez medu ali cvetnega prahu. Tudi žele biti s satjem čim bliže žrelu, da ga obsedajo in s tem branijo vhod.
Tako je organizirano idealno čebelje domovanje.
Tak ideal jim lahko ustvari čebelar, ali pa jim ga oddalji. Tudi v naravi dobijo vsakovrstno situacijo bivališča, ki se mu morajo in tudi znajo prilagoditi. Čeprav z določenim naporom.
G. Brndušićeve razlage berem. Pogosto menja navedbe vrstnega reda najpomebnejših pogojev njegovega uspeha proti varoji. Od toplote ("mikroklime"), pet satov v eni nakladi, starega satja in nazadnje CO2.
Saj pravi, da je vse to in še marsikaj nujen, oz. najnujnejši pogoj za to stvar. Jaz pravim: ubogi njegovi posnemalci, ker nikoli ne bodo (ne bomo) mogli vedeti, kje so (smo) kiksnili!
Ja, sem opazil pri nekaterih mojih starih satih - skozi katere se že dolgo ni nič svetilo, - da so jih čebele pričele obnavljati. Najprej ali pa sploh samo tam, kjer so želele imeti zalego. Logično!
Sem najbrž že povedal, da moje staro satje v omari prav radi napadajo voskovni molji - to pomeni - po logični trditvi Francelna - da je vosek v njih zdrav. Ergo!? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 31 Avg 2014 21:53 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: |
Ampak za čebele sta dva ali več odprtih žrel, eden nad drugim, problem. Na primer: Vsa žrela morajo braniti pred vsiljivci. Zelo jih moti, če eno žrelo, v katerega so se vletele zapremo.
Da morajo biti žrela panjev okrogla mi ni jasno, - kljub razlagi, da tako bolje ali celo sploh lahko deluje v panju najugodnejša mikroklima. Še vedno mislim, da je razlog vrtanje okroglih žrel kot enostavnejše opravilo, od izrezovanje skozi desko širokih, ravno prav visokih za prehode čebel, ne pa večjih vsiljivcev. |
mislim da sta največ dve žreli odprti v kakršni koli kombinaciji. obe sta na spodnjih dveh nakladah, in morda je takrat res prepih skozi, vendar ko sta v igri dve žreli, matica po mojem skromnem mnenju, zalega višje, se pravi okoli zgornjega žrela... nekje pri spodnjem, pa je morda bolj trotovina? - ne vem. bi mi bil pa zanimiv odgovor na to vprašanje.
kar se okroglih žrel tiče... meni je lažje izvrtat okroglo žrelo na nakladi, zato se ne spuščam v to zakaj je okroglo boljše.
kar se tiče pa vsiljivcev, jaz sem že zdaj trem šibkejšim družinam namontiral tiste plastične pokrovce ki zoožajo žrela, in se odlično obnesejo, čebele taka zoožana žrela branijo brez problema in če bi bilo treba jih lahko zoožam še bolj.
kar se pa uletavanja na eno žrelo tiče, letos sem dosti "telovadil" s temi žreli. zapiral zgoraj, odpiral spodaj in tako naprej, in lahko rečem samo to, čebele izredno hitro preklopijo med vhodi. vsaj na mojih nakladnih panjih, ker nimam nikakršnih naletnih desk, ki bi jim morda preprečile sprehod po steni panja.
ko sem recimo odvzemal tretjo naklado, in je bilo treba zapret žrelo v drugi nakladi, so ponavadi čebele priletele na to zaprto žrelo, pristale zraven malo pogledale okoli, nakar so odkorakale do spodnjega žrela in je bilo urejeno.
danes sem recimo zamenjal rdečkam obe nakladi. navajene so bile na edino žrelo, ki je bilo na drugi (zgornji) nakladi in še to pri strani, in ko sem jim na novi nakladi zgoraj v sredini zaprl in spodaj odprl, so se nadvse zanimivo odzvale. Priletele so in ker je bil vhod zaprt sploh niso pristale ampak so naredile krog kakšen meter stran od panja nakar so priletele nazaj ampak takoj do spodnjega žrela, čeprav ga tam včeraj SPLOH ni bilo - to mi je bilo izredno zanimivo zato omenjam kot argument da očitno ni tako problematično.
lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 06:01 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan:
"Da morajo biti žrela panjev okrogla mi ni jasno, - kljub razlagi, da tako bolje ali celo sploh lahko deluje v panju najugodnejša mikroklima. Še vedno mislim, da je razlog vrtanje okroglih žrel kot enostavnejše opravilo, od izrezovanje skozi desko širokih, ravno prav visokih za prehode čebel, ne pa večjih vsiljivcev."
Marjan, pa menda ja ne mislis, da Ivan vrta okrogle vhode zato, ker nima zage za kvadratne? Ker da mu je to enostavneje?
To zveni tako malo podcenjujoce.
Ali pa vrzemo skupaj teh nekaj vevrckov, pa mu kupimo zago?He, he.
Dosti vprasanj se ti pojavlja, kar je v redu tudi za mene, ker je potem veliko zanimivih odgovorov. Vendar so vsi posredni.
Direktno postavi vprasanja Ivanu.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 07:00 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: |
Marjan, pa menda ja ne mislis, da Ivan vrta okrogle vhode zato, ker nima zage za kvadratne? Ker da mu je to enostavneje?
To zveni tako malo podcenjujoce....
Dosti vprasanj se ti pojavlja, kar je v redu tudi za mene, ker je potem veliko zanimivih odgovorov. Vendar so vsi posredni.
Direktno postavi vprasanja Ivanu. |
Ne morem si kaj, da pri razlagah, zakaj je nujno imeti na panjih samo okrogla žrela, ne bi pomislil na enostavnost in skoraj nujnost take izvedbe pri nakladnih panjih, če se jim odvzame normalno spodnje žrelo. Pri tem ni nobenega podcenjevanja!
Zakaj pa prav taka oblika žrela edina dopušča pravo mikroklimo v panju pa naj pomagajo utemeljiti znanstveniki.
Zame so dosedanji odgovori in več kot izčrpna pojasnjevanja g. Brndušića dovolj. Lahko razberem njegova stališča in sem jih povzel v mojih člankih.
Verjetno je, da ima on z njegovo metodo tak uspeh pri boju zoper varojo. Saj podobno zagotavlja še vrsta drugih čebelarjev po svetu.
Vse bolj pa prihaja na plano, da je tu po sredi nek neponovljiv, posrečen način. Ta pomislek bomo poskusili demantirati z našimi poskusi uvedbe teh metod.
Petru pa pritrjujem, da tudi po mojih, izčrpno opisanih primerih, čebele presenetlivo hitro najdejo novo mesto (žrelo) panja. Najlažje seveda, če je blizu starega. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 08:28 Naslov sporočila: |
|
|
Nekaj raztresenih misli ob prebranih (zanimivih) zgornjih prispevkih:
Kolikor se spomnim, I.B. ni nikoli omenjal vrstnega reda vseh teh po njegovem nujnih stvari (okrogla žrela, staro satje, CO2 itd.), zato se sam ne ukvarjam s tem, kaj sodi na prvo mesto, kaj na drugo in kaj na tretje.
Preprosto vse je potrebno.
Čudežne (ene same) palčke tu gotovo ni - kot recimo pri CheckMite ali Bayvarolu  .
O okroglih žrelih in njihovih prednosti pred pravokotnimi je bilo že veliko(kokrat) napisano.
V živo pa smo pri njemu izmerili skoraj za stopinjo nižjo temperaturo na panju s pravokotnim spodnjim žrelom.
I.B. tudi pravi, da vertikalna 'ventilacija', ki obstaja na teh žrelih (topel izrabljen zrak spodaj ven, svež zgoraj noter) čebelam mnogo prijaznejša (moj izraz) za dosego ugodne mikro klime kot pa horizontalna na pravokotnem žrelu.
In pravi, da čebele lažje ubranijo dom z okroglimi žreli kot s pravokotnimi. Še posebej, ker je točno za vhodom stranica satnika, ki dodobra pokriva vhod.
Zato je s tako postavitvijo tudi manjši udar vetra v panj. Mnogo manjši kot pri spodnjem pravokotnem žrelu, kjer je za njim vse prazno do zadnje stene panja.
Nikdar pa seveda ni rekel, da jih je lažje narediti in jih je začel zato uporabljati  .
V starem satju, če se uporablja proti varoji 'kemijo' (saj vemo, kaj mislim), se ta - nedvomno in velikokrat dokazano - kopiči v njem.
Človeškemu očesu je seveda nedosegljivo, da bi opazil ali in koliko ti ostanki škodujejo čebelam.
Osebno pa ne dvomim, da jim. Saj gre vendar za zibelko, za otroško posteljo, iz katere ta kemija pošilja svoje negativne vibracije in se izloča preko matičnega mlečka tudi v nežna telesa jajčec, ličink in bub.
Ali lahko (povprečen) človek opazi (vidi), da ima njegov sosed sladkorno ali povišan holesterol, ko se zjutraj pozdravita pred vrati ?
Zagotovo ne. A to še ne pomeni, da je sosed zdrav.
Glede zaleganja in žrel: I.B. je napisal samo: kjer želiš zalego, odpri žrelo.
Nič drugega. Šlo je pa za kontekst naklad in odprtih žrel in ne centimetrov pod ali nad odprtim žrelom.
Jasno, da zaleže matica praktično ves sat (po višini) na recimo mojih nukleusih v nakladi, kjer imam odprto žrelo. Običajno na srednjih treh satih, a čim dlje je satje oddaljeno od žrela, manj zalege je.
Se povsem strinjam s Petrovimi opažanji glede hitre prilagodljivosti čebel novo odprtemu ali še bolj zaprtemu žrelu.
Enako sem opazil sam: ko jim drugo žrelo zaprem, sicer poskušajo vstopiti tam, kjer je bilo, a zelo hitro odkorakajo navzdol.
Tistega, kar je Marjan napisal o "prelisičenju" čebel, da "tolerirajo" višjo temperaturo v področju z zalego pa ne razumem .
Saj vendar vse počnemo orav zato, da bi bilo gnezdo čim toplejše in enako delajo tudi čebele same. Tu imam v mislih tiste posnetke s termo kamero (tudi Tautza) posameznih čebel, ki se zarinejo v prazne celice med zalego in grejejo okolico s telesom, ogretim na krepko preko 40°C .
O padanju in dvigovanju CO2 v panjih pa je bilo res že toliko napisanega, da je v glavnem slika že kar jasna.
Samo še to: I.B. je največje koncentracije (do 5%) izmeril POZIMI, sicer pa je koncentracija mnogo mnogo manjša.
P.S.
Všeč mi je, da forum ohranja tovrstno izmenjavo strpnih mnenj. Naj ostane tako še naprej. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 08:53 Naslov sporočila: |
|
|
A pozimi so najvisje koncentracije?
To pa nisem siguren ce sem tako prebral, oziroma sem si najbrz napacno zapomnil.
Sem zdaj iskal ta podatek, pa ne najdem.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 09:19 Naslov sporočila: |
|
|
Uh, medtem sem prebral zadnje Ivanove prispevek v njegovi temi in vidim, da sem nekatere stvari tule pisal po nepotrebnem, ker jih je on tam mnogo lepše opisal.
Istok: da, pozimi.
Bom poiskal, kje je pisal o tem pa prilepim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 15:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | Nekaj raztresenih misli ob prebranih (zanimivih) zgornjih prispevkih:
Kolikor se spomnim, I.B. ni nikoli omenjal vrstnega reda vseh teh po njegovem nujnih stvari (okrogla žrela, staro satje, CO2 itd.), zato se sam ne ukvarjam s tem, kaj sodi na prvo mesto, kaj na drugo in kaj na tretje.
Preprosto vse je potrebno.
Najbrž si spregledal, Marko. Res pa je na žalost vse, kar omenja - tudi med vrsticami - potrebno za uspeh pri njegovih čebelah.
Čudežne (ene same) palčke tu gotovo ni - kot recimo pri CheckMite ali Bayvarolu .
To tudi mene bega in odvrača - da te metode - terjajo nedoločeno veliko let, do zadovoljivega rezultata.
O okroglih žrelih in njihovih prednosti pred pravokotnimi je bilo že veliko(kokrat) napisano....
V živo pa smo pri njemu izmerili skoraj za stopinjo nižjo temperaturo na panju s pravokotnim spodnjim žrelom.
I.B. tudi pravi, da vertikalna 'ventilacija', ki obstaja na teh žrelih (topel izrabljen zrak spodaj ven, svež zgoraj noter) čebelam mnogo prijaznejša (moj izraz) za dosego ugodne mikro klime kot pa horizontalna na pravokotnem žrelu.
In pravi, da čebele lažje ubranijo dom z okroglimi žreli kot s pravokotnimi. Še posebej, ker je točno za vhodom stranica satnika, ki dodobra pokriva vhod.
Zato je s tako postavitvijo tudi manjši udar vetra v panj. Mnogo manjši kot pri spodnjem pravokotnem žrelu, kjer je za njim vse prazno do zadnje stene panja.
Nikdar pa seveda ni rekel, da jih je lažje narediti in jih je začel zato uporabljati .
Kojikor vem, o usodnem pogoju (proti varoji) okroglih panjskih žrel, zvrtanih nekje v zgornji tretini naklad, menda prakticira in razlaga edino(?) g. Brndušić. Ima vso inovatorsko pravico!
O stranskih učinkih takih žrel v primerjavi z običajnimi na podnici, pa bi lahko razpredali v nedogled.
V starem satju, če se uporablja proti varoji 'kemijo' (saj vemo, kaj mislim), se ta - nedvomno in velikokrat dokazano - kopiči v njem.
Človeškemu očesu je seveda nedosegljivo, da bi opazil ali in koliko ti ostanki škodujejo čebelam.
Osebno pa ne dvomim, da jim. Saj gre vendar za zibelko, za otroško posteljo, iz katere ta kemija pošilja svoje negativne vibracije in se izloča preko matičnega mlečka tudi v nežna telesa jajčec, ličink in bub.
Ali lahko (povprečen) človek opazi (vidi), da ima njegov sosed sladkorno ali povišan holesterol, ko se zjutraj pozdravita pred vrati ?
Zagotovo ne. A to še ne pomeni, da je sosed zdrav.
Marko, ne dvomim o vsem povedanem in je logično! Imam samo pripombo, da so zaenkrat povsod po svetu, (razen v znanih, osamelih primerih), za preživitev čebel potrebna kruta "zdravila"in posegi v družine. Sledovi teh "zdravil" v satju (in še kje) so neizogibna "kolaterarna" škoda. K sreči neprimerljivo manjša, kot bi bila izguba čebeljih družin.
Glede zaleganja in žrel: I.B. je napisal samo: kjer želiš zalego, odpri žrelo.
Nič drugega. Šlo je pa za kontekst naklad in odprtih žrel in ne centimetrov pod ali nad odprtim žrelom.
Jasno, da zaleže matica praktično ves sat (po višini) na recimo mojih nukleusih v nakladi, kjer imam odprto žrelo. Običajno na srednjih treh satih, a čim dlje je satje oddaljeno od žrela, manj zalege je.
Se povsem strinjam s Petrovimi opažanji glede hitre prilagodljivosti čebel novo odprtemu ali še bolj zaprtemu žrelu.
Enako sem opazil sam: ko jim drugo žrelo zaprem, sicer poskušajo vstopiti tam, kjer je bilo, a zelo hitro odkorakajo navzdol.
Tistega, kar je Marjan napisal o "prelisičenju" čebel, da "tolerirajo" višjo temperaturo v področju z zalego pa ne razumem .
Saj vendar vse počnemo prav zato, da bi bilo gnezdo čim toplejše in enako delajo tudi čebele same. Tu imam v mislih tiste posnetke s termo kamero (tudi Tautza) posameznih čebel, ki se zarinejo v prazne celice med zalego in grejejo okolico s telesom, ogretim na krepko preko 40°C .
O padanju in dvigovanju CO2 v panjih pa je bilo res že toliko napisanega, da je v glavnem slika že kar jasna.
Samo še to: I.B. je največje koncentracije (do 5%) izmeril POZIMI, sicer pa je koncentracija mnogo mnogo manjša.
Kaj sem imel v mislih? To, da imajo čebele v genih zapis, kakšno temperaturo rabi njihova zalega. Vsako odstopanje od tega zapisa - navzdol ali navzgor je po moji logiki nenormalno (škodljivo - bodisi s podhlajeno zalego, ki se dalj časa izlega, bodisi s "pregreto" zalego, ki se prej izleže...
Naj končno tudi pri nas spregovorijo o teh zadevah strokovnjaki, da ne bomo pleteničili amaterji. Bojim se, da je to glas vpijočega v puščavi...
P.S.
Všeč mi je, da forum ohranja tovrstno izmenjavo strpnih mnenj. Naj ostane tako še naprej.
To je tudi moja želja, Marko in vsi ostali udeleženci tega foruma!
Lep pozdrav! Marjan
|
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 15:15 Naslov sporočila: |
|
|
Še en slikovni pozdrav z "nebes", k mojemu domovanju čebel. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 17:11 Naslov sporočila: |
|
|
Brndušić 1. sept. 2014 v njegovi temi pojasnuje na vprašanje Robija:
(Komentiram pa tukaj, v "moji" rubriki - temi, ker sem tukaj sprožil problem "CO2 in varoja". Gospod Brndušić je CO2 po njegovih napisanih besedah meril CO2 le zaradi propolisa in cvetnega prahu).
"...ako su pcele u klubetu imaju ili nemaju leglo nezavisno od otvora temperatura je najveca u klubetu I iznad njega , iznad klubeta, pa je tu I CO2 ispod klubeta ga ima kao I u celoj kosnici ali nema te koncentracije kao iznad I u klubetu. "
ob mojem prostem, a smiselnem prevodu:
"...če so čebele v gruči, ne glede na to, če imajo ali pa nimajo zalege in ne glede na žrelo (mišljeno: kje je žrelo in kakšne oblike?!), je temperatura najvišja v gruči in nad njo. Nad gručo pa je prisoten tudi CO2. Je tudi pod gručo in v vsem panju, ampak ni v taki koncentraciji kot nad in v gruči."
Če njegovi podatki držijo, in če CO2 poleg višje temperature res pomaga uničevati varojo, je "domovina rešena"! Varoja se nahaja na čebelah in v zalegi, kjer je največja temperatura, a tudi največ CO2!
Vseeno je, kje je odprto žrelo. Torej, je celo lahko "klasično" na panjski podnici ali nekje v sredi ali nad gnezdom!
Torej tako, kot sem se mučil z najnovejšo skico ali pa po stari klasiki, vemo kako.
Kaj sedaj? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 17:37 Naslov sporočila: |
|
|
Kako kaj?
Okrogli vhodi, staro satje, prave matice, gas pa dolge luci.
Skratka, narediti kot pove Ivan in gledati kaj se bo zgodilo.
Tako kot ti rad reces. Narediti kot je v originalu, nic spreminjat in zadevo sprobat.
Seciranja posameznih stavkov ne pomagajo kaj dosti. Treba je zacutit duha cele zgodbe.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: |
Ne vem kaj te bega, Zlatko? Saj staro satje po mojem mnenju ni tako važno pri preganjanju varoj. Jaz ga omenjam predvsem zato, . |
Marjan pozdravljani, čisto na kratko bom pokomentiral vaš odgovor na moj post.
Glede manjših celic se nisva razumela, za moje prepričanje so nujne in eden od res ključnih pogojev, sam celo mislim da Ivanovih 5,1mm ne bo dovolj, pri njemu že, drugje pa bomo videli ali bo to dovolj.
Glede starega satja, ostankov kemije v njih,pa je Marko že vsaj dvakrat pojasnil svoje videnje, kateremu se polno pridržujem. Marjan to kar vi težko sprejmete je dejstvo, da satovje niso samo lepo izdelane celice, ki služijo za kar pač služijo, satovje iz voska je prava knjižnica zapisov čebel in tudi matice. Oblika celic, razmerje stranic v celici, forma celice kot take, to je unikum brez primere in ne moremo kar sprejeti, da nekaj ostankov kemije pač ne more škodovati.
Marjan ostanki kemije škodujejo in še kako, satovje mora biti staro, popolnoma čisto brez ostankov kakršnekoli kemije in od iste družine in seveda manjše celice. To je merilo, vse ostalo so odstopanja.
Ne pričakujem, da boste sprejeli moje razmišljanje. Ampak med standardom, staro satje brez ostankov kemije in staro satje z več ali manj ostanki kemije v vosku, pač dam absolutno prednost čistemu satovju. Vosek z ostanki kemije ni niti za sveče dober.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 20:47 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: |
...Marjan to kar vi težko sprejmete je dejstvo, da satovje niso samo lepo izdelane celice, ki služijo za kar pač služijo, satovje iz voska je prava knjižnica zapisov čebel in tudi matice. Oblika celic, razmerje stranic v celici, forma celice kot take, to je unikum brez primere in ne moremo kar sprejeti, da nekaj ostankov kemije pač ne more škodovati....
...Ne pričakujem, da boste sprejeli moje razmišljanje. ...
|
Zlatko, saj si prav predvideval - ne sprejemam take pavšalne ocene, da jaz, kot slabo poučen starokopitnež (tako se tukaj sam sebe poimenujem) pač ne razumem kaj vse je v čebeljih celicah.
Ali nisem dovolj razločno povedal, da po mojem prepričanju ni satje tisto, kar je najučinkovitejše sredstvo proti varoji? Čeprav ima svojo vlogo, kot vse v panju in okolici preleta čebel.
Nisem prav nič govoril o satju nasploh, ki ga precej dolgo - skoraj predolgo že občudujem z vseh plati. Robi ve, kaj vam bom v kratkem pokazal v zvezi s satjem. Pravo čudo.
Bojim se, da na Kranjskem te čarobne protivarozne formule še nismo našli - niti pri posnemanju ali prenašanju v naše čebelnjake ali stojišča... Ampak upanje v dober izhod (naj) umre zadnje!
Vidite, tako zgleda, če se star panj vname in dobi možnost takojšnjega vpadanja v besedo!
Ostanimo prijazni in tolerantni do bolj "slikovitega" (hudomušnega) izražanja!
Lahko noč in brez neurij! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2014 21:15 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Kako kaj?
Okrogli vhodi, staro satje, prave matice, gas pa dolge luci.
Skratka, narediti kot pove Ivan in gledati kaj se bo zgodilo.
Tako kot ti rad reces. Narediti kot je v originalu, nic spreminjat in zadevo sprobat.
Seciranja posameznih stavkov ne pomagajo kaj dosti. Treba je zacutit duha cele zgodbe. |
No, prehitro sem rekel nahko noč!
Vidim, da terja tudi klopotec (Istok) nek komentar.
Prvič in zadnjič o tej podrobni stvari:
Jaz čebelarim čisto po svoje (kot na primer gospod Brndušić, Francel itd)).
Zato zame ne pride v poštev čisto kopiranje nekih metod.
Sem zaenkrat edini med vami, ki čebelarim tako, kot večina naših čebelarjev z AŽ- panji in v čebelnjaku.
Zato po premisleku vsako novo, zanimivo čebelarsko idejo pokažem, kako bi se dala porabiti tudi v tem panjskem sistemu. Doslej se ni pokazala kot nemogoča niti ena.
Vi drugi, tukajšnji kolegi, pa čebelarite v nakladnem panjskem sistemu, kot ti vzorniki, in tudi nimate ne vem kako velike kilometrine čebelarjenja (brez slabega naglasa!).
Zato so take tuje zamisli, ki obetajo neke zelo pomembne rešive problemov, zelo primerne, da jih kopirate do zadnje pike, čeprav kakšno stvar v njih ne razumete (ker jo je v tem primeru res težko razumeti - jaz je že ne!). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 06:18 Naslov sporočila: |
|
|
V bisvu nisem terjal komentarja, daje pa mi povod da napisem kaj pravi Ivan o vecini.
Pravi da vecina moze biti veoma opasna.
In s tem se kot njegov odkriti obcudovalec (odkrito priznam da sem) zelo strinjam.
Ivanovih resitev ne jemljem kot neke tuje resitve. Sem pac otrok socializma v katerem sva imela z Ivanom skupno domovino in to pac drugace cutim.
Nikoli verjetno ne bom imel povsem enakih panjev kot jih ima Ivan, Warre dimenzije so mislim cist v redu za mene, trudil pa se bom v njih ustvariti enake, ali vsaj podobne pogoje.
Nasi vecinski panji so zelo lepi, ni kaj.
Danes sem zjutraj razmisljal o tem kar vidim pri mnogih nasih cebelarjih. Poleti imajo loputko na zadnjih vratih odprto na vratih pa peno. Pa me zanima ali kljub tej peni vlece skozi panj. Ker potem je najbrz kar ugodno za varojo.
Tvojih resitev pa, tudi to moram priznati, ne spremljam podrobno, ker se ne morem poglabljat se v prilagoditve AZ sistema. Je prevec komplicirano in bi vzelo se cas za nekaj cesar ne bom uporabljal.
Iz tvojih pisanj pa razberem mocan dvom da bo iz teh nasih prizadevanj sploh kaj nastalo. Ponavljajoci dvom, pa taksne slikovite opazke kot domovina bo resena in podobno, to ni ravno pozitivno.
Ampak, kot smo rekli, vsak naj izrazi svoje mnenje, vse je lahko za kaj dobro.
Podobna seciranja pa berem na Srbskem forumu, ampak tam se z Ivanom pogovarjajo direktno, ne za ovinkom.
Slika cebelnjaka iz visine je super.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 08:06 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: |
...Danes sem zjutraj razmisljal o tem kar vidim pri mnogih nasih cebelarjih. Poleti imajo loputko na zadnjih vratih odprto na vratih pa peno. Pa me zanima ali kljub tej peni vlece skozi panj. Ker potem je najbrz kar ugodno za varojo...
|
Par besed o penasti gumi v panjih.
Na čebelarsko uporabo penaste gume sva prva (vsaj o tem prej ni bilo nič slišati), pred mnogimi leti prišla z Igorjem. O tem sem v SČ seznanil tudi druge čebelarje.
Čebelarji z AŽ-panji (najbrž na neke načine tudi čebelarji v drugih panjskih sistemih) smo imeli pozimi probleme z vlago v panjih. Zimske izolacijske blazine med zamreženimi okenci in zaprtimi panjskimi vratci so bile vse premočene, ker so vpijale vlago, ki jo proizvaja čebelja družina.
Kako se tega rešiti ali vsaj oblažiti?
Na misel nama je prišla uporaba penaste gume, ki je trajna, dobro izolira in jo lahko zelo tesno vstavljamo v panj. Mislila pa sva, da tudi ne vpija vlago.
Zato sva prišla na idejo, da bi z zarezami vanjo in v te zareze vstavljen zgiboma velik list pivnika, rešila problem odvoda vlage iz panja skozi izolacijsko blazino na prosto (v čebelnjak). Pa kljub temu ohranila popolno izolacijo. Seveda sedaj z odprtimi panjskimi vratci. Jaz sem jih kar snel in jih še sedaj imam na podstrehi!
Vse to sem naredil in uporabil v mojih AŽ-panjih. Ko pa mi je zmanjkalo ustreznih pivnikov sem nekatere blazine iz penaste gume kar brez pivnikov vstavil v panj.
Spomladi sem pa pri teh blazinah opazil, da so bile zgoraj premočene od vlage. Tako sva ugotovila - kar bi lahko že prej, če bi na blazino vlila vodo - da prepušča vlago. Pivnik je postal odveč. Še sedaj pa uporabljam tako zarezane blazine, saj se zareze stisnejo pri tesni vstavitvi v panj.
Sedaj pa k zanimivem vprašanju, če je skozi penasto gumo tudi prepih? Mislim (nisem tozadevni strokovnjak), da prepiha skozenj ni, če prepih razumem tako, da mora pri tem imeti zrak hitro gibanje. Tu pa se zrak prebija skozi neko debelo porozno sestavo materiala in ne more priti do hitrega gibanja zraka. Vendar pa vseeno toliko, da se zrak nekako splazi skozi a zelo počasi. S sabo pa prinese vlago, ki na zunanji strani, ki je v hladu, deloma kondenzira v tekoče stanje in nato tudi ta hlapi na prosto v čebelnjak.
Brez bojazni, da bi bila ta pena vzrok ugodnega počutja varoj (zaradi nekoliko daljšega izleganja čebel)! Najbrž prav obratno.
Se bom pa vzdržal komentarjev na še druge tvoje pripombe, ker smo družno prišli do sklepa, kot si ga tudi ti povzel:
"...Ampak, kot smo rekli, vsak naj izrazi svoje mnenje, vse je lahko za kaj dobro..."
Ostanimo torej predvsem pri razgovorih o našem čebelarjenju. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 08:18 Naslov sporočila: |
|
|
ko sta prinesla na plan tole z odprtimi vrati in vstavljeno peno, imam jaz eno vprašanje.
kaj pa quilt? quilt tudi prepušča vlago, v njem je sicer tudi izolacija, ampak kakor koli obrneš, ni neprodušno zaprto, tako neprodušno kot ima brnda pri sebi, ko čez vrhnjo naklado namesti tisto mislim da je 2cm debelo ploščo (ne spomnim se iz kakšnega materiala).
torej, fino bi bilo, če bi brnda na enem svojih panjev preizkusil naš quilt, ker bo lažje in predvsem takoj ugotovil razliko, kot da se mi matramo in prvo 5 let koračimo do starega satja.
lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 08:36 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | | torej, fino bi bilo, če bi brnda na enem svojih panjev preizkusil naš quilt, ker bo lažje in predvsem takoj ugotovil razliko, kot da se mi matramo in prvo 5 let koračimo do starega satja. |
Je že meni vsaj 2x povedal, da je po njegovem nepotreben .
Pravi, da zadošča 2cm lesa nad glavami čebel, vse ostalo je nepotrebno, ker ne pripomore praktično nič k boljšemu zadrževanju toplote.
Tako so mu pokazali termometri, ko je testiral različne debeline (lesa).
Jaz nisem meril ! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 08:59 Naslov sporočila: |
|
|
Še nekaj hitrih misli ...
Z Marjanom je fino debatirati (meni), ker ima tudi pomisleke, ki silijo k razmišljanju.
| Marjan je napisal/a: | | Najbrž si spregledal, Marko. |
Morda pa res. In kakšen je torej njegov vrstni red nujnih pogojev ?
| Marjan je napisal/a: | | Res pa je na žalost vse, kar omenja - tudi med vrsticami - potrebno za uspeh pri njegovih čebelah. |
Tega sam ne jemljem kot nekaj žalostnega.
Tudi sicer je bilo pri čebelah vedno potrebno narediti celo vrsto stvari, da je prišel čebelar do medu. Ti si bil priča prevozom v Belo krajino z vlakom. Temu bi šele lahko kdo dal nalepko "žalostno" .
| Marjan je napisal/a: | | To tudi mene bega in odvrača - da te metode - terjajo nedoločeno veliko let, do zadovoljivega rezultata. |
Sploh ne . 3 do 5 let (po Brndi) je vse kaj drugega kot nedoločeno veliko let.
| Marjan je napisal/a: | | Kolikor vem, o usodnem pogoju (proti varoji) okroglih panjskih žrel, zvrtanih nekje v zgornji tretini naklad, menda prakticira in razlaga edino(?) g. Brndušić... |
Okrogla žrela so po njegovem bistven (ne usoden) pogoj za dobro mikro klimo v panju; torej za okolje, prijazno in ustrezno čebelam. Ne glede na to, ali imajo ali nimajo varojo.
Vsaj v Srbiji in Bosni (in nekaj Makedoniji) se precej povečuje število čebelarjev, ki jih prakticirajo.
| Marjan je napisal/a: | Kaj sem imel v mislih? To, da imajo čebele v genih zapis, kakšno temperaturo rabi njihova zalega. Vsako odstopanje od tega zapisa - navzdol ali navzgor je po moji logiki nenormalno (škodljivo - bodisi s podhlajeno zalego, ki se dalj časa izlega, bodisi s "pregreto" zalego, ki se prej izleže...
Naj končno tudi pri nas spregovorijo o teh zadevah strokovnjaki, da ne bomo pleteničili amaterji. Bojim se, da je to glas vpijočega v puščavi... |
Tudi sam bi rad slišal strokovnjake. Pri nas imam dobro mnenje o dr. Božiču (na splošno), drugih ne poznam prav dobro. Še površno komaj.
In kolikor vem, se nihče ne ukvarja z merjenjem temperature zalege ...
Mimogrede: koliko pa je tista, zapisana v genih ?
Drugače pa je moj generalni pogled na vse skupaj na kratko tak: nemogoče se mi zdi, da bi morala ena milijone let stara vrsta umreti zaradi neke pršice. Le vpliv človeka (pritisk) nanjo (čebelo) ne sme biti prevelik, pa bo šlo. Brez trde kemije, ki je slepa ulica.
Sicer bomo imeli čebele "na infuziji", ki bodo sicer žive, to je pa tudi vse. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 09:07 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | | lakotnyk je napisal/a: | | torej, fino bi bilo, če bi brnda na enem svojih panjev preizkusil naš quilt, ker bo lažje in predvsem takoj ugotovil razliko, kot da se mi matramo in prvo 5 let koračimo do starega satja. |
Je že meni vsaj 2x povedal, da je po njegovem nepotreben .
Pravi, da zadošča 2cm lesa nad glavami čebel, vse ostalo je nepotrebno, ker ne pripomore praktično nič k boljšemu zadrževanju toplote.
Tako so mu pokazali termometri, ko je testiral različne debeline (lesa).
Jaz nisem meril ! |
To že verjamem, da ne pripomore k boljši toplotni izoliranosti... kaj pa vlaga v panju. point quilta je da absorbira vlago.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | | To že verjamem, da ne pripomore k boljši toplotni izoliranosti... kaj pa vlaga v panju. point quilta je da absorbira vlago. |
A vlaga škodi ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 09:40 Naslov sporočila: |
|
|
baje da ja. francel bi pritrdil oziroma sem prepričan da pritrjuje.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 09:52 Naslov sporočila: |
|
|
Baje, da ne. Je kar nekaj čebelarjev , ki jim zanalašč naveznejo na vrh (nakladnega ) panja folijo za kondenzacijo le te. Tudi sam sem to preiskusil. Nisem opazil da bi škodovala.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 10:00 Naslov sporočila: |
|
|
mnja, v rotacijskem čebelarjenju je bilo izrecno govora o tej foliji. bi blo še enkrat za pogledat cel filmček. če bi ga kje še našel.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 10:16 Naslov sporočila: |
|
|
http://www.youtube.com/watch?v=px3agh67_xI
Na tule ga imaš. Pa ne glej v službi. Da te kak šef ne ulovi. 
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 11:39 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | Še nekaj hitrih misli ...
Z Marjanom je fino debatirati (meni), ker ima tudi pomisleke, ki silijo k razmišljanju.
|
Marko, še jaz z veseljem na hitro o tvojih mnenjih.
Sedaj nimam časa prebrskati Brnduševićeve tekste za citati. A verjemi, vsaj začasno, da je res navajal v različnih sporočilih različne podatke, kaj je po njegovem najpomebnejše - na prvem mestu...
Z nekdanjimi vlakovnimi prevozi na adovo pašo (sem napisal na Dolenjsko), ki sem ji spremljal, z očetom (železničarjem) je bilo naporno, nikakor pa ne žalostno. Takrat je bila to potreba, če nisi mogel kupovati takrat zelo dragega sladkorja ali dobiti nekaj ajdovega medu, kar v našem kraju ni mogoče.
Bral sem od avtorjev teh samoobrambnih metod čebel proti varoji, da je (so) rabili za končni uspeh zelo različno navajanih znatnih številom let. Znatno pa pomeni tudi nedoločeno - bomo videli, koliko bo to trajalo pri nas! Številka 3-5 let je pri nas že tu, pa poskusi uvedbe teh metod še niso zaključeni.
Spet različno beremo Brnduševićeva sporočila glede okroglih žrel. Večkrat je napisal, da je to eden od najbistvenejših pogojev za njegov uspeh. Kje, pa je treba brskati, če se ne verjame.
Predstavljam si, da čebele točno- življensko važno - vedo, kakšna mora biti najboljša ali sploh potrebna temperatura pri zalegi. To mnenje sem lajično obesil na izraz "geni". Vsako odstopanje od tega njihovega "znanja" predstavlja težavo, mar ne? Meriti mi jo ni treba.
O izumrtju ali obstanku živih bitij na zemlji je ogromno razmišljanj in ugotovitev. Moje ubogo - nepodkovano mnenje je celo tako, da je z varojo tako, kot nekakšna epidemija - pride in izgine ali se potuhne. (koloradski hrošč, miši...). Za vse te pojave pa je treba imeti razloge. Nekatere dobro poznamo, pri drugih pa ugibamo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 11:47 Naslov sporočila: |
|
|
Res je, da en primer še ne pomeni pravila, a letos sem videl en nukleus (samo na eni nakladi), ki je bil februarja dobesedno moker od quilta do podnice in vse vmes seveda.
Sezono (slabo) so končale na štirih nakladah.
Ne želim propagirati čim več vlage v panjih !
Nisem pa prepričan, da ustaljena 'opozorila' o preprečevanju vlage pozimi na račun 'prepiha' res imajo trdno podlago. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 11:49 Naslov sporočila: |
|
|
ja kaj pol damo quilte stran?! pa samo 2cm desko gor?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 12:33 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, ce bos sprobal ta Ivanov rezim na tvojih panjih, a bos zadnja vrata tesno zaprl?
Quilti so v Ivanovem rezimu lahko vprasljivi. Ko bom imel zadosti druzin, bom vsekakor na polovici quilte odstranil, dal povrh debelo tkanino in gor pokrov.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 29, 30, 31 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 29, 30, 31 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
| Stran 30 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
