Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

majql · Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54

Slovenska api-aroma-terapija pridobiva na prepoznavnosti. Tudi na račun našega Marjana. Zato sem sem prilepil, saj je to ena od njegovih dobrih idej (in želja)!

http://apitherapy.blogspot.com/2014/03/beehive-air-treatment-now-available-in.html
_________________
dobra volja je najbolja!

BorisP

G. Marjan je napisal:

Želja

Hotel sem že (ponovno) čisto odnehati sodelovati v tem forumu. Sramujem se samega sebe, da ne vstrajam pri takem sklepu.
A me premami moje nagnenje za razprave o zadevah, ki so mi blizu. Saj to počenjam s prijatelji neposredno. Tukaj pa sem mislil, da je taka debata tudi v redu.
Pa žal vedno ni. Nekaterim to ni všeč, kar popolnoma razumem. Smo vsi nekako iz drugačnega testa in ni, da bi se silili skupaj.

Javljam se ponovno po daljšem premoru. Imam pa za nadalje posebno željo oz. pogoj.

Domnevam, da ta forum prebirajo tudi ali predvsem čebelarji, ki – tako kot jaz - čebelarijo z družinami v klasičnih AŽ-panjih. Čeprav noben od njih ne sodeluje v teh debatah. To sklepam iz podatkov o gledanosti posameznih »rubrik« ali »tem« v tem forumu, kot se jim menda reče. Saj je »moja« rubrika, ki se veže skoraj izključno na čebelarjenje s klasičnimi AŽ-panji, najbolj obiskana. Obiskanost se giblje med 50 – 100 ogledov na dan! Ta obiskovanost ne pojenjuje niti sedaj, ko že dalj časa ne objavljam nič novega.

***

Sedaj pa k želji, ki pogojuje moje nadaljno sodelovanje v tem forumu.

Sodeloval bom tukaj nadalje samo v primeru če se vključi v forumsko debato - NOVA POTA brez kemikalij -, vsaj eden, ki čebelari s klasičnimi AŽ-panji. Četudi ne uporablja moj način* uporabe teh panjev. Če jih pa uporablja, toliko bolje.

To pogojujem zato, da ne bi v nobenem primeru prihajalo do nejevolje med ostalimi udeleženci teh debat, ki čebelarijo v drugačnih panjskih sistemih. Da vseh drugih ne bi »posiljeval« z razlagami napredka in razgljabljanja novih rešitev pri čebelarjenju v panjskem sistemu, ki se jih ne tiče in jih ne zanima.

***

Za začetek ali ponovni konec tudi tega mojega tukajšnjega oglašanja pa prilagam prispevek, ki sem ga sicer pripravil in poslal že pred meseci za objavo v SČ. Najbrž tam sploh ne bo objavljen, zato ga objavljam tukaj.

Moje ljubiteljsko »AŽ-maksi« čebelarjenje.

Kot »mali« čebelar (z majhnim številom čebeljih družin) si lahko privoščim bolj nenavadne pripomočke in načine čebelarjenja, kot bi bilo to primerno (koristno) »velikim« (ker si lahko vzamem več časa za »rejo« posamezne čebelje družine). Da le niso ti nenavadni načini v škodo drugim čebelarjem (recimo za širjenje bolezni, ropanje ali uvajanje tujih vrst čebel)! Tega se seveda tudi držim pri mojem »AŽ-maksi*« načinu čebelarjenja, ki je predmet tega zgoščenega poročila o teh, pri meni dodobra uspešno preizkušenih novostih.

Moje odstopanje od običajnih AŽ čebelarskih praks je najbolj vidno v tem, da uporabljam navadne (standardne) AŽ-panje s preprostim sestavljanjem, za čebelarjenje v panjske enote s poljubno veliko panjsko prostornino. Od očeta podedovane, skoraj 100 let stare »žnideršiče« sem namreč z vehami povezal. Precej podobno, kot so to delali naši predniki s kranjiči (glej spodaj Janšev sistem »maksi« čebelarjenja s kranjiči, kot ga je predstavil dr. J. Rihar). Sedaj zame »žnideršiči« niso več panji z omejeno (premajhno) prostornino. Postavljeni so ob bok nakladnim panjem in imajo tudi poljubno veliko prostornino.
Ker so v mojem čebelnjaku »žnideršiči« zloženi v treh nadstropjih (kjer jih še lahko priročno upravljam), čebelarim s čebeljimi družinami v AŽ-maksi » trojčkih«, kot sem jih poimenoval pri navpični združitvi treh standardnih AŽ-panjev. V njih čebelarim na najrazličnejše, tudi povsem nove in zame zelo zanimive ter koristne načine.

V zadnjih letih mi je najljubše čebelariti tako, kot na tipičnem primeru prikazujem v risbi. Risba kaže razporeditev satja in njihovo vsebino v družini, naseljeni v AŽ-»trojčku« na višku razvoja. V rdeči barvi so sati s trotovino s katero intenzivno odstranjujem varojo in zaviram rojno razpoloženje. Proti izrojitvam imam sicer še druge, posebne pripomočke. Nekatere še v preizkusni fazi.

Čebelam pri mojem načinu čebelarjenja taka panjska (pre)ureditev ne predstavlja nobenih težav. Drugače bi ta način sestavljanja panjev že davno opustil. Podobno so najbrž hitro ugotovili tudi naši predniki pri čebelarjenju s kranjiči, na katere so polagali druge kranjiče in jih preko veh povezovali v večje panjske enote. Nobenih kritičnih pripomb na tak njihov način ni bilo zaznati, pač pa veliko hvale in ponosa, da so bili med prvimi, ki so uporabljali ali celo odkrili čebelarjenje s poljubno veliko panjsko prostornino s panji v čebelnjakih (glej spodaj risbo Janševega sistema).
Gornja fotografija zraven risbe ilustrira dejansko velikost AŽ-maksi »trojčka«, ki ga je sestavil po mojih načrtih z izrezom veh in vstavitvijo vložka, mizarski mojster Krže za čebelarsko razstavo.

Dvoetažno zalegalno gnezdo (plodišče) družine imam pri prikazanem načinu čebelarjenja v srednjem panju, kjer ima družina tudi stalno odprto žrelo.
Nad njim imam za družino v gornjem panju dvoetažno medišče, ki ju odpiram po potrebi.
V spodnjem panju pa imam v dveh etažah tim. servisni oddelek za najrazličnejše potrebe (za čiščenje in popravila satja, za predelavo in prenos namočenega, strjenega medu, za stimulativno krmljenje na zalego ob prenosu medu z odkritimi pokrovčki na medenem satju iz shrambe, tudi po potrebi za namestitev pomožne družine ali roja itd., itd.).

Če mi kakšna družina v AŽ-trojčku spomladi kasni v razvoju, ji dodajam sate zalege iz pomožne družine, ki jo imam običajno v žnideršičevem »eksportnem« sedem-satarju. To opravim postopno pred nastopom glavnih paš (pri meni smreka in lipek). Pred glavno pašo pa ji odvzamem vse sate, za še zadnjo, najmočnejšo okrepitev glavnih družin v »trojčkih«. Z njih ometem čebele nazaj - v nekoliko zožen njihov panj. Torej naredim iz pomožne družine umetni roj na praznih satnikih, ki jih imam pregrajene z na tesno vstavljenima dvema ožjima tankima letvicama, opremljenih samo z ozkimi trakovi satnic. Ometenca seveda krmim, da hitro, lepo in trdno zgradi v teh satnikih naravno satje. To satje v naslednem letu ali letih postopno dajem v AŽ-trojčke, v zameno za njihovo staro satje.

Na ta način dobim vse družine v AŽ-trojčkih zelo močne (»čebelne«), sposobne za maksimalni izkoristek paš. Hkrati jim v rojnem obdobju, ko je družina pripravljena gojiti trote (aprila, maja, junija) postopno vstavljam vse več – včasih celo do tri(!) »trotovske« sate. Seveda jih po ca. 20. dneh, predno se troti lahko izležejo in bi varoa z njimi odšla delat škodo družini, izrežem in delno tudi samo izpraznim (odkrijem in izperem) ter zamenjam z novimi. Trotovino (skupaj z varojo) preganjam ob teh prilikah tudi na drugih zaleženih satih. S takim, maksimalno intenzivnim gojenjem trotovske zalege, odstranjujem veliko varoj (ca.10 x več jih je v trotovini, kot v delavski zalegi).
S tem stalnim obiljem – presežkom - odkrite zalege v družini zaviram in večinoma tudi preprečim njeno rojno razpoloženje. Torej ubijem dve muhi na en mah!

*Besedo tujega izvora »maxi« pišem po slovenskem pravopisu »maksi«.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Tako sem uporabil še od očeta podedovane, skoraj 100 let stare žnideršiče za sestavljanje v poljubno velike panjske sklope, ki sem jih kasneje poimenoval »AŽ-maksi«.Lahko jim dodajam še AŽ-zaklade, kot jih je izumil Igor Frančič in sva jih nato skupaj izpopolnjevala.

majql · Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54

Pozdravljam gospoda Marjana, čebeljega soseda.

Vprašal bi vas rad, kljub temu, da se ta situacija v AŽ panjih praviloma ne pojavlja, kaj menite o obračanju AŽ satov v pokočni položaj, a predvsem kot poznavalca čebel in arhitekta:

1. ali obstaja razlika v nosilnosti sata, če so celice obrnjene običajno (tako, kot kupimo satnice, kjer je ostri kot šeskotnika na vrhu in spodaj) ali zasukane za 90 stopinj, kjer sta na vrhu in spodaj vzporedni stranici.

2. drugačen prenos toplote?

3. Kaj pomeni, če je na dolžini satnice (ali pa npr. na 10cm) v horizontalni smeri v zasukanem satu manj celic, kot v običajni gradnji, več pa po višini?

4. posledice razlike v sredini sata med celicami, ko se y in mercedes znak spremenita v nekaj, kjer gre ena vodoravna linija v levo ali v desno?

5. ali to lahko vpliva na varojo in kako, če sploh?

6. ali je obrnjenost sata-celic sploh pomembna?

lp.
_________________
dobra volja je najbolja!

BorisP

G. Marjan je napisal:

Na ožjo stanico postavljeni normalno* grajeni AŽ-sati

Prijaznemu »majqlu« - čeprav po tem vzdevku žal ne vem niti kako se v resnici imenuje, niti odkod je in niti tega, če čebelari z AŽ-panji, torej v čebelnjaku.

Ne glede na to me veseli, da se nekdo zanima o stvari, ki je povezana z AŽ-panji, kar je predmet mojega angažiranja v tej rubriki. Zato posebno rad odgovorim na taka vprašanja.

Vprašal bi vas rad, kljub temu, da se ta situacija v AŽ panjih praviloma ne pojavlja, kaj menite o obračanju AŽ satov v pokočni položaj, a predvsem kot poznavalca čebel in arhitekta:

Res to situacijo čebelarji, ki čebelarijo samo v prostornini standardnega AŽ-panja ne uporabljajo, ker je ne morejo. Za kaj takega si morajo oskrbeti »zaklado«, ki jo od zadaj vstavimo v obstoječi AŽ-panj kot premično dodatno panjsko prostornino. S tem povečamo njegovo prvotno prostornino za približno 1/3. AŽ- panj s tem dodatkom postane velikoprostorninski panj s podobno prostornino kot trietažni AŽ-panj.

1.ali obstaja razlika v nosilnosti sata, če so celice obrnjene običajno (tako, kot kupimo satnice, kjer je ostri kot šeskotnika na vrhu in spodaj) ali zasukane za 90 stopinj, kjer sta na vrhu in spodaj vzporedni stranici.
2. drugačen prenos toplote?
3. Kaj pomeni, če je na dolžini satnice (ali pa npr. na 10cm) v horizontalni smeri v zasukanem satu manj celic, kot v običajni gradnji, več pa po višini?
4. posledice razlike v sredini sata med celicami, ko se y in mercedes znak spremenita v nekaj, kjer gre ena vodoravna linija v levo ali v desno?
5. ali to lahko vpliva na varojo in kako, če sploh?
6. ali je obrnjenost sata-celic sploh pomembna?

Četudi obstajajo kakšne ugodnosti takega ali drugačnega začetka gradnje celic, je v čebelji in čebelarjevi praksi to zanemarljiva okolnost. V 40. letih moje neprekinjene prakse čebelarjenja tudi z AŽ- zakladami nisem nikoli opazil nobenih razlik pri pokonci postavljenih satih v zakladah v primerjavi z običajno postavljenimi. Torej lahko rečem, da po mojih izkušnjah obrnjenost sata-celic ni škodljiva.
»Nepravilno« gradnjo setja si privoščijo tu in tam čebele same v prosti gradnji, kar je opazil in dokumentiral naš kolega Marko!
Tudi glede varoje žal nisem opazil, da bi jih obrnjenost celic kaj motila.

Kar je pa bolj čudno, da se čebele sprijaznijo na nek način tudi z drugačnim nagibom celic, ki so normalno rahlo obrnjene navzgor. Pri pokonci postavljenem satu pa pridejo celice v vodoravno lego. Slišal sem za primer (ki ga nameravam preizkusiti tudi sam). da se čebele sprijaznijo celo s satom, ki je položen vodoravno in so celice obrnjena navzdol. Tak sat je matica spodaj menda celo zalegla.
Sicer pa so celice matičnikov tudi obrnjene navzdol…
_________________________________________________________
*Celice v normalno prosto-grajenem satu čebele statično dokaj logično (optimalno) prično s pritrditvijo konice, oz. roba šesterokotne celice pod stropom panja ali satnikove letvice. Vendar se zgrajeno satovje statično očitno popolnoma enako obnaša tudi v obrnjenih legah. Žal te ugotovitve iz logike in prakse ne znam sedaj statično – računsko utemeljiti, ker se s tem nisem ukvarjal od davnih šolskih ur.
Sedaj mi glede tega vprašanja zadoščajo ugotovitve iz izkušenj.

Na teh slikah vidimo, da čebele »znajo« po potrebi graditi in uporabljati najrazličnejše načine gradnje celic. Gornje robove celic odebelijo za boljšo statiko in gibanje čebel..

AŽ- zaklada s pokonci postavljenimi AŽ-sati (po dolgoletnih izkušnjah brez kvarnih posledic take ga obračanja satja).

Normalna prosta gradnja čebeljega satja.
Iz knjige »Umni čebelar«. Spisal župnik F. Lakmayer pri Št. Joštu nad Vrhniko., 1907

BorisP

G. Marjan je napisal:

Zakaj in kako še vedno nekoliko »zakladno« čebelarim?
(Še k vprašanju o pokonci postavljenih AŽ-satih)

»Zakladno«* čebelarjenje z obračanjem satov v zakladi, sem v glavnem opustil zaradi »pogruntacije« čebelarjenja na AŽ-maksi način. Imam ga še vedno zaradi stalnega spremljanja teže čebelje družine s (pra) staro, še očetovo tehtnico, ki je postavljena pod AŽ-panj. Pod moje sedanje AŽ-trojčke je ne bi mogel podstaviti, ker vaga samo do 100kg.
Ob dobri letini, ko je devetsatni AŽ-panj z zaklado poln medu imam s to tehtnico težavo, ker teža seže preko 100kg. Pa to »težavo« z razumevanjem sprejmem, saj se redkokdaj zgodi in se da približno oceniti za koliko je panj z zaklado trežji od 100kg.
Tudi letos imam tak panj na tehtnici. Ob prvomajskih dneh sem polnorazviti družini v celi prostornini AŽ-panja dodal zaklado. Vanjo sem prestavil v pokončni legi že zaležene sate iz druge etaže, ki je bila dotlej sestavni del zalegalnega gnezda družine. Nad te sate sem vstavil manjše satiče, ki so visoki toliko, da izkoristijo prostor zaklade v celoti.
V tedaj zpraznjeno drugo etežo prvotnega gnezda (v originalu AŽ-panja je to medišče), sem vložil moje, že v celoti izdelane in že večkrat uporabljane široke sate z ustrezno globjimi celicami. Te celice so približno tako globoke, kot jih čebela same često podaljšajo v medenih vencih nad zalego. To sem naredil namerno, da ne bi slučajno matica zalegla v tej etaži in mi ni treba vstavljati marične rešetke niti na zaklado, niti pod medišče AŽ-panja.
Če bo kolikor toliko dobra paša bom imel od tako močne družine sorazmerno več medu, manj rojnega razpoloženja in ob uporabi satov s trotovskimi celicami tudi znatno manj varoj.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
*Ime zaklada poimenuje določen panjskimi prostorninskimi element, ki je v določenih primerih lahko samostojen panj, praviloma se ga pa dodaja osnovnemu panju na določene načine: podobno kot naklado, podklado ali priklado.
Zgodilo se je, da je čebelarjenja nevešč prevajalec iz slovenščine v angleščino prevedel ime zakladni panj preveč dobesedno v treasure hive (panj zaklad)…No ja, zame je bil ob njegovem nastanku res prvorazredni izum, pravi zaklad!

lakotnyk

pri tej zakladi jaz vidim problem samo v tistih malih satkih ki so drugačnih dimenzij.

te težave bi se pa morda lahko rešil, če bi čebelaril z AŽL panjem, se pravi s tistim ki ga je modificiral čebelar Lojze Ličen. To je troetažni, pri takem bi zaklada menda lahko imela AŽ sate pokonci v dveh nadstropjih?

sicer me priznam AŽ sistem preveč ne zanima, samo toliko kolikor je zanimiv sistem čebelarjenja v njem in toliko ker v na temu sistemu čebelari 80-85% slovenskih čebelarjev. in jasno toliko, da bom morda moral, ko bom starejši in me hrbet ne bo več ubogal, čebelarit v AŽjih Razz

me pa zanima, če imate kakšne izkušnje z AŽL panji in če ja kakšne?

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

klopotec

Zdešar govori o tem, da je pokončno obrnjen AŽ sat, idealno plodišče za sivko.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Desetkanje trotov

Pri mojem poskusu iz orožarnice boja proti varoji, da bi v sezoni intenzivno redil trotjo zalego v čebeljih družinah in njeno poleženje dosledno preprečeval (kar relativno lahko izvajam v panjskem sistemu AŽ s katerim čebelarim), sem trčil v pomislek, kaj bi to pomenilo za opraševanje matic in še kaj drugega v zvezi s troti. Predpostavljam, da bi se v tem primeru kljub tem ukrepom prosto poleglo vsaj še desetina siceršnjega števila trotov iz nekontrolirane trotje zalege tu in tam v čebeljem gnezdu, ki ga ne bi tako natančno imel pod kontrolo.

Za opraševanje matic me v tem primeru ni strah.
Vsi čebelarji te metode itak ne bi opravljali, vsaj ne dosledno. Trote bi prosto vzgajale tudi v »naravo« pobegle in tam obstale čebelje družine.

Če pa teoretično predpostavljam, da bi ostalo v mojem okolišu le tista desetina siceršnjih trotov, je rezultat tudi jasen po naslednjem podatku iz literature
V plemenilnih postajah imajo za oprašitev stotin deviških matic na voljo le eno družino z obiljem trotov, tim. »trotarja«.
Torej bi že desetina trotov desetih močnih družin zadoščala za oprašitev stotin deviških matic.

Bolj kočljiv je pomislek, če bi tako umetno zmanjšanje izleženih trotov v polnorazviti družini kvarno vplivala na njeno »počutje« in funkcije. Troti poleg opraševanja matic vendar opravljajo še kakšne druge funkcije v panju?! Nekoč so mislili, da so troti tudi »vodonosci«. No, to zagotovo niso, ker bi jih videli na vodnih napajalnikih. O njihovi siceršnji vlogi je brati nekaj trditev in domnev. Ne spomnim se pa tozadevnih znanstvenih dokazov.

Na vsak način bi bilo bolje pustiti, da ima družina toliko trotov, kolikor si jih poželi.
Ampak! Če imam v mislih to, da ni povsem jasno, kaj družina izgubi, če nima v panju toliko izleženih trotov, kolikor bi jih sicer imela – in to soočam z upanjem, da bi z omejitvijo števila trotov družino rešil pred propadom zaradi varoje – je moj izbor tudi jasen. Proč z 90% trotje zalege!?

Torej še enkrat: to vprašanje glede omejitve (desetkanja) števila trotovje je le moja namera, ki jo s težkim srcem a relativno tehnično lahko opravljam v AŽ-panjih. Samo o tem in v takih okoliščinah tukaj pišem.

Pripis:

Morda je »olajševalna« okolnost pri moji slabi vesti glede poskusa intenzivnega preganjanja trotov, še predno se izležejo, tudi ta, da čebele same, ko mine kratek čas in potreba po opraševanju deviških matic, vse trote brez milosti sestradajo in izženejo iz panja. Torej jim troti le niso tako potrebni tudi za neke neopredeljene druge stvari, kot bi mislili.
Če je čebelam to v navadi in dovoljeno, naj bi bilo tudi meni. Tako se tolažim ob tem poskusu, ki pa bo morda prav tako nezadosten, kot vsi dosedanji ukrepi proti varoji.

Toda, če se ne poskusi se ne ve!

BorisP

G. Marjan je napisal:

Kaj je z malimi satniki v AŽ-zakladi?

V tej rubriki pišem o moji (panjski) obliki čebelarjenja in se ne mislim vtikati v (panjske) probleme drugih. Isto sem pričakoval od kolegov, ki ne čebelarijo v tem sistemu. To sem jasno sporočil 4. maja, ko sem se ponovno oglasil.
Takrat sem povedal, da bi želel podrobneje debatirati s čebelarji, ki čebelarijo s klasičnimi AŽ-panji. Napisal sem med drugim:
To pogojujem zato, da ne bi v nobenem primeru prihajalo do nejevolje med ostalimi udeleženci teh debat, ki čebelarijo v drugačnih panjskih sistemih. Da vseh drugih ne bi »posiljeval« z razlagami napredka in razgljabljanja novih rešitev pri čebelarjenju v panjskem sistemu, ki se jih ne tiče in jih ne zanima.

Žal se doslej še ni oglasil nihče od teh klasičnih AŽ-jevcev, čeprav sem (skoraj) prepričan, da prebirajo to rubriko.

Naj vseeno pojasnim tudi čebelarskemu kolegu, ki odkrito pravi, da ga AŽ sistem bolj malo zanima, pa ga kljub temu muči problem malih dodatnih satnikov, ki jih uporabljam v zakladah.
Zaklada bi bila seveda lahko nižja od možne, da bi bili v njej le AŽ-sati. Jaz sem jo želel izkoristiti do maksimuma. Zato sem v njo namestil še »satiče« v funkciji medenih vencev nad zalego, ki je zato v zakladi do gornjega roba. Lahko pa uporabim v njej dodatni prostor za vrsto drugih namenov ki sem jih opisoval. V shematični skici načrtov za zaklade se vidi, kako je na primer lahko njen prostor izrabljen.

Res sem s tem uvedel pri teh zakladah poleg normalnega satnika še novega, manjšega. Pa to ni nič zgražanja vrednega, sploh pa ne za čebelarje zakladnim sistemom, kjer je to zelo utečeno! Tako, kot pri nakladnem sistemu pa se tudi pri tem zakladnem lahko čebelar odloči uspešno čebelariti samo z osnovno dimenzijo satnikov.

Trietažni AŽ-panj ni klasični AŽ-panj in kot tak ni predmet te rubrike. Jaz jih ne uporabljam, saj imam s klasičnimi AŽ-panji poljubno velik, raztegljiv – panjski prostor.

Marko

klopotec

Marko, taka panja imam naseljena dva z letošnjima rojema.

Le da imajo moje čebele shrambo iz klasične Warre naklade, s klasičnimi osmimi Warre satniki. Koliko so zgradile sedaj ne morem povedati, ker so zgoraj pitalniki in ne maram zdaj v času gradnje nič posegat.

Warre satnik je skoraj enak kot bi bil polovični AŽ satnik.

V bistvu je to konfiguracija o kateri sva se pogovarjala.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

Tole je slika.
Spodaj sta dve spojeni Warre nakladi s pokončnimi osmimi AŽ satniki.
Zgoraj je ena Warre naklada z okvirji.
Ko bo lepo vreme (upam da še bo Very Happy

) bom snel pitalnik, odprl in pogledal, kaj sta dva tako naseljena roja zgradila.

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Kompatibilen – združljiv panjski tip (nakladni AŽ)

Čebelarskemu kolegu Marku dajem tukaj nekoliko razširjeno pojasnilo na njegovo vprašanje in namero, ki naj bi bila v sorodu z mojo rešitvijo v AŽ-zakladi. Torej se bistveno ne odmikam od načela, da naj bi se v tej rubriki razpravljalo pretežno o čebelarskih zadevah s standardnimi AŽ-panji.

Razumem upravičene težnje nekaterih naših čebelarjev, da bi v deželi, kjer se večinoma čebelari v AŽ-panjskem sistem, pri uvajanju in prakticiranju nakladnega panjskega sistema - vsaj v začetku čebelarili kompromisno. Imeli bi prostostoječe nakladne panje, v njih pa AŽ satnike.
Razumem tudi razmišljanja, da bi čebelam dali v plodišču visok, neprekinjen sat.

Za uresničitev teh teženj pa je treba zavreči in se posloviti od obstoječih, standardnih panjev ter sestaviti nov panj. To pa ni moje področje čebelarjenja. Jaz iščem rešitve, ki temelje na dopolnitvah obstoječih, standardnih (pri meni AŽ) panjih. Da jih ni treba zavreči, ker so v osnovi dobri in trpežni. Pa še v večinski rabi so in naši, domači.

Ker pa ima vsak čebelar svoje poglede, razumem tudi čebelarskega kolega Marka, da želi sestaviti poseben nakladni panj s standardnimi (pokonci visečimi) AŽ satniki v plodišču.
V mojih zakladah, kot dodatku k osnovnemu panju, se res dosledno dogaja, da matica zaleže pokonci postavljene AŽ-sate skoraj popolnoma do gornjega roba satnika. Satiči nad temi sati pa so nanešeni z medom, brez zalege, čeprav vmes ni matične rešetke.

Kako bi deloval panjski sistem, kot si ga zamišlja Marko, težko napovedujem. Najprej bi pomislil, če bi se v višjih satičih (polovica pokončnega AŽ sata) tudi dogajalo to, da jih matica vsaj deloma ne bi zalegla. Ampak to Marka ne bi motilo, ker bi to stalno prepuščal družini.
Druga pesem bi se dogajala v takih »polovičnih« mediščnih nakladah, nad tako plodiščno naklado, polno medu. Tudi iz mojih izkušenj vem, da predstavlja čebelam problem prazen prostor nad takim, z velikim medenim »vencem« nad zalego.
Jaz ga rešujem s tem, da vanj prestavljam – vsaj deloma – medene sate iz prvega medišča nad zalego. Še bolj učinkovito pa, če vanj prestavim kak sat zalege (seveda s čebelami) iz plodišča. Take sate označim, da jih ne točim sedaj, ko na žalost še vedno kaj dodatno šarim s tretiranji proti varoji.
Seveda to lahko delam, ker imam v AŽ-panju (v maksi sistemu), enake mere satnikov!

V Markovi zamisli nakladnega panja bi bilo po mojem mnenju najbrž koristno prestavljati kak meden sat iz spodnjega »čebeljega« medišča v gornje mediščne naklade »čebelarjevega« medu. To bi moralo delovat!

Ljubiteljski čebelarji imamo prednost pred »tržnimi«, da lažje eksperimentiramo - spreminjamo panjske konstrukcije in načine čebelarjenja. Smo posebna kasta čebelarjev, čeprav nam tega uradno ne priznajo…

Moj davni posnetek začetka prakse z AŽ-zaklado. V roki držim sat iz zaklade z »naležnim« satičem. Kasneje sem za lažje delo postavljal satiče na kovinski gredi zaklade nad pokonci postavljenim AŽ-satom.
Iz slike se vidi, da matica v pokonci obrnjen sat brez pomislekov zalega vse celice, skoraj do zadnje. Le na vrhu pod satičem je še mali venec medu. Preostali venec medu je v satiču.

tedi

Od kod, pa je prišel AŽ satnik? Menda od Gerstunga. In kako je bil v panju postavljen preden ga je A. Žnidaršič uporabil, kot mu je najbolj ustrezalo.?
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Utrinki iz teh dni in iz preteklosti AŽ panja ter njegovega satnika

Suša, suša medu – v čebeljih družinah! Bil sem prepričan, da imajo čez in čez dovolj hrane še od zimovanja, ker sem jim pustil ves lanski med in še dodal nekaj sladkorja (za boljšo prebavo…). Skrbelo me je le, da imajo kljub stalno dvoetažnemu gnezdu v AŽ-panjih, premalo praznih celic za zimovanje in pomladanski razvoj.
Ker sem pri čebelah »vsake kvatre« enkrat in jim ne brskam med satjem, sem spregledal, kako je s hrano sedaj, koncem maja.
Vsako leto je bilo spomladi vsaj nekaj paše za njihov razvoj in še malo čez. Letos pa očitno prav nič!
Ko sem jih te dni malo bolj natančno pogledal, sem bil šokiran. Večina družin je bila skoraj povsem »suha« medu!
Takoj sem seveda ukrepal in jim dal vseki poln petliterski pitalnik mešanice mojega starejšega medu in sladkorja ter vode – vse bolj redko, da lažje jemljejo. Ni druge pomoči!

Druga nezgoda se je pripetila, da se je pojavila poapnela zalega pri dveh družinah, ki ju je lansko jesen prizadel virus »počrnelih čebel«.Ni pomagal noben ukrep, da bi to škodo pri družinah preprečil. Edino matic jima nisem zamenjal s kakšnimi kupljenimi – ki pa mi niso všeč, pa tudi garancije za uspeh pri tem ni.
Odločil sem se, da samo iz njunih čebel ustvarim dva umetna roja, ki ju dam na gradilne (moje tridelna AŽ-satnike*) v zgornjo etaži mojega AŽ-trojčka, ki je še ločen od ostalega panja. Njune okužene zaležene sate s poapnelo plesnijo sem uničil. Ostale pa dal v shrambo , kjer sem jih temeljito razkužil z žveplenimi trakovi, ki jih sicer uporabljam(o) v shrambah satja proti moljem. Upam, da lahko podobno uniči poapnelo plesen, kot plesnive sodove pri vinarstvu. Bom videl rezultat kasneje poskusno pri eni družini. Kako so se »roji« takoj vleteli v novo žrelo kažeta sliki.

Z roji tukaj še ni nič ( pri meni iz znanih razlogov sploh ne!). Prve tuje rojne oglednice so sicer te dni že ogledovale in prisvajale nastavljeno zaklado na polici čebelnjaka, kjer jim je lokacija preverjeno zelo všeč – pa so nato izginile, ker je njihov roj čebelar gotovo ogrebel.

Morda bo letos rekordno – slaba medovita letina – vsaj tako kaže. Bomo videli.
_____________________________________________________________
*Sedaj pa še par besed o AŽ-satnikih, ki zadnja leta (po 100 letih neproblematičnega nazivanja) razburjajo sedaj nekatere čebelarje.
Očitajo, da je to poimenovanje nepravilno, celo kaznjivo (itelektualna kraja) in bi se moralo imenovati Gerstungov satnik.
Ne vem, kaj je reči na to, da bi dovolj blago izzvenelo.
Če nič drugega ne, vse kaže na udeležence teh pripomb, da so zelo malo domoljubi. Dobro naj bi bilo za njih predvsem to, kar je in diši po tujem?
Drugo, kar mi pride na misel je to, da vsi ti omalovažujejo, celo sovražijo naš najbolj razširjeni panj v naših čebelnjakih.

Kolikor je v moji skromni raziskovalno –čebelarski moči, sem o tem vprašanju že izčrpno pisal ( npr. tudi v tem forumu:
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about168-0-asc-390.html

Naj o tem samo še bistveno:
Anton Žnideršič, vsestransko velik čebelar, je skonstruiral svoj panj na podlagi do tedaj preizkušenih panjev in lastnega razmišljanja - med drugim z nakladnimi in nato z gerstungovi panji, ki pa ga niso zadovoljili. Njegovi, tedaj znani nemški - Gerstungovi panji so zgledali tako-le:

Gerstungov prvotni satnik v njegovem panju, tedaj znanem v čebelarskem svetu, je zgledal takole:

Je pa očitno kasneje, po tem, ko je Žnideršič že skonstruiral in prikazal svoj panj, tudi Gerstung naredil njegov panj s podolžno lego satnikov njegove satne mere.
Če kdo najde drug avtetntičen podatek – sliko, naj jo objavi hkrati s časovnim podatkom o nastanku takega panja in satnikov! Iz naše literature to, kolikor vem ni znano.

Gornja kopija teksta je iz knjižice – zbornika »Moj panj pred 100 leti in danes« in ga je objavil v članku g. Franc Šivic.

Pa še to:

Četudi bi Žnideršič povzel od Gerstunga podolžno obliko njegovega satnika (in ne morda Gerstung od njega ali koga drugega), je Žnideršič ta satnik (AŽ-satnik) po oblikah in konstrukciji originalno spremenil! (Tako, kot so originalno spremenjeni po nekih oblikovnih ali tehničnih posebnosti mnogi drugi artikli in nosijo ime avtorja sprememb!).
AŽ satnik ima npr. ned drugim gornjo in spodnjo letvico debelejšo in navzven po celi dolžini vdolbeno, da se čebele pri izvlačenju satnika ne poškodujejo in nanj manj grade prizidke.

Upam, da bo kmalu konec teh nepotrebnih debat in se bi avtorji le-teh raje (še) bolj posvetili bistvenim problemom današnjega časa.

Za konec naj dodam podatek, da se Žnideršič nikoli ni kitil s »pavjim perjem«. Svojo konstrukcijo panja (AŽ) je prvotno imenoval Albertijev panj – čeprav je od Albertija pobral le nekatere važne principe. Isto od Gerstunga velikosti satja. Ko je ta panj doživel navdušen sprejem med našimi čebelarji, so ta panj na predlog predstojnikov naših čebelarskih organizacij poimenovali AŽ- panj, kot Alberti – Žnideršičev panj, oziroma Antona Žnideršiča panj, ker ima toliko svojskih značilnosti – na kratko kar panj žnideršič ali še bolj povedno kar »naš panj«.
Mislim ,da je to dovolj – še preveč!
Vse pa sodi v »mojo« rubriko – jaz se z drugimi panjskimi sistemi, ki nimajo zveze z žnideršiči – našim panjem - tukaj ne ukvarjam.

Marko

Pozdravljen, Marjan

BorisP · Objavljeno: 08 Jun 2014 21:06 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Naše čebelarsko izrazoslovje

Tako, kot vse dejavnosti, ima tudi čebelarstvo veliko posebnih besed ali izrazov. Tudi za novosti, ki kar naprej nastajajo se kujejo nove besede. Kdor se posveti čebelarjenju je dobro, če se s temi izrazi seznani.
Besede v slovenskem čebelarskem izrazoslovju so lepe, domiselne in imajo po večini že dolgo brado. Vse čebelarske knjige v slovenščini so jih polne.

Leta 2008 pa je izšel tehten, zajeten, a po moji oceni premalo populariziran in upoštevan čebelarski terminološki slovar (zajetna knjiga na 261. straneh). V njem najdemo besedne razlage za vse »živo« pri čebelarjenju. Ni nam treba več ugibati, kaj naj kakšen izraz pomeni ali kako bi čemu čebelarskemu rekli.
Takih izraznih ugibanj je v naših pišočih in govorečih čebelarskih vrstah – predvsem seveda pri začetnikih – veliko. Preveč!

Na nas je, da se tudi v tem pogledu izobrazimo.

Najlepše se lahko seznanimo s pomenom našega čebelarskega izrazoslovja, če pokukamo v čudoviti slovarjev uvodni tekst – »Slovarju na pot«, ki sem ga skopiral in dodal temu prispevku.

Dodajam pa spodaj še primer terminoloških razlag iz slovarja, ki so v tem forumu pravkar na »tapeti« - o prašenju čebel..

.

BorisP · Objavljeno: 08 Jun 2014 21:09 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Še k utrinkom (mojega) AŽ-čebelarjenja

Sporočal sem že, da imam čebele preko 50 km od mojega sedanjega doma. Zato moram dobro premisliti, kako čebelariti v takem primeru.
Blagor čebelarju, ki ima čebele ob ali blizu svojega doma! Tako, kot so (smo) jih imeli nekoč domala vsi. Lahko so (smo) se tedaj »šli« tudi kolikor toliko uspešnega čebelarjenja na roje, ki je sedaj pri nekaterih spet v ospredju. Tudi čebelje družine so (smo) imeli v razmeroma majhnih panjih, hitro polnih do zadnjega kotička, da so šle zgodaj na roj.
Roji so bili - če ne popolnoma zaželeni, - vsaj neizogibni ali zelo težko ubranljivi.
Splošno reklo (ki velja še danes) je bilo, da je (ujeti) roj maja »vreden voz sena«, junija« kos mesa«, julija pa »nič ne velja«. Torej, če družine roje, naj čimprej!

Sedaj pa k še nekim mojim letošnjim posebnostim in izkušnjam s čebeljimi družinami.
Zazimile so nenavadno oslabljene (varoza, virus črnih čebel). Proti varozi sem pač sedaj še vedno tudi jaz v nekem »prehodnem obdobju« iskanja nekemičnih ukrepov proti tej nadlogi. Čeprav trmasto in v tem forumu zaenkrat popolnoma sam v naših panjih (AŽ).
Zazimljene so bile na obilici lastnega medu, ki jim ga spriči bolj slabe letine lanjsko leto splog nisem nič odvzemal. Tudi nimam take potrebe, ker imam in moram porabiti zase in za prijatelje še dovolj medu v kozarcih od prejšnjih, boljših sezon. Dodal sem jim pravočasno samo še nekaj sladkorja za »boljšo prebavo«.

Izzimljene so bile te družine z gručami, skrčenimi le na par ulicah sicer dvoetažega gnezda v AŽ-panju –maksi »tojčku«). To se mi ni še nikoli pripetilo! Večinoma je bilo v tem času videti za mrežicama obeh etaž,ob količkaj ogodnem zgodnje pomladnem vremenu, vse črno čebel. Sedaj sem pa moral posvetiti s svetilko med sate, da sem jih videl v par ulicah.

Sedaj pa prvo presenečenje:
Kljub tako skrčememu številu čebel, so se družine (po večini) nepričakovano same od sebe hitro in obilno razmnožile na (skoraj) običajno jakost ob koncu pomladi. Zgleda, da so čebele – morda prav naša »sivka« - tega podviga sposobne!.

Drugo presenečenje – bolje rečeno izkušnja – je ta, da se pri čebeljem razvoju ni za zanašati le na zazimljeno obilje hrane v panjih, ki ga zasedajo družine. Mene in moje čebele je uneslo to letošnje stanje.
Kljub še vedno dovolj hrane v panju, dobro razvite družine niso gradile, niti korajžno zalegle trotovsko satje, ki sem jim ga ponudil v zvezi z mojim namenom, da z intenzivnim gojenjem in pravočasnim izločanjem trotje zalege bistveni zmanjšam število varoj in tudi zaviram nastanek rojnega razpoloženja.

Namreč, s to protivarozno metodo želim sodelovati in sem nekakšen neformalni član v nekemičnih poskusih zoperstavljanja varoji, h kateremu teži usmeritev tega foruma.

Tretje presenečenje – ki je sicer tudi že davno znano, a premalo resno upoštevano – je to, da se z obiljem dotoka hrane (iz narave ali iz pitalnikov), ta čas takoj sproži silovit razvojni ciklus in popolnoma na bolje spremenjeno notranje življenje čebeljih družin. Prične se takoj z gradnjo satja, z maksimalnim zaleganjem – tudi trotovine, in najbrž tudi s neprimerljivo bolj uspešnim zoperstavljanjem bolezenskih nadlog.

Kakšen poduk sem dobil, kljub mojim dolgim čebelarskim izkušnjam?
Nikdar več ne odlašati spomladi – in tudi sicer – s spodbujanjem čebeljih družin z dobro pašo (če ni v naravi, pa s čebelarjevo intervencijo)!
Kdor to dela, ima uspeh in veselje s čebelami!
Mene so uspavale dosedanje zelo redne pomladanske razvojne paše, ki so vsaj za silo povzročile buren razvoj. Zadnja leta pa brez paš vedno bolj izostajajo in vsaj jaz bom to upošteval.

Vprašanje je, če je sladkor, kot nadomestek čebelje hrane primeren za kaj takega? Pravijo, da je zelo slab, v prispodobi celo strup, za prehrano. Sam nisem tega opazil v nobenem primeru. Morda sem imel srečo ali take okoliščine? Vedno so mi tudi prašilčki in mali opazovalni panjiči, skoraj brez kaplje medu, pač pa z obiljem sladkorja, brez problemov opravljali vse čebelje »dolžnosti« Zgradili so satje, matica se je sprašila in obilno zalegala, Čebele so se normalno izlegale in odrasle itd.
Kaj bi pa še hotel? Tudi sedaj je tako, kot vidim po krmljenju. V par dneh so zgradile čuda satja in trotovino na vso moč grade in jo matica zaleže. Vse zaradi sladkorja!
Odkar pomnim, so (smo) čebelarji prehranjevali čebele s sladkorjem, če je bila potreba in še malo več (ko smo jim jemali tudi med iz stranskih satov gnezda…).

Precej nerazumljivi je, da bi sedanja nadloga z varojo imela s sladkorjem kakšno zvezo.
Podobno pa tudi ne z drugimi težavami čebel! Saj sem pravkar videl – naravnost eksplodirale so v razvoju in počutju, ko so »fasale« v polne 5-litrske pitalnike sladkorno tekočino 1:1. Vem, da je proti tem ugotovitvam lahko cel kup teoretičnih pripomb – a najbrž dosti manj podprtih z dejstvi.

Torej. Tudi z AŽ-panji iščem še naprej načine zoperstavljanja varojam s čimmanj škodljivimi stranskimi učinki – pripravljen sem tudi z družinami v teh panjih doseči ideal, da bi se čebele same znale in mogle zoperstaviti varojam.
Pri tem, kot vidim, nisem nobena izjema, saj smo še VSI v tim. »pehodnem« obdobju do končnega cilja, v katerem delamo vse vrste »prekrškov«. Bojim se, da se nam le-ta, žal, vedno bolj odmika.

Pa bomo že kako, saj smo še vedno doslej ob vseh hudih preizkušnjah!

Naj končno zamedi tudi v naravi (ne le v pitalnikih)!

Marjan

Tako zgleda ob dobri paši – tudi cvetno-pašni - krovni sat v AŽ-panju, posebno, če ima družina gnezdo v dveh etažah na dovolj satja, kar jepri meni možno z AŽ-zakladnim ali maksi čebelarjenjem :
Poln je cvetnega prahu in velikim medenim vencem. Iz panja ga z lahkoto izvlečem in z njim rokujem s satnimi kleščami. Tudi za izkušene čebelarje zanimivo.!

tedi · Objavljeno: 08 Jun 2014 22:50 Naslov sporočila:

_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

koritnyk · Objavljeno: 15 Jun 2014 23:00 Naslov sporočila:

Lijepo piše g. Marjan, na Bledu je živio moj poznanik i prijatelj veliki lovac a malo manji pčelar.
Kasno je doznao za naravno čebelarenje tako da ni imao prilike probat na taj način, sad je njemu kasno, možda ga poznate, g.Golc.
Samo malo sjećanje na prijatelja velikega zaljubljenika u AŽ košnice.
_________________
Non si possono domare i sognatori...

BorisP · Objavljeno: 17 Jun 2014 21:08 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

En teden pri čebelah

Za nas, »petpanjičarje«, ki čebelarimo 50 km od doma, je blagodat toliko dni (in noči) biti pri svojih čebelah!
Letos se mi je to prvikrat posrečilo.

Najprej sem videl, da iz nastavljenega (»lovilnega«) panje množično izletavajo in se okoli žrela prašijo čebele. Roj je priletel! Verjetno že dan ali dva prej. To je za čebelarja nekaj najlepšega, idealnega! Nič dela, ker se samo dela! Samo gledanje na žrelo takega panja, kolikor je človeku omogočano.

Tudi pri ostalih nastavljenih panjih je bilo videti precej zanimanje oglednic – včasih vse polno, kot bi bil roj že v panju – pa na žalost čebelarja spet samo bolj skromen obisk – roj se je premislil ali pa ga je čebelar ogrebel…

Že drugi dan pa spet okoli poldneva šumenje čebel med drevjem na vrtu! Mar spet prihaja roj? Bil sem skoraj prepričan – če se le ne bi ta armada čebel v zraku vrtela na mestu in se ni usmerila v nastavljen panj. Zgostila se je na ne previsokem drevesu v obsežno rojno gručo. »Morda se je matica upehala na poti v nastavljen panj, ki so ga našle oglednice«, sem modroval, da bi sebe potolažil. Pri mojih družinah v čebelnjaku o tem »rojenju« ni bilo zaslediti nobenega rojnega znaka – tudi za okenskimi mrežicami AŽ-panjev je bilo videti enako gostoto čebel…
Roj sem seveda ogrebel, kar mi že ni bilo treba storiti več let! Svojih rojev namreč nimam in jih kajpak tam iz Ljubljane ne želim imeti.

Ogreben roj sem dal do večera v hladno klet. Nato ga »vsadil« v spodnji «servisni« panj enega mojih AŽ-maksi »trojčkov«.

Pred tem sem iz firbca le pogledal, kaj je z najbolj sumljivo (močno) družino v čebelnjaku. Itak sem jo želel te dni kontrolirati, kako in kaj. Pa sem bil očitno za las prepozen. Takoj sem že na satu trotovine zagledal pokrit matičnik in nato še več takih in nekaj tudi še odprtih na drugih satih. Torej je le rojila ta »mrcina«! Se opravičujem čebelam – niso mrcine, temveč princeske!

Ker nisem imel drugega pripravljenega satja, sam roj vsadil kar na starejše, rezervne sate – celo z nekaj medu in obnožine. V dveh etažah AŽ-panja, ker je bil roj zares velik! Ker je obstaja nevarnost, da bi jo roj naslednji dan popihal zaradi medu v satju, sem mu pred žrelo nataknil »lesico« s spuščeno matično rešetko. Pa naj poskusi ponovno rojiti, - izrojiti pač ne more brez matice - …Ni jo pobrisal!

Tudi »izrojencu«, ki se mu ni kdo ve kaj poznala izguba čebel, sem v režo ohišja »lesice« vstavil matično rešetko, da ne bi bilo nadaljnega presenečenja z »drujcem«. Ni se mi ljubilo razstaviti celega gnezda v dveh etažah AŽ-panja, da bi potrgal vse matičnike, razen enega. Kdo ve, če je izbrani res dober in najboljši? Pa še matica je lahko zalegala do zadnjega dne pred rojenjem in bi čebele lahko potegnile še zasilne matičnike – še do okoli 5 dni po rojenju.. Lesica je blagodat! (vsaj zame, seveda!). Kdaj lesico »odprem«, da gre matica na praho, sem že obširno poročal. Ni pomemben točen datum!

Vse take stvari si lahko privoščim s to večnamensko napravo pred žrelom! Sedaj mi je prišla prav, poleg tega, da njeno ohišje pred panjskim žrelom daje čebelam poseben luksus.

Roja letos žal nisem videl prileteti – a je bil gotovo podoben prizor na istem mestu.

Moj roj, ki me je presenetil, kljub 70-letnim izkušnjam z roji. To je čar čebelarjenja!

Roj sem z zajemalko spravil v ogrebalni panj, ker je čepel med brgovilami debelejših vej. Pa se je srečno končalo in rojne čebele so bile v njem – jaz pa s tem panjem, ki ga zaprem z zamreženim pokrovom – v hladno klet.

Še par pripomb: Rojil je AŽ- maksi v beli barvi. Njegov roj sem že isti dan vsadil tik poleg njegovega žrela z modro – zeleno lesico na panju rdeče barve. Torej po mojih res dolgih izkušnjah se roj vsadi isti večer in lahko tik ob žrelo izrojenca! Rojne čebele takoj sprejmejo novo lokacijo žrela! Zaradi trotov delno zastrem lesico.

BorisP · Objavljeno: 17 Jun 2014 21:11 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kompliment za kompliment ter pripomba

koritnyk · Objavljeno: 17 Jun 2014 23:09 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 18 Jun 2014 08:04 Naslov sporočila:

Odlična foto in siceršnja reportaža, Marjan.

Povsem sem se lahko vživel v tvoje opise odhajajočega in prihajajočega roja Smile

.
Saj sem ti že enkrat menda rekel, da bi moral napisati naslednjim generacijam knjigo čebelarskih spominov - z minimalno omembo tehnologije.

Samo doživetja ob čebelah in te stvari.

Pozdrav na Bled (ali v LJ).

Marko · Objavljeno: 24 Jun 2014 09:41 Naslov sporočila:

Pobrisano ...

Marko · Objavljeno: 24 Jun 2014 12:56 Naslov sporočila:

Marjan Debelak - 24. junij 2014

O čebelah in panjih v mojem čebelnjaku in o drevesih z domovanji čebel.

O naših zadevah v našem glasilu – Slovenskem čebelarju

Najprej pri mojih skromnih, nekompetentnih »petpanjičarskih« čebelarskih »blodnjah«, kot nas je prostodušno označil moj dober znanec in naš velik čebelarski praktik, ki nas
skuša popeljeti po prosvetljenih, novih znanstvenih poteh v naše čebelarsko tretje tisočletje.

Ne morem si kaj, da ne bi že »stotič« ponovil tudi na tem mestu apel na našo stanovsko organizacijo, da naj nas »petpanjičarje« vsaj obravnavajo kot sekcijo
poleg tapravih in tavelikim čebelarjev, ki vladajo v našem društvu (čeprav jih je le za peščico).

Ni redko, ko tak pravi čebelar ob kakšni posebni »petpanjičarski« čebelarski praksi, ki se z opisom po čudnih naključjih skromno prikrade v naše glasilo, zamahne z roko in
odločno izjavi, da naj se ta praksa vrže po hitrem postopku v smeti. Da to ni v skladu z ustoličeno rejsko čebelarsko prakso in sploh ne z ekonomiko čebelarjenja.

Ta stvar z našim glasilom se morda premakne, če bomo dovolj vztrajni in sitni na pristojnih mestih, kot podrepne muhe. Po dobrega pol leta se namreč le obeta, po mnogih
peripetijah, objava mojega močno skrajšanega članka v SČ s področja »petpanjičarskega«, inovativnega čebelarjenja s sonaravnimi elementi. Bomo videli.
Morda bi bilo takih objav več in morda celo v posebni rubriki, če bi z njimi zasuli uredništvo SČ?!

Dajte, napišite in pošljite uredništvu kratke, a zanimive prispevke s tega našega področja neskončnih iskanj boljših in vedno boljših načinov čebelarjenja – ne glede na golo
denarno pridobitništvo. Saj je gojenje čebel vsepovsod po naši deželi tudi »ekonomija«, ki jo žanjejo vsi, nekateri pa še posebno. Najmanj »petpanjičarji«.

V članku za SČ poročam na kratko o mojih dolgoletnih izkušnjah s čebelarjenjem v AŽ-panjih (pri meni stoletnih), ki jim z vehami poljubno povečujem prostornino.

O načrtih, ki se v slabih letinah, ali tudi sicer ne uresničujejo

Letošnja precej izjemno slaba čebelarska sezona nam je na splošno utrdila stara, a premalo upoštevana (spo)znanja in dala tudi dober poduk pri (ne)uresničenju
nekaterih čebelarskih eksperimentov. Tudi meni.

Recimo preganjanje varoj s trotovino.

Zaradi slabe in kar nikakršnje pomladanske paše čebelje družine skoraj niso gradile satja, niti trotovskega. Še gojile so trotovino slabo v že zgrajenih trotovskih satih.
Zato poskus, da bi samo s trotovsko zalego zadosti izločil varoj, ne kaže na uspeh. Moral bi v takem primeru vseskozi čebele izdatno krmiti – to pa vemo, kaj pomeni.

Ali o prosti gradnji satja – pri meni v AŽ-satnikih, pregrajenih na tri dele.

Iz istega razloga je bila letos pri meni taka gradnja »kilava«. Vsi sati so bili le delno zgrajeni in vmes je bilo preveč razmetane trotovine.
Čisto drugače, kot v »normalnih« letih z dobro pomladno pašo, ko so mi zgradile brezhibno kar za dve etaži prostograjenega satja!
Tudi tu bi moral čebele izdatno in redno krmiti…
Ali pa opustiti gradno novega satja. Ali pa v najboljšem primeru dati v gradnjo zažičene satnike s satnicam.

O prepuščanju čebelji družini, da zamenja slabo matico.

Zelo privlačna mi je bila teorija, po kateri naj bi čebele vedno zamenjale (prelegle) matico, če le-ta slabo zalega.
Res sem to že velikokrat doživel.
A žal, vsaj letos se to ni obneslo! Imam pri mojem skromnem številu družin kar dve, v katerih matica izredno slabo zalega.
Prepričan sem bil, da ju bodo čebele same zamenjale.

To naj bi se uvrščalo poleg že naštetega, in še drugega, v moj način sonaravnega čebelarjenja. Pa iz tega ni bilo nič!
Še zdaj kraljujeta v teh družinah obe zanič matici!

Očitno se, žal, ni za zanašati na samoregulacijo tega problema samim čebeljim družinam.
Moral bom to urediti sam na dovolj znane načine.

O družinah s poapnelo zalego

Kot sem že prej enkrat omenjal, sem poskusil oboleli družini sanirati najprej z zdravljenjem s sredstvom, ki naj bi uničevalo
tudi plesen in viruse, drugače pa je neškodljivo. A ni bilo učinka!

Nato sem družinama odvzel in uničil vso zalego (kako krut poseg, da Bog pomagaj).
Odvzel sem tudi vse ostale sate in iz družine naredil umetni roj, ki si mora sam zgraditi vse novo satje v novem panjskem oddelku.

Tudi to ni pomagalo!

Sedaj mi preostaja le še menjava matic – če to v resnici pomaga - ali popolno uničenje teh dveh družin…

To je prav za prav hujši primer, kot varoja, za katero obstajajo učinkovita, čeprav sporna – pomagala!

Čudi me, da v literaturi to bolezen prištevajo med manj usodne.
Če je menjava matic v resnici vedno odrešilna sem pač pogrešil, ker nisem ta način takoj uporabil.

V moji stari čebelarski praksi nisem imel opravka s to nadlogo, zato tako tavanje.

Roj se je spet naselil v staro, votlo lipo

Bil sem prijetno presenečen, ko sem pred dnevi ponovno opazil močno izletavanje čebel iz razpoke - žrela lipe ob glavni cestni magistrali – Ljubljanski Dunajski cesti.
Lanski roj je pozimi v tej lipi odmrl, naselil se je pa letos takoj nov!

Kakšno doživetje so neki imeli spet mimoidoči in mimo vozeči ob naseljevanju roja, ki ima panjsko žrelo
le meter od tal in tik ob pločniku in ob parkirišču pred pošto!

Še čudno, da niso klicali SOS!

Škoda, ker bo ta družina najbrž živela tod spet le do srede zime – saj ne bo nabrala dovolj zimskih zalog medu – da o varoji ne govorimo.

Binglajoči »obsedeli« rojček od roja - na koncu drevesne vejice

Ko sem ogrebal že opisani velik roj, ki me je presenetil nenadejano iz moje družine, sem opazil, da se majhen del čebel iz roja, ki sem
ga ogrebel in se je sicer normalno obnašal v še odprtem ogrebalnem panju na drevesu, zbirajo na bližnji sosednji veji.

To vejo sem nato večkrat potresel, a nekaj čebel se je tja stalno vračala.
Mislil sem si, pa naj trmoglavijo po svoje, jih bo že minilo in se bodo vrnile v izrojenca.

Saj prvec, v katerem nisem ob pregledu videl še nebenega izleženega matičnika pač ne more imeti v roju dveh ali več matic!

Ko pa sem bil po več kot tednu dni ponovno pri čebelah, sem pogledal kaj je s preostalim kupčkom čebel na veji.

Presenečen sem videl nihajoči grozdek čebel na koncu tanke vejice drevesa prvotnega roja.

Še pred večerom sem ga snel skupaj z vejico in ga dal v Zandrov zasteklen prašilček.
Dal sem mu v poseben predal sladkorno – medeno testo in vse zgleda, da ima matico, morda pravo?!

To bom videl ob prihodnem obisku, ko bom prašilček po nekaj dneh mirovanja v kleti dal na stalno mesto.

Žal zaradi »komoditete« in neke sonaravnosti še nisem pogledal v AŽ-panj (v »servisni del maksi – trojčka), kamor
sem vsadil ta velik roj. Čebel ima obilo - za zasedbo izdelanih satov v dveh etažah.
Obnaša se normalno in močno leta na pašo. Torej mora imeti matico…

Vedno nas čebele presenetajo z neko varianto, ki je še ne poznamo.

Veter je zibal to bivališče rojčka, da je bilo veselje.
Čebel pa očitno to ne moti toliko, da bi se preselile bolj k deblu drevesa.

Pa še nekaj ogledov »lesice«

Ker je zanimanje za mojo večnamensko napravo – (zoper izrojitve, za smukanje obnožine,
za boljše pristajanje čebel, za ločevanje žrel, za žrelno verando itd), ki jo enostavno pripnem pred žrelo panja, jo
na posebno željo nekoliko podrobneje in nazorneje predstavim.
To pot v par bolj povednih fotografij njene konstrukcije.

»Lesica« v različnih pogledih s premično vstavljeno matično rešetko, premičnim predalom za odmrle trote ob
daljši zapori z m. r.. Odprtina predala, ki sega pred in za vstavljeno m. r. je prekrijem s premično al. ploščico, ki je
na notranji strani m. r. primerno preluknjana za odpad mrtvih trotov, ki jih čebele ne morejo zvleči skozi m.r.
Tudi mrtvih matic ne. Čebele pa prehajajo po širokih presledkih mimo lukenj.

Če pa vstavim v režo, kjer je sedaj m. r., ploščico z luknjami za smukanje obnožine (na sliki belo), vstavim
v režo vodoravno uokvirjeno mrežico za osip koškev obnožine v predal.

»Dimnike« nad »lesico«, ki so prvotno predstavljali spreletalnice trotov sem opustil, kot nepotrebne in zamašil odprtino.

Na sliki so moje »lesice« z ohišji stalno pripeti pred žreli naseljenih močnejših družin in predstavljajo za čebele
koristne dodatke panjev v skladanicah in sploh.

tedi · Objavljeno: 24 Jun 2014 17:29 Naslov sporočila:

Kolega , Marjan. Mi je zelo všeč. Ni mi jasno, kaj se je spremenilo. Današnji dopis , sem prebral z lahkoto. Very Happy

_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 24 Jun 2014 19:59 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 24 Jun 2014 20:57 Naslov sporočila:

Sem opazil, da tokratnega prispeveka ni objavil , Boris. Nisem pa vedel , da si tudi posredoval in urejal.
Kot sem že napisal, Današnja izdaja je zelo dobra , berljiva, pravi balzam za čebelarsko dušico. Pohvale obema.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli