Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

BorisP

G. Marjan je napisal:

Kako čebelariti z najmanjšim delom čebelarja?

Zlatko:

Zlatko H

g. Marjan hvala za odgovor,

Zame je vsak obisk pri čebelah zadovoljstvo, zame zagotovo je, za moje čebele verjetno malo manj, a so žal že navajene vsega hudega.

Kot začetnik sprašujem in vrtam in bom vsaj zase tudi nekako zaokrožil redosled in število obiskov pri čebelah na oddaljeni lokaciji. O tem, kako se čebelari na oddaljeni lokaciji ne vem ničesar, ker nimam nobenih izkušenj.
A nekaj od teh opravil, ki jih vi omenjate se da zagotovo združiti, zato vas še enkrat sprašujem za vaše mnenje. Ali lahko glede na pogoje v naravi in čebeljih družinah (kljub temu, da so pogoji v družinah nekoliko različni) opišete, kako bi vi čebelarili na oddaljeni lokaciji z čim manj obiski. To, da jih je potrebno veliko, ste že navedli, sam pa bi rad vaše mnenje o tem, kako bi, če bi se zato odločili, zmanjšali obisk pri čebelah na minimum.
No če še vedno vztrajate, da je potrebno veliko obiskov, tudi prav.

O takih rožicah pa jaz na našem koncu, lahko ob tem času lahko le sanjam. Pozdrav tja na Gorenjski konec.

lp
Zlatko

lakotnyk

no ja zlatko, treba je vseeno dorečt v kakšnem panju bi rad čebelaril na oddaljeni lokaciji, ker vseeno ni enako čebelarit v listovnem ali nakladnem in to je med drugim g.Marjan tudi med vrsticami povedal.

g.Marjan čebelari v listovnih panjih, in tam ni možnosti za "zabušavanje", treba je tedensko pogledati v panj, ali je medišče polno ali ne, ali so v rojilnem razpoloženju ali ne, itd.

lep pozdrav
peter
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H

BorisP

G. Marjan je napisal:

Moj teoretični minimum obiskov pri čebelah

Zlatko H:

Zlatko H

No pa imamo metodo maxi in mini obiskov, vejetno je optimum na oddaljeni lokaciji nekje vmes. Vendar za začetek razmišljanje, je že nekaj.

g. Marjan hvala za vaše razmišljanje.

lp
Zlatko

BorisP

G. Marjan je napisal:

Pojasnilo

Lakotnyk, ki mu pritrjuje Zlatko:

BorisP

BorisP

G. Marjan je napisal:

Zavarovanje panjev s čebelami pred mrazom

Klopotec:

klopotec

To o zaščiti nakladnih panjev sem vprašal, ker pri forumaših nisem opazil da jih kdo posebej zaščiti pred mrazom. Pa tudi na drugih forumih nisem zasledil, da bi jih kaj posebej zaščitili.

Marjan, malocelična zagnanost se ni izčrpala. Zdaj vlada zatišje pred burjo. V letošnjem letu si je treba zagotovit čebele.

Koši so ena stopnica na tej poti (govorim za sebe). Popolnoma prosdta gradnja relativno globokih satov, prekinjeno zaleganje, relativno lahka borba z varojo.

BorisP · Objavljeno: 02 Sep 2013 21:06 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

O površnosti našega dojemanja sporočil

Pri sebi in drugih opažam ter se zavedam, da smo več ali manj precej površni pri sprejemanju sporočil. Bodisi neposredno pri sogovorcih v živo ali posredno v medijskih oblikah (pisnih, slušnih ali slikovnih). Da o tem ponudim moj razmislek so me spodbudili nekateri spodrsljaji, ki sem jih opazil v diskusijah v tej »moji« rubriki.
Za ponazoritev tega pojava naj omenim zadnje dva taka s strani mojih sogovornikov v tem forumu, - da o mojih »kiksih« te vrste niti ne govorim, ker jih je najbrž nič koliko in se jih ne zavedam…

Recimo. Jaz na primer napišem v zvezi z debato o predlogu sprememb v moji rubriki »…Sem pa seveda za to, da je v njej praviloma zgolj tematika, ki se nanaša na moje predloge nekemijske borbe (seveda predvsem na pripravo za malocelično) proti varoji v AŽ-panjskem sistemu (ki se je že skoraj čisto izčrpala in osamila)…«. Sogovornik pa spregleda navedbo, da se moje sporočilo nanaša izrecno na te dejavnosti v AŽ-panjskem sistemu in ne na splošno! Zato najbrž navaja v odgovoru: »… Marjan, malocelična zagnanost se ni izčrpala. Zdaj vlada zatišje pred burjo …« . Sogovornik je verjetno pač tako,- kot bi lahko tudi jaz pri kom drugem,- preveč hlastno preletel moj tekst in pri tem ni opazil pomebni vsebinski pomen v besedilu.
Dovolite, da v izogib morebitno ne dovolj jasno povedanega z moje strani o tej zadevi, dopolnim misel še z naslednjim. Smatram, da se je izčrpalo moje opisovanje, kako bi lahko uveljavil vse, v tem forumu obravnavane malocelične metode tudi v mojih, nekoliko prirejenih standardnih AŽ-panjih – ko bo to potrjeno. Drugih forumskih deležencev pa čebelarjenje v skladovničnih panjih v čebelnjakih itak ne zanima. Torej se je ta del razprav - večinoma mojih samogovorov – v tej rubriki res izčrpal in osamil. Ostal pa je v njej živ drugi del, pod imenom: »Marjan Debelak RAZNO«

Recimo še to: Bralcem mojih tekstov bi moralo biti dobro znano, da več ne čebelarim v standardnih AŽ-panjih na prvotni maloprostorninski način, pri katerem je nujno za uspešno čebelarjenje veliko pregledovanj in ukrepov. Res je, da tam običajno, kot tudi piše v odgovoru »…ni možnosti za zabušavanje, treba je tedensko pogledati v panj, ali je medišče polno ali ne, ali so v rojilnem razpoloženju ali ne, itd…«. Pozna pa razpravljalec dobro moj način velikoprostorninske uporabe standardnih AŽ-panjev o katerem veliko pišem in predstavljam tudi zelo enostavne načine čebelarjenja v njih – vsaj tako enostavne, kot v nakladnih sistemih - , pa vendar še nadaljuje z njegovim zgrešenim stališčem - zaradi površno prebranega teksta, ali kaj? »…g. Marjan čebelari v listovnih panjih, in tam ni možnosti za "zabušavanje",

Razmišljam, kako pride do take površnosti, ki vodi v taka napačna sklepanja. Vsaj zase vem, da na žalost kar hlastam po informacijah, ki prihajajo v vedno večjem obsegu od vsepovsod. Pri tem hlastanju pa vem, da se mi izgubljajo ne le podrobnosti v kakem sporočilu, tamveč tudi bistvenosti. Prepogosto tudi govorimo drug mimo drugega.
Občudujem po svoje tiste redke osebe, ki so pri dojemanju sporočil natančni. Mislim pa, da so zato prikrajšani za grobo (površno) seznanjanje s prenekaterimi drugimi sporočili, ker čisto razumljivo- za vse te osvojiti podrobno in izčrpno ni časa!
Upira se mi razmišljati, da je včasih pri tem posredi lahko tudi namerno izkrivljanje dejstev.
Zato nastajajo nasprotni odzivi in popravki na take »kikse«. Če jih ni, pa je lahko kaj narobe. Pa tudi res je velikokrat narobe!

Kako se temu izogniti v praksi (kako teoretično, je znano), ne vem. Človeške zmogljivosti sprejemanja in dojemanja poplave sodobnih sporočil so na žalost zelo omejene. Saj nismo roboti, ki jim lahko povečajo »možgane«! Pa tudi nismo po naravi vsi pedantni.

Sprijazniti se pač moramo, da do tega pojava prihaja in biti do njega razumevajoči – tako pač mislim – in sem sigurno marsikaj na to temo zaradi hlastnosti tudi sam spregledal in pozabil. Se oproščam. Vse take napake se da tudi korektno popraviti.

Na mojem domačem vrtu ta čas že dalj časa cveti namensko za čebela posajena evodija, ki je pravi blagoslov za čebela v tem času, ki je reven s ponudbo prehrane za čebele. Njene košate cvetove v obliki socvetja kar oblegajo roji čebel.

IZ ARHIVA REVIJE GAIA
»Korejska evodia ali drevo za čebele
Pozno poleti, ko je izbira za pašo vedno manjša, se čebele razveselijo drevesa z dišečimi socvetji. Doma je iz zmerno toplih območij Azije. V angleško govorečih deželah, kjer je cenjeno okrasno drevo, ga imenujejo 'bee bee tree', drevo za čebele. Tetradium daniellii, botanično ime za korejsko evodio, spada v družino rutičevk - Rutaceae. Ima mnogo sinonimov, med drugim je sinonim zanj Evodia, ki sicer raste le v tropskih območjih. Spada med srednje velika listopadna drevesa, doseže višine do 10m. Če ima dovolj prostora, pogosto razvije več debel. Listi so bleščeče zeleni, sestavljeni, listni peclji so lahko rdečkasti. Ploščata socvetja od daleč spominjajo na bezgova, le posamezni cvetovi niso tako bogato okrašeni s cvetnimi lističi. Cvetijo belo, julija in v začetku avgusta. Cvetni peclji so rdeči in take barve so tudi zanimivi plodovi, ki se razvijejo iz cvetov. Sprva so zaprte kapsule, jeseni pa se odprejo in iz njih se vidijo bleščeče črna semena«.

Na levi strani slike je to moje »drevo za čebele«.

lakotnyk · Objavljeno: 02 Sep 2013 21:14 Naslov sporočila:

hahaha, odlično g. Marjan...

se opravičujem za svojo zmoto, vsekakor jaz na AŽ panjski sistem gledam klasično in pozabljam na vaše izboljšave. Zakaj? zato ker sem se že ob prvem stiku z različnimi panjskimi sistemi odločil da grem v nakladni panjski sistem in s tem priznavam, da vse kar se tiče listovnega puščam malce oz. dosti vnemar.

hvala za opozorilo in podučitev, je vzeto na znanje.

lep pozdrav
peter

ps. vseeno pa bi dodal tole, za razliko od listovnega, ne glede na to kako dodelan je sistem, nakladni panjski sistem, če odmislimo varojo, omogoča enkrat letno poseganje v panj. To sicer trdim izključno samo po temu kar je napisal g.Warre v svoji knjigi. Tehnologija enkratnega pa tudi dvokratnega posega v panj je namreč v njegovi knjigi opisana.
Glede varoje pa mislim da je vsem jasno kolikokrat več je treba pokukat v panj.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

BorisP · Objavljeno: 05 Sep 2013 21:49 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Lakotnyk:

klopotec · Objavljeno: 06 Sep 2013 09:29 Naslov sporočila:

Tudi mene zanima. In izkušen čebelar, kot je Marjan je primeren za to, da to poskusi.
Začetnikom tipa Peter in jaz pa tega ne bi priporočal. Mi moramo gledati v panj. Seveda ne po vsej sili, ampak vsaj en ali dva panja na 10 dni recimo. Okvirno seveda.

Zlatko H · Objavljeno: 06 Sep 2013 18:10 Naslov sporočila:

U, tole fantje in seveda cenjeni g. Marjan, pa postaja zanimivo. To je nekakšen prvi poziv k drugačnemu delu forumašev.

Peter predstavi metodo (minimalnega poseganja v panj) po Warreju, g. Marjan pa to preuči in prilagodi svojemu sistemu, preizkusi in seveda o tem poroča. To se mi zdi super.

lp
Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 09 Sep 2013 22:55 Naslov sporočila:

sem bil odsoten te dni, ampak bom poizkusil čimprej, sicer ni veliko, ampak...

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

BorisP · Objavljeno: 10 Sep 2013 14:19 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Poskusi v mislih (teoriji) in poskusi v praksi.

Klopotec:

Marko · Objavljeno: 12 Sep 2013 12:20 Naslov sporočila:

Dober dan vsem

Zlatko H · Objavljeno: 12 Sep 2013 17:33 Naslov sporočila:

E Marko meni se ni izšlo, jaz sem moral brezmatično družino združiti z drugo družino.

lp
Zlatko

BorisP · Objavljeno: 13 Sep 2013 13:41 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Kako bi morda samo s trotovino polovil zadosti varoj - in še kaj.

Ker se mi letos ni obneslo lovljenje varoj v lovilni sat enomesečne zapore matice v izolator, razmišljam, da bi vendar morda polovil zadosti varoj samo v trotovini. Da bi se na vsak način izognil v tej bitki proti varoji uporabi kemikalij.
Upanje mi daje prav letošnji propadli poskus z izolatorjem.

Če še enkrat pogledamo sat iz izolatorja in se spomnimo mojih podatkov, kje in koliko sem našel varoj v »lovilnem« satu, je slika sledeča:
V mesecu dni, od 15. junija do 15. julija, ko v panju ni bilo druge odkrite zalege, kot v izolatorju – na tem satu – sem naštel v čebelni (delavski) zalegi le par varoj
V trotovski zalegi pa vse polno!

Očitno gre varoja v tem času najraje v trotovino. Saj jo je v panju tudi na pretek! Šele kasneje, ko po rojnem času čebele praviloma več ne goje (ne rabijo) trotov, so varoje »prisiljene« izbrati za njih manj primerno čebelno zalego?!

Da čebele po rojnem obdobju ne žele več vzgajati trotov sem se topot ponovno prepričal, ko sem videl v zadnjem lovilnem satu raztreseno pokrito trotovsko zalego, v trotovskih celicah, ki so bile vse zaležene pa tudi zalego čisto navadnih čebel – delavk! Saj sem o tem že pisal in zame to ni presenečenje. Tu trčimo v teorijo kako in kaj matica zalega.

Po zmanjkanju (zadosti!) trotovine pride najbrž do pogubnih posledic za čebelje družine! Vse to vidim in sklepam tudi jaz iz izkušenj. Pa tudi iz teorij. Tu ni nič posebno novega.
Značilno in znano je tudi, da so čebele tudi v mojem »lovilnem« satu, ki je imel zgoraj prvotno samo čebelne (delavske) celice, spremenile čebelne celice v trotovske, ki jih je matica nato zalegla. Take primere predelav čebelnih celic v trotovske vidimo na zgornji strani satja in satnih robovih tudi vsepovsod v večini plodiščnih satov. Če so medeni venci nad zalego seveda v teh (trotovskih) celicah ni trotje zalege!

Še nekaj.
Ob mojem neuspelem letošnjem poskusu z »lovilnim« satom v izolatorju sem prišel še do enega zapažanja in sklepanja.
Ker varoja v poskusnima dvema družinama en mesec ni mogla v čebeljo zalego (trotovsko ali čebelno), razen zelo skromno v »lovilni« sat, je bila v tem času lahko le na trotih in čebelah. Saj na satju in na stenah panja pač ni bila?
Žal zato v popolnosti ne drži teorija, da gre varoja že kmalu, ko pride skupaj s troti in čebelami iz celic, spet na razmnoževanje v čebeljo zalego, če je le nekje v panju. Kar dolgo, predolgo je očitno na trotih in čebelah, če nima čisto »pri roki« celic s pokrivajočo trotovino ali, če te ni, v čebeljo zalego!

Zanimivo vprašanje se mi odpira. Kako pa je potemtakem z varojo pri rojenju? Če je po teh ugotovitvah v rojnem času večina varoj, ki je (bila) predvsem v trotovski zalegi, logično na trotih, potem so roji kar dobro očiščeni varoj.
Namreč, ko sem opazoval prihod »priletelih« rojev v moje nastavljene panje, nisem videl med priletelimi čebelami skoraj nobenega trota! Torej troti ne grejo (radi) z rojem?! Morda ne z rojem, ki ima sprašeno matico? Ali k meni prihajajo samo priletelci s starimi maticami? Tega podatka se ne spomnim, da bi ga bral v literaturi. Morda pa je kje omenjen?.
Glede na to, bo še koristno »delati« protivarozne poskuse tudi z roji (brez uporabe kemikalij). Z izrojenim delom družine pa bo najbrž brez protivarojinih kemikalij nemogoče čebelariti. Saj z osamljenim »lovilnim« satom ni nič sigurnega! Vsaj v prehodnem obdobju maloceličnega protivaroznega poskusa v Sloveniji, bo izrojence nujno očiščevati varoj s kemikalijami...Takimi ali drugačnimi.

Sedaj pa k moji novi protivarozni nekemijski zamisli.
V čebeljem gnezdu – v tako imenovanem plodišču - bi najprej poskrbel, da ni na satih skoraj nič trotovskih celic. To bo zahtevalo precej dela, ampak za male, ljubiteljske čebelarje to ni neuresničljivo! Mačji kašelj! Morda bom vsaj na zgornjo in stransko vrsto ali več že zgajenih trotovskih celic, ovil okoli satnika ustrezen pas čvrstega lepilnega traku? Da mi ne bo treba vsakič iskati in uničevati zaleženo trotovino iz vseh satov gnezda! Poskusiti bo treba.
Čebelam bi dal takoj nato na razpolago kar dva gradilna, oziroma trotovska sata (saj bi čebele vanj tedaj gradile samo trotovino?!). Vstavil bi ju med zaležene sate levo in desno v gnezdu, da varoja ne bo imela »izgovorov«, da ni blizu trotovina! Morda zato čebele tudi ne bodo imele slo (potrebo) po predelavi čebelnih celic v trotovske na ostalih satih s samo čebelnimi celicami?!

Kaj pa nato?
Predpostavljam, da se bo varoja v tem primeru le bolj množično šla razmnoževat v obilje trotovine, ki bo tedaj samo v trotovskih – gradilnih – satih sredi gnezda (da jih tam čebele najhitreje zgrade in matica zaleže)!
Seveda bom moral pokrito trotovino iz teh mojih trodelnih gradilnih satih izrezovati v razmakih okoli 20 dni.
Bog se usmili in naj odpravi to nadligo – bom na koncu dejal, - če slučajno ne uspejo vsa naša nekemijska protivarozna prizadevanja. Naj to preklicano nebodijotreba kaj prime po naravni poti. Kot se to dogaja z drugimi bitji, če se preveč razmnožijo! Recimo mišje nadloge v lanskem letu letos ni več! Pa ni hroščev, ki so skubili nekoč naša gozdna drevesa itd. Popolnoma mimo človekovih ukrepov! Ali so in bodo prišli na pomoč neki, le za to nadlogo škodljivi virusi ali kaj?

Računam, da naj bi to moje »protivarozno igranje« potekalo v tem časovnem zaporedju:
1. V prvi polovici maja bi poskrbel za samo s čebelnimi celicami opremljeno zgrajeno satje v gnezdu in tedaj tudi vstavil v gnezdo gradilna sata.
2. V začetku junija bi prvič izrezal pokrito trotovino iz gradilnika.
3. Koncem junija bi izrezal drugič.
4. Sredi julija pa bi gradilni sat /ali dva) odvzel.

To metodo bom vsekakor prihodnjo sezono preizkusil. In nato testno tretiral po odvzemu »čebelarjevega medu«. Pa bomo videli… Upam, da po tretiranju ne bo odpadlo iz teh družin vse črno varoj, kot letos. Vse bolj spoznavam, da se vsa živa bitja – čebele in varoja – znajo obnašati zelo nepredvidljivo! Pogosto čisto drugače, kot to predvideva naša znanost in globokoumna »praksa«.

Mimogrede spomnim, da je intenzivno gojenje trotovine (»mlečkarjenje«) tudi precej zaviralno za nastanek rojnega razpoloženja družine. Meni to zelo ustreza!.

»Praksa« v narekovajih zato, ker je pri tej stvari (in drugih) mimo začasno uspešne prakse na delu le stalno neljubo presenečenje. Vsaj po treh zavajujočih letih…

Opomba:

Marko:

Marko · Objavljeno: 15 Sep 2013 19:36 Naslov sporočila:

BorisP · Objavljeno: 21 Sep 2013 20:22 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Uživanje pri čebelarjenju – če pri tem ni varoze…

Klopotec:

BorisP · Objavljeno: 21 Sep 2013 20:22 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal

Kako bi naj zgledal (ne-moj) apiterapevtski čebelnjak z nakladnimi panji (fantazijska skica)

Ker ni nobenega odziva v tem forumu (in skoraj tudi ne drugje?), kako bi vendar lahko bolj vsestransko in temeljiteje »živeli« in se zdravili s čebelami tudi pri nakladnem čebelarjenju – ne le čebelarili s samo enim ciljem: »kolikor se da naravno in zgolj z nakladnimi panji«, prinašam tu par iztočnic, ki bi morda koga zanimale in mu dale spodbudo za iskanje v tej smeri?

Skiciral sem en tak primer z majhnim številom nakladnih panjev (kot jih imate), a z vsemi poglavitnimi pripomočki za čebelarjenje in apiterapevtskim ležiščem.
Skica je simbolična in ni v dejanskih merah. Tudi je prvo tako moje razmišljanje o tem problemu, namesto bolj poklicanih. ..

Vidite ga najprej na skici:

Obrazložitev:

Nakladne panje bi postavil v čebelnjak. Ker vsaka družina v takem panju rabi samostojno mesto, jih v navaden čebelnjak z enostranskim izletiščem postavimo razmeroma malo. Tudi se ne morejo stikati med seboj, da lahko čebelarji nalagajo in odlagajo naklade.

Zato bi si omislil čebelnjak z dvo ali delno celo tri-stranskimi izletišči čebel. Pomebno bi bilo to, da nobeno od teh izletišč ni usmerjena na sever.

Tak čebelnjak bi imel dodaten večnamenski prostor. Ker omenjam apiterapijo, bi bila seveda v njem ureditev za te namene. Ta bi vsebovala udobno ležišče (da bi čebelar pri čebelah lahko tudi prespal) ali sedišče za izredo zanimivo in koristno neposredno zvočno in »dišavno« sprejemanje dogajanj v čebelji družini. Seveda iz panja v neposredni bližini takega ležišča in posebnih ureditev za sprejemanje teh emisij.
V istem prostoru bi imel nujne čebelarske pripomočke, predvsem : pripravo za premik posameznega več-nakladnega panja v hodnik med vrstami panjev in dviganje naklad ter priprave za točenje medu (lahko pa bi si v čebelnjaku omislil tudi drugačne načine premikanja panjev in težkih naklad – npr. s »tirnicami« na tleh in z enostavnejšimi dvigalnimi pripomočki s stropa ali slemenske lege).

Tak čebelnjak, čeprav neobičajen za arhitekturno grajene čebelnjake na stalnem mestu, bi vendar po moji predstavi moral imeti vsaj nekaj tipično slovenskih, zelo funkcionalnih značilnosti: Predvsem ločni strešni napušč, leseno konstrukcijo in dvignjenost od tal.
Nekaj že uveljavljenih posebnosti v izgledu in funkciji pa bi posnel iz primerov naših prevoznih čebelnjakov, ki so tudi z dvostranskimi skladovnicami panjev in izletišči.

Seveda je s temi osnovnimi podatki mogoče uresničevati najrazličnejše, potrebam čebelarjev prilagojene čebelnjake. Predvsem v velikosti, oziroma številu čebeljih družin, s katerimi kdo čebelari.

Mislim, da ne bi smelo biti nepremagljivih administrativnih ovir za postavitev takih čebelnjakov – čeprav so v »obtoku«, kolikor mi je znano, tudi zelo nepremišljene, da ne rečem neumne, gradbeno – arhitekturne zahteve. V skrajnem primeru je treba z argumenti take ovire z nekaj zdravega razuma spremeniti! Saj se spreminja ali tolerira na žalost vsepovsod nešteto bolj različnih gradenj od predpisanih, pa jih ne bi za take mnogo manjše, mnogo vsestransko koristnejše in mnogo bolj naravi in našemu krajinskemu in arhitekturnemu okolju prilagojene objekte!

Ker sem z apiterapijo v takem čebelnjaku začel ta zapis, ga tudi končujem.
Z nakladnimi panji je v tem pogledu potrebna večja iznajdljivost, kot pri skladovničnih. Meni prihaja na misel izvedba z gibljivimi cevkami, ki bi jih vstavljal na primernem mestu skozi stene nakladnega panja, najbližje ležišču ali sedišču čebelarja ali »pacienta«. Te cevke bi prinašale zvoke in »dišave« iz panja naravnost k ušesu in nosnicama udeležencu tudi iz nekoliko odmaknjenega panja in se lahko iz panja po potrebi iztaknejo.

O koristnosti čebelarjenja z nakladnimi panji v čebelnjaku pa (jaz) ne bi preveč izgubljal besed. Ali pač. Panji in čebele bi bili pod streho, kar bi vplivalo na možnosti čebelarjevega ukrepanja tudi v nekoliko slabših vremenskih pogojih. Panji ne bi rabili kompliciranih streh. Toplotna zaščita čebel poleti in pozimi bi bila večja. Tudi varnost se poveča. Vse čebelarske potrebščine so pri roki in pod ključem. Svetloba je lahko zagotovljena z okni na stenah in na strehi. Vdor nadležnih mravelj se odstrani z dvigom čebelnjaka od tal.
Čebelnjak služi tudi kot priložnostno zatočišče čebelarja…ITD. Torej, beseda je vaša!

Nekaj zgledov – utemeljitev - za osnutke naših nakladnih čebelnjakov, ki jih v popolnejši obliki in funkciji še ni videti.

Prevozni dvostranski čebelnjak – kontejner - z AŽ-panji

Prevozni dvostranski čebelnjak z AŽ-panji na tovornjaku

Enostransko izletni čebelnjak z nakladnimi panji na zamejskem Koroškem

Moj prijatelj Igor Frančič v mladih letih pri poslušanju dogajanj v čebelji družini
(Foto F.Šivic)

Warre nakladni panji v stacionarnem čebelnjaku

Dvoetažni, dvoizletni prevozni kontejner z nakladnimi panji.

BorisP · Objavljeno: 21 Sep 2013 20:22 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

K debati o številu letnih ukrepov pri čebelji družini

Marjan vprašal Lakotnyka (Petra): 5. sept.

BorisP · Objavljeno: 27 Sep 2013 08:57 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Avtomatsko rojno prestrezalo s hkratno avtomatsko naselitvijo roja
v nov panj ali panjski oddelek – za »rojno čebelarjenje«
(Ideja Igorja F. in Marjana D.)

OPOMBA
Ta prispevek objavljam, - kot zadnje čase vse druge, - s pomoćjo zelo ustrežljivega in požrtvovalnega administratorja tega foruma, Borisa. Tudi s tega mesta iskrena hvala!
Vprašal sem ga, če sem morda preveč zagnan v priobčevanja mojih spisov in naj se zabremzam? Odvrnil mi je, da nikakor. Zato sem spet nekaj »spesnil«, čeprav najbržne pri tej moji brzini ne utegnete vsega prebrati, ali pa vas ne zanima, kar vam pošiljam.To sklepam zaradi majhnega odziva na moje zapise.

Uvod s predzgodovino in razlogi
Zadržal se bom ob zadnjih rojnih dilemah sodelujočih v tem forumu. Precej osamljen zastopan tu stališče, da so roji in rojenje sicer čudovito doživetje in je z njimi imenitno čebelariti, vendar si jih na žalost nekateri čebelarji težko ali sploh ne morejo privoščiti.
Ta kategorija čebelarjev jih zaradi oddaljenosti prebivanja predvsem ne morejo ogrebati, predno roji z vej ne odlete tja, kamor so se namenili. Ogrebati jih tudi ne morejo, če sedejo visoko na drevo, ali pa sploh ne, če so, kot čebelarji, »privezani« na invalidski voziček. Podrejo jim pa tudi (prenekaterim čebelarjem) idealno zamišljen razvoj pridobitnih čebeljih družin brez rojenja.
Nasprotno pa sedaj kar znatna skupina čebelarjev, zbranih okoli tega foruma, s posebnimi razlogi na vsak način želi »rojno« čebelariti. Prvi razlog je, da čebelam ni preprečevati njihove naravne težnje. Drugi razlog pa je, da naj bi z roji na visokih (pravite jim »globokih«) satih, po postopni naravni poti dosegli tako imenovano »recesijo« ali obnovo (menda) prvotno nekoliko manjših satnih celic za izleganje nekoliko manjših čebel*, ki (naj) bi se nato same v zadostni meri lahko uprle preobilnemu, za čebele uničujočemu razmnoževanju varoj. Tudi »rojni« čebelarji pa se soočajo ob tem s podobnimi težavami, kot tisti, ki se rojev otepajo. Imajo jih srčno radi, a prenekateri jim pobegnejo ali jim sedejo neznansko visoko na drevje.

*Ko sem pred kratkim prebiral »uradno« lanskoletno navodilo (ČZS JSSČ), kako zdraviti varozo, sem nekoliko začuden zasledil podatek, da so »čebele izležene iz celic svetlega satja, za 28% večje od tistih, ki so prišle na svet v starem črnem satju«. Ker tudi sam čebelarim pretežno na zelo starem »črnem« in često že neprosojnem satju, bi morale biti moje čebele tako majhne, verjetno celo manjše, kot izležene iz celic svetlega satja premera 4,9 mm namesto iz naših satnic premera 5,4 mm? Na žalost takih čebel pri mojih družinah nisem zaznal – razen kakšne izjeme, ki je bila morda podhranjena ali poškodovana. Še večja žalost pa je, da se z njimi tudi varoj nisem znebil. Mislim, da je ta »uradna« navedba zmotna!?
Prosim, ne mi zameriti, če nekatere beseda dajem v oklepaj ali navednice. Tudi žaljiv ali piker pri mojih tekstih zavestno nisem! Zgolj mislim po svoji pameti kritično in logično ter povem stvari naravnost. Pojasnil sem moje razloge za tako početje že na drugih mestih.

S tem problemom sva se »poigrala« z Igorjem. Imela pa sva v mislih še en motiv, da bi se vendar z »rojnim« čebelarjenjem morda dalo doseči po posebni »nekemijski« poti obstoj čebeljih družin glede varoze (z roji skoraj brez varoj in z lovilnim varojinim satom v izrojencu), kot sem že pisal. Predvsem cilj z lovilnim satom se je žal v tem letu izkazal za utvaro ali vsaj problematičen.
Obstaja pa, vsaj za naju, še en pomemben cilj: čebelarjenje z najmanšimi posegi in ukrepi pri čebelarjenju, ki največ truda in časa zahtevajo za obvladovanje (v glavnem preprečevanje) rojenja. Tu pa smo vsi skupaj, če z roji ne bi imeli nobenih problemov.

To so glavni razlogi, da sva prišla do zamisli o avtomatskem prestrezalu rojev. »Avtomatskim« zato, ker naj bi deloval tudi ob daljši odsotnosti čebelarja v kritičnem času rojenja. Čebelarjenje domala skoraj brez večjih posegov v čebeljo družino. Torej »avtomatsko« ali »samodejno«. Da bi čebele in čebelar lahko živeli v kolikor se da prijaznem sožitju.

Opis zamisli
(ki v nekaterih delih ni popolnoma nova, saj je znanih že nekaj poskusov v tej smeri. Zaradi objektivnih razlogov tudi ni še fizično realizirana, niti preizkušena!).

Obljuba dela dolg. Sedaj objavljam to zamisel, čeprav še ni uresničena in se morda pokaže kot neuresničljiva. Poskusiti pa ni greh – brez poskušanja tudi ni napredka!

Zamisel temelji na dejstvu, da rojne čebele, skupaj z matico, ob rojenju z veliko silo in množično planejo iz panja. Zato sva si zamislila posebno zapiralo žrela, - nekako »rojno begalnico« - ki bi bila sicer vedno odprta, razen ob rojnem navalu skozi žrelo, ki je v življenju čebel poseben pojav. Zato bi bila potrebna gibljiva, natančno težka zaporna kovinska ploščica nad žrelno odprtino, podprta z drugo gibljivo kovinsko ploščico. Zgornja prav na rahlo, pač pa dovolj čvrsto, da bi se premaknila (omahnila nad žrelo) samo v rojni akciji (glej na skicah A v prerezu in B v tlorisu ta detajl nekoliko bolj podrobno in nazorno).
Podporna ploščica naj bi se ob navalu rojnih čebel od sile hudournika rojnih čebel namreč nagnila naprej in omahnila v vodoravni položaj. Zgornja, zapiralna ploščica pa bi bila s tem sproščena in sa položila nad tok ven brzečih rojnih čebel. Ko bi naval – brzeča reka rojnih čebel – še trajal, se zaporna ploščica torej še ne bi povsem zaprla, ker bi jo v privzdignjeni legi ohranjala sila in hrbti ven brzečih čebel (nekoliko podobno, kot čebela z uporabo svoje sile odpre loputico beganice, ki se po njenem prehodu spet za njo zapre). Ko bi rojni tok uplahnil – roj večinsko izletel skozi panjsko žrelo skupaj z matico, - bi se žrelo panja, oziroma prestrezala, zaprlo tako, da ga prekrije zapiralna ploščica s svojo težo in ploščino.

Rojne čebele bi torej lahko šle iz panja in preko predprostora tega rojnega prestrezala skozi matično rešetko na prosto; seveda brez matice, ki bi jo zadržala matična rešetka v predprostoru te priprave takrat, ko bi že prišla iz panja skupaj z rojnimi čebelami. Matica se ne bi mogla pridružiti rojnim čebelam na prostem, niti se ne bi mogla vrniti v panj.
Sledil bi nato povratek vseh na prosto izletelih rojnih čebel, ko bi ugotovile, da matice ni z njimi. Tudi druge čebele iz tega panja, ki sicer niso mislile oditi z rojem, a so bile navajene na to žrelo, bi ob povratku s paš našle zaprto žrelo bi se bile prisiljene priključiti roju, kar bi posledično povzročilo, da bi bil roj obilnejši in izrojena družina s preostalimi mladimi čebelami, vso zalego in matičniki, to leto po vsej verjetnosti ne bi več rojila, ker bi ji zmanjkalo več čebel, kot pri običajnem rojenju.
Matica bi ostala torej v prostoru med zaprtim žrelom izrojenca in velikim »žrelom« - izletno steno, ki je opremljena z večjo matično rešetko, ki bi bila vsaj v spodnjem delu snemljiva, da se lahko opravi kakšna korektura zapornega mehanizma in tudi takrat, ko ni več potrebna rešetkasta zapora.
Rojne čebele zunaj panja bi se vrnile k matici najprej v ta panjski predprostor, kjer bi se zadrževala matica, če ne bi že kmalu, iščeš izhoda iz panja, šla v, za roj dovolj velik razširjen prestrezalni ali pa drug, iz prestrezala dostopen panjski prostor. Da bi bil ta prostor še bolj in hitreje vabljiv za naselitev roja, bi v njem že prej čebelar dal nekaj medene ali sladkorne vabe.
V ta novi, vabljivi prostor (naj) bi se torej naselila matica z rojnimi čebelami, pa tudi roj ne bi imel drugih možnosti, saj matica nikakor ne bi mogla iz naprave, čebele in matica pa ne nazaj v svoj prejšnji panj.
Kot poseben (ne povsem nujen) dodatek tega avtomatskega rojnega prestrezala bi bil tudi predal za »odpadke« - predvsem odmrle trote - pod matično rešetko, ki jih čebele ne morejo odstraniti skozi rešetko. Ker ima ta predal poševno zunanjo stranico, služi tudi za udobnejše pristajanje čebel ob povratkih s paš. Podobno, kot ga ima preizkušeno tudi najina »lesica«.
Vprašanje trotov, ki bi hoteli ob urah »prahe« na plano, pa skozi matično rešetko tudi oni ne bi mogli, je za silo rešeno z razmeroma obsežnim prestrezalnim prostorom za njihovo iskanje prehodov in spreletavanje ter veliko površino matične rešetke, da takrat ne otežava prehodov čebel. V roju pa po mojih opazovanjih itak ni veliko trotov, ki bi nekoliko otežkočali hitri prehod rojnih čebel tudi skozi matično rešetko na prosto.

Še en zelo pomemben podatek o funkciji prestrezala je v tem, da tudi v primeru, če zataji mehanizem avtomatske zapore žrela, čebelja družina ne more izrojiti (čeprav roji), ker matica ne more z rojem na plano. Ta priprava je tedaj v funkciji »lesice«., ker ima na izhodu matično rešetko.
Obstaja resnejši pomislek, če roj, ki bo zbran v tem prestrezalu, ne bo nasledni lep dan ponovno poskusil rojiti? In to vajo ponavljal na znan način? To bo vsekakor potrebno preveriti in se nato še kaj zmisliti.
Vendar je tu morda olajševalna okolnost, da tudi od čebelarja ogrebljeni naravni roji v nek zasilni panj, ki ga do večera prenese v hladen prostor, praviloma obstanejo v novem panju, kamor jih čebelar zvečer naseli. Običajno v isti čebelnjak. Lahko v nov panj, celo tik ob izrojenca!

Kakšne bi bile s tako prestreženim rojem možnosti čebelarjenja?
1. - Če bi čebelar imel možnost kmalu po izrojitvi priti k svojim čebelam, bi imel roj v gornjem, primerno velikem prostoru »prestrezala« in bi z njim ravnal, kot z običajnim rojem. Samo ogrebati mu ga ne bi bilo treba, in tudi čakal bi ga (glej skico C).
Lahko bi bil čebelar ob rojenju tudi opozorjen na poljubno daljavo preko brezžičnega oddajnika, ki bi se sprožil takrat, ko bi se kovinska loputa pred žrelom na koncu rojnega navala zaprla in povzročila potreben električni stik.
Ta »rojni« prostor prestrezala, bi bil lahko opremljen tudi z nekaj satniki, ki jih uporablja čebelar pri svojih čebelah. V tem primeru bi roj lahko že gradil v teh satnikih naravno satje in dalj časa čakal na čebelarja. Ob selitvi tega roja v drug panj bi zato čebelar samo preložil satnike s satjem in na njih čebele.
Problem tega načina uporabe prostornega rojnega prestrezala je v tem, da predstavlja velik (tudi razmeroma drag) prostorninski panjski dodatek. Le, če bi bil čebelar v rojnem času stalno pri čebelah, bi isto napravo lahko uporabil pri večjem številu čebeljih družin, ki bi se pripravljale na roj v zelo različnih terminih.

2. - Lahko pa bi s posebno prirejenim prestrezalom, brez razširjenega prostora čebelar usmeril roj v isti velikoprostorninski panj ali panj, ki bi stal tik poleg panja, iz katerega bi izletel roj (glej skici D in E, ki ilustrirata uporabo pripomočka na primeru čebelarjenja v sistemu AŽ-maksi).
Žrelo prestreženega roja bi bilo seveda nekaj časa usmerjeno preko prestrezala kar na starem mestu, le v prvotni panj se rojne čebele več ne bi mogle vračati.
»Izrojeni« del družine bi bil seveda nekaj časa brez starega žrela in tudi brez starejših, v to žrelo vletenih čebel. »Izrojencu« bi moral čebelar še pred rojenjem dati nek pomožni izhod – dodatno žrelo, kamor bi se njegove mlade čebele vletele in se postopno številčno krepile z izleženimi čebelami iz obilnega zaleženega satja z rojnimi matičniki. Novo rojenje iz »izrojenca«, ki je dal tako močnega »prveca«, je v tem stanju malo, ali celo nemogoče. Mlada matica, ki bi se prva polegla in obračunala s sestricami, bi se seveda tudi lahko sprašila skozi novo žrelo.

Ta primer ima lahko veliko različic novega panja ali panjskega oddelka za prestreženi roj:
Jaz bi to morda preizkusil in nato uveljavil v mojem AŽ-maksiju –»trojčku«, - ki bi v tem primeru namerno domoval do rojenja »samo« v srednjem AŽ-panju, - to uredil z usmeritvijo prestreženega roja v zgornji AŽ-panj, ki bi imel prekrito veho nad srednjim panjem. Novo žrelo »izrojenca« pa bi bilo v žrelu spodnjega AŽ-panja (prikazano v skici D).
Ob dobri glavni paši, ki bi trajala med in po rojenju, bi obe, med seboj ločeni družini nabrali precej medu. Odvečni med bi po paši iztočil, oba čebelja gnezda pa združil v srednjem panju in imel odprto le žrelo v srednjem panju. Prepustil bi čebelam, da izberejo najboljšo matico, ali pa staro med tem posegom odstranil. Skratka, ustvaril bi prav za prav s samo enim korenitim posegom letno, spet prvotno stanje družine za nadaljno ponavljanje te »vaje«. To bi predstavljalo tudi precej udoben način čebelarjenja…Seveda je tu še varoja, ki tudi nam, čebelarjem »pije kri«. Kako čudovito bo (spet) čebelarjenje, ko te nadloge ne bo več!

Lahko pa bi roj iz prestrezala seveda usmeril v prazen sosednji panj in »izrojencu« prav tako pustil odprto žrelo spodnjega panja (prikazano v skici E). V tem primeru je prestrezalo z usmernikom v nov panj najmanjše, ker je žrelo sosednjega (praznega) panja najbližje.

3. - Na podoben način bi se vse navedeno načeloma lahko storili tudi v nakladnem panjskem sistemu. Povečala pa bi se nerodnost pri pregledovanju in ukrepanju v čebelji družini. Saj bi bilo treba v teh primerih najprej odstraniti to pripravo, da bi lahko z dvigovanjem naklad videli kaj se dogaja v spodnjih nakladah.Tudi bi morali dodati ustrezno zaščito pripomočka pred dežjem (kdor nima panjev v čebelnjaku). Dobro pa je pri teh panjih, če so postavljeni protostoječe – z možnostjo po potrebi imeti dodatno – pomožno žrelo na nasprotni strani panja. Da se v tem primeru popolnoma izognejo možnostim povratka rojnih čebel ne k matici v staro žrelo, ampak v razmeroma blizu locirano pomožno žrelo na isti panjski izletni strani!

Zaključek
Ideja o rojnem samodejnem (»avtomatično delujočem) prestrezalu je v grobih obrisih tu. Kot sem poudaril, ni to nekaj povsem novega. Vendar to, kar mi je tujega znanega, ni uporabno za namene, kot so tu zamišljeni. Predvsem vsi znani, a tudi še ne do kraja preizkušeni primeri, zahtevajo takojšnjo prisotnost čebelarja, da ujeti roj v prestrezalo sname s panja in z njim dela kot z naravnim, ogrebenim rojem, ki ga uporabi za novo družino, v novem panju, kamor ga vseli. Niso dosti drugačni od »vrš« s katerimi so naši predniki lovili - prestrezali – roje, ko so se ti začeli vsipati iz panjev.

Tu pa je zamisel ne le o prestrezanju roja, temveč tudi v usmeritvi le-tega samodejno v isti ali nov panj. Vse to pa tudi ob daljši odsotnosti čebelarja.

Vendar ima tudi ta zamisel že v naprej znane težave, ki jih omenjam.
Kot rečeno in ponavljam: ni (še) izdelan niti prototip! Sploh pa manjka nujna preizkusna doba, da bi se zamisel lahko praktično uveljavila.
Midva z Igorjem imava le zelo skromne možnosti za realizacijo te zamisli. Meni sploh to prestrezanje rojev ni (več) nujno, posebno ne sedaj, ko mi je jasno, da se (samo) z roji in izrojenci ne da čebelariti nekemično. Morda spet tedaj, ko se izkaže, da se doseže samoobrambo čebel le s pomočjo rojev*. Igorju pa nekoliko bolj, čeprav ima za obvladovanje rojev že zelo izpopolnjeno »lesico«, ampak ga mika videti, kako bi tudi ta novost delovala. Izdelati ga namerava sam, tako, kot domiselno in spretno, kljub invalidnosti, izdela sam vse njegove čebelarske izume.
*Spet mi je v pomoč(?) »uradna« navedba iz leta 2012 citiranega vira z velikim vprašajem ?, da z rojem pride le 7 –10% varoj iz roječega panja. Žal vse preostale množice (preko 90% varoj) ostanejo v izrojencu…
Brez nekako dosežene samoobrambe čebel ali čudežnega naravnega izginotja varoj res ne vidim rešitve tega glavnega problema našega čebelarjenja brez kemije, ki se je vsi otepamo! Čebele bi pa le radi ohranili, tako ali drugače.

Morda se najde še kdo, da bo na podlagi tega opisa sestavil ta pripomoček in ga tudi preizkusil. Najpomebnejše in najbolj zahtevno je pri tej stvari precizno izvedeno kovinsko avtomatsko zapiralo. Najbolje bi to izdelal in preizkusil v praksi kakšen čebelar ali sodelavec čebelarja, ki je finomehanik.
Nadgradnjo tega pripomočka pa predstavlja brezžični sistem avtomatske najave rojenja čebelarju z mobitelom, ki bi bil za strokovnjaka na tem področju, kot tudi za finomehanika »mačji kašelj«.

Torej na delo in v razmišljanje moji čebelarski kolegi, kogar to zanima. Vsega ni mogoče dobiti »na pladnju«. Vsak je svoje sreče (sam) kovač!

Lep pozdrav!
Marjan

Zlatko H · Objavljeno: 27 Sep 2013 11:08 Naslov sporočila:

g. Marjan,

Nisem prebral do konca vašega prispevka, a ga bom in tudi naštudiral v nulo, ga bom, to pa zato, ker me čebalarjenje na oddaljeni lokaciji in problemi z rojenjem zelo zelo zanimajo.

S Tadejem sva tudi midva enkrat nekaj načrtovala, pa me prav zanima kje se razhajamo (kot ideja seveda)

Pišem pa zato, ker bi se vam rad posebej zahvalil za ta prispevek, pa tudi za vaš trud in vztrajnost, ki jo imate z nami, z vsem kar spada zraven seveda.

Pozdrav iz Primorske

Zlatko

Marko · Objavljeno: 27 Sep 2013 13:30 Naslov sporočila:

Pozdravljen, g. Marjan.

Jaz pa sem prebral do konca a ta vsebina zahteva ponovno branje Smile

, da se mi nekatere stvari zjasnijo.

Za začetek naj napišem le, da se mi zdi najbolj problematična izdelava tistega mehanizma dveh kovinskih ploščic oz. bolje povedano njuno delovanje v živo.
Izlet roja vseeno ne gre čisto povsem primerjati z nečem, kar bi preprosto izlili iz panja.
Kaj pa, če se (zvezni) tok roja za sekundo ali dve zmanjša? Potem bi, kot razumem delovanje tega mehanizma, zapiralo preprečilo drugemu delu toka, ki bi sicer sledil, odhod iz panja? In najbrž tudi matici ...

Nisem pa tudi pri prvem branju razumel, kako bi čebele izrojenca odhajale iz svojega dela panja, če bi mehanizem zaprl žrelo ...

Še eno vprašanje se mi pojavlja: prestrežene bi bile vse izletnice, ki bi se takrat nahajale na paši (v normalnih razmerah bi se vrnile v panj po rojenju). Ali se ne bi s tem preveč porušila struktura čebel v izrojencu?
Verjetno bi ga bilo potrebno hraniti in tako nadomestiti manjko izletnih čebel.

No, prebral bom ponovno in potem še kaj dodam. Se mi pa zdi imenitno vaše razmišljanje o tem, kako omogočiti čebelarjenje na daljavo Wink

ali kakor koli bi že to imenovali.

Pozdrav v LJ (ali na Gorenjsko) .

Zlatko H · Objavljeno: 29 Sep 2013 11:04 Naslov sporočila:

g. Marjan,

Jaz sem se pregrizel skozi vaš zapis, ni enostavno razumeti, čeprav je vaše izražanje razumljivo in stavčna konstrukcija odlična.

Ni kaj, potrebno bo izdelati prototip in ga naslednje leto preizkusiti, nato pa dodelati.
Tako kot Marku, tudi meni kovinska loputa predstavlja miselno težavo, čepraj je tudi res, da je to res potrebno preiskusiti v praksi in potem mehanizem po potrebi izboljševati.

Ja, brez Tadeja tudi tokrat ne bo šlo.

lp vsem

Zlatko

klopotec · Objavljeno: 29 Sep 2013 12:14 Naslov sporočila:

Jaz bom samo opazoval, kako se bo to razvijalo, uporabljal pa tega ne bom, tudi če bo delovalo, kar je čisto možno da bo.
Razlog je preprost.
Prvič, imam čas in željo opazovat rojenje, ta pravo rojenje, drugo pa je, da imam pomislek, ali je učinek enak kot pri ta pravem rojenju. Sem namreč včeraj in danes gledal filme rojenja in imam občutek, da je nekaj tudi na tem, da čebele izletijo, se potem nekje zberejo okoli matice in dogovarjajo kam bodo krenile. Verjetno je res samo občutek, ampak naj tako ostane.
Sicer pa želim uspeh.
Marjan, ko gledam vaše pripomočke za lovljenje rojev se mi zdi, da težko da kakšnega ne bi snel, brez nevarnosti za kako zlomljeno kost.
Čez zimo bo treba pripravit zložljive palice in vso ostalo kramo in čakat roje.

Zlatko H · Objavljeno: 29 Sep 2013 14:30 Naslov sporočila:

Istok imaš prav, se popolnoma strinjam. Ni vsako rojenje in/ali prestrezanje rojev enako naravnem rojenju, a saj veš da smo se že odločali med tem ali uporabiti kemijo in imeti/ preživeti čebele. ali izgubljati tudi vse družine. Odločili smo se, da bomo najprej preživeli čebele.

Isto je z roji, sam ne morem dežurati pri njih (sploh ker poznaš obe moji oddaljeni lokaciji) in ker imam ogledano še eno, ki pa je res oddaljena.
Če se moram odločati med tem ali uloviti roje ali, da izgubim roje, sem se pač odločil za manjše zlo.

Bodi dobro
Zlatko

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli