 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
 Objavljeno: 02 Sep 2014 12:49 Naslov sporočila: |
 |
|
| MarjanD je napisal/a: | | Marko je napisal/a: | Še nekaj hitrih misli ...
Z Marjanom je fino debatirati (meni), ker ima tudi pomisleke, ki silijo k razmišljanju.
|
Marko, še jaz z veseljem na hitro o tvojih mnenjih.
Sedaj nimam časa prebrskati Brnduševićeve tekste za citati. A verjemi, vsaj začasno, da je res navajal v različnih sporočilih različne podatke, kaj je po njegovem najpomebnejše - na prvem mestu...
Z nekdanjimi vlakovnimi prevozi na adovo pašo (sem napisal na Dolenjsko), ki sem ji spremljal, z očetom (železničarjem) je bilo naporno, nikakor pa ne žalostno. Takrat je bila to potreba, če nisi mogel kupovati takrat zelo dragega sladkorja ali dobiti nekaj ajdovega medu, kar v našem kraju ni mogoče.
Bral sem od avtorjev teh samoobrambnih metod čebel proti varoji, da je (so) rabili za končni uspeh zelo različno navajanih znatnih številom let. Znatno pa pomeni tudi nedoločeno - bomo videli, koliko bo to trajalo pri nas! Številka 3-5 let je pri nas že tu, pa poskusi uvedbe teh metod še niso zaključeni.
Spet različno beremo Brnduševićeva sporočila glede okroglih žrel. Večkrat je napisal, da je to eden od najbistvenejših pogojev za njegov uspeh. Kje, pa je treba brskati, če se ne verjame.
Predstavljam si, da čebele točno- življensko važno - vedo, kakšna mora biti najboljša ali sploh potrebna temperatura pri zalegi. To mnenje sem lajično obesil na izraz "geni". Vsako odstopanje od tega njihovega "znanja" predstavlja težavo, mar ne? Meriti mi jo ni treba.
O izumrtju ali obstanku živih bitij na zemlji je ogromno razmišljanj in ugotovitev. Moje ubogo - nepodkovano mnenje je celo tako, da je z varojo tako, kot nekakšna epidemija - pride in izgine ali se potuhne. (koloradski hrošč, miši...). Za vse te pojave pa je treba imeti razloge. Nekatere dobro poznamo, pri drugih pa ugibamo. |
Ivan vedno govori, da je vec stvari potrebnih za uspeh. Ce je potrebnih vec, potem ni ena na prvem mestu, druga na drugem in tako naprej. Seveda potem v nekem kontekstu je lahko ena stvar omenjena prej, drugic spet druga. kdor hoce bo ze razumek, kdo drugi bo pa gnjavil.
Marjan, v tistih casih prevozov. ce ne bi prevazali in bi odvzeli manj medu, a bi bilo dovolj za cebele in nekaj tudi za cebelarja?
Ivanovega nacina brez okroglih vhodov ni. Vsaj jaz sem tako razumel. A je kdo kje rekel, da se lahko ta nacin gremo brez takih, okroglih vhodov?
Cebele vedo, da lahko zalego vzgojijo v temperaturnem rezimu od do . Koliko je od in koliko do jaz seveda ne vem, kolikor pa berem je to od recimo 32 (Tautz) do skoraj 37. To je velik razpon.
Takole mislim. Ce bi cebele pustili pri miru, bi v danasnjih pogojih varoje in posledicno nekaterih virusov prezivele tiste, ki bi nasle primerna bivalisca in bi bile sposobne dosegat visoke temperature. Ostale bi odpadle. Selekcija bi ohranila in nesla naprej visoke temperature legla.
In zapis bi se pocasi spremenil.
Morda se bo tako tudi zgodilo.
CO2 se menda v ozracju povisuje, kar bo za cloveka velik problem. Za cebele morda ne bo, ali bo pa celo koristen.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 13:40 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: |
CO2 se menda v ozracju povisuje, kar bo za cloveka velik problem. Za cebele morda ne bo, ali bo pa celo koristen. |
Istok, ne pozabi, CO2 pobija tudi čebele, ne le varojo. Imejte to v mislih, ko iščete način, da zdesetkate varojo s tem plinom, prosim. Klavrno bi bilo, če bi vse upe polagali v CO2, potem pa zaprepadeno gledali, kako vam čebele umirajo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz nimam nobenih planov s tem plinom. Nastimam panje po Ivanovo in to je vse. Gotovo v njem ne bo vec plina kot ga cebele lahko prenesejo.
Hotel sem rect, da sem prebral, da se v ozracju dviga procent tega plina in da bomo zaradi njega prej fertik mi kot pa cebele.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 13:49 Naslov sporočila: |
|
|
Uh, tole mi je pa podobno zazvenelo kot plinske celice nekaj deset let nazaj, Robert.
Saj vem, da nisi tako mislil, ampak tisto zdesetkanje s plinom res ni naša pot.
Vsaj kar se mene tiče, je že večkrat povedana maksima edino v največji možni meri posnemati življenje in bivanje čebel v naravi.
Saj počasi bomo razumeli en drugega.
Marjan, seveda so okrogla žrela zelo pomembna. Meni je prav vseeno, ali so na vrhu rang lestvice ali pa v sredini. Zelo pomembna so.
Staro satje ? Tudi. Zelo pomembno. In spet vseeno, ali na drugem ali petem mestu.
Itd. itd. ...
Vse skupaj sestavlja (v mojem primeru) koncept, ki se ga bom skušal držati. Še najbolj težavno se mi zdi izbrati primerno mesto za postavitev panjev. Tu sem skoraj bos, a vem, da je tudi zelo pomembno.
Lep pozdrav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 14:15 Naslov sporočila: |
|
|
Kako jaz iz prostorninsko omejenih standardnih AŽ-panjev naredim »AŽ-maksi« panj s poljubno veliko panjsko prostornino?
Ker v tej »moji« rubriki – temi - razpravljam predvsem z vidika mojega AŽ načina čebelarjenja, se mi zdi prav, da za bralce te rubrike (ki jih je očitno neverjetno veliko), ponovim na kratko njegove značilnosti. Da ne bo bav-bav, kako je vse skupaj komplicirano. S tem pa ne mislim delati reklame, da bi me kdo kopiral. Pomislil sem že, da bi objavil prepoved kopiranja, saj je prepovedan sad najslajši…
Torej. Najprej AŽ-panju odstranim premični okvir za matično rešetko med »plodiščem in »mediščem in ga nadomestim z enostavnim distančnim vložkom.
Nato panjem, ki jih želim navpično združiti, izrežem ali še preprosteje zvrtam odprtine – »vehe«, ki seveda morajo biti na svojih mestih. Če izrežem večjo veho, vanjo vstavim »lamelni distančni vložek«, pri izvrtanih luknjah – vehah, pa ni potreben in zadoščata na podnico, pod kovinkimi gredami vstavljeni dve premični letvici za lažje prehajanje čebel.
Zakaj sem se odločil za ta ukrep? Na začetku uvajanja AŽ-panjev med naše čebelarje, so se nekaterim zdeli preveliki. Saj so do takrat čebelarili le v mnogo manjših kranjičih in tu in tam tudi v koših. Tudi moj stric je bil tudi tega mnenja in si je sam naredi »žnideršiče« s precej nižjimi satniki. Pa se je to mnenje in praksa spremenila in do veljave so prišle zelo močne čebelje družine in nove tehnologije, ki terjajo prostornejše panje. Takim željam (poleg drugega) streže nakladni panjski sistem s poljubno veliko prostornino. Odločil sem se, da tudi AŽ-panje, katere koli velikosti, usposobim za poljubno povečanje prostornine in jih ohranim z vsemi njihovimi ugodnostmi. S tem tudi po tej plati izenačim AŽ-panjski sistem z nakladnim.
Še to: Pomislek, da se v taki panjski obliki ne da dobro čebelariti, ker nastanejo med posameznimi panjskimi etažami večji razmaki, kot so pri običajnih panjih s premičnim satjem, se je pri meni izkazal za neupravičenega! Jaz v takih panjih uspešno čebelarim kjub temi »smrtnimi« razmaki do satja v etažah, odkar sem domislil in realiziral ta način. Seveda sem hkrati tudi domislil in še domišljam, kako čebelariti v takem panju, ki omogoča zaradi velikosti nešteto kombinacij
Bolj nazorno pa najspregovore slike.
Moji, skoraj 100 let stari, nekdaj očetovi AŽ-panji ob izrezovanjem veh.
Kranjiče so že naši predniki sestavljali s pomočjo veh.
Nov, standardni AŽ-panj z vsemi mojimi preureditvami v AŽ-maksi.
AŽ maksi - dvojček z izvrtanimi vehami kot najpreprostejša rešitev. Izdelek in fotografija Jerneja.
AŽ maksi - trojček je res velik panj - v taki velikosti jih imam v mojem čebelnjaku in z njimi uspešno čebelarim že okoli 35 let.
Na tej sliki je vidna na mojih panjih za okenci tesno vložena 8 cm debela blazina penaste gume. Tudi primer s prerezi skoznjo, za vstavitev zgibanega pivnika. Sedaj je pivnik po izkušnji nepotreben.
Takole pregledujem moje čebelje družine v maksijih. Uporabljam tudi satnike, pregrajene z dvema tankima, ožjima letvicama v tri oddelke. Za prosto gradnjo, brez satnic in brez žičenja.
. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 14:39 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo , Marjan. Vendar bi bilo zraven potrebno še pripisat ( da ne bo kdo zaveden, od krasnih fotografij), da so izjemno redka leta ko v novo zgrajeno trotovsko satje čebele shranjuejo med.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 15:37 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | Uh, tole mi je pa podobno zazvenelo kot plinske celice nekaj deset let nazaj, Robert.
Saj vem, da nisi tako mislil, ampak tisto zdesetkanje s plinom res ni naša pot.
Vsaj kar se mene tiče, je že večkrat povedana maksima edino v največji možni meri posnemati življenje in bivanje čebel v naravi.
Saj počasi bomo razumeli en drugega.
Marjan, seveda so okrogla žrela zelo pomembna. Meni je prav vseeno, ali so na vrhu rang lestvice ali pa v sredini. Zelo pomembna so.
Staro satje ? Tudi. Zelo pomembno. In spet vseeno, ali na drugem ali petem mestu.
Itd. itd. ...
Vse skupaj sestavlja (v mojem primeru) koncept, ki se ga bom skušal držati. Še najbolj težavno se mi zdi izbrati primerno mesto za postavitev panjev. Tu sem skoraj bos, a vem, da je tudi zelo pomembno.
Lep pozdrav. |
Nič skrbet, Marko, napisal sem samo, da jemljite CO2 z rezervo in ne le z blagoslovom.
Moram pa reči, da me nekaj hudo moti.
Toliko je enih nasprotujočih izjav, da se mi zdi, da bolj ko debatiramo, bolj se zapletamo in bolj smo daleč od končnega razumevanja, kako CO2 vpliva na čebele in na varojo. Vsaj meni je vse skupaj čedalje manj jasno.
Naj povzamem:
1. Brndušić pravi, da je izmeril do 5% CO2 v panjih
2. članek, ki sem ga prevedel Marjanu, navaja vrednosti CO2 pri temperaturi 10°C maksimum 1.2 +/- 0.45%, pri temperaturi 25°C pa maksimum 2.13 +/- 0.2%. Nadalje članek navaja, da je bila umrljivost čebel podobna pri vseh stopnjah prezračevanja in sicer 11.5 čebele +/- 2.7 - 19.3 čebele +/- 3.8% pri 10°C in 15.2 čebele +/- 1.9 - 20.7 čebele +/- 3.5% pri 25°C.
3. prilepil si tekst iz - verjetno - SPOS-a: Dok je koncetracija CO2 u košnici u drugim godišnjim dobima u vreme aktivnosti pčela na nivou od 0,2 do 0,3%, odnosno desetak puta više nego u spoljnoj sredini, dotle je od početka jeseni, odnosno od početka trajno hladnih dana i zime, koncentracija ugljen-dioksida 2 do 3%, a to je 100 puta više nego napolju.
Cvetkova (1946), Perepelova (1946), Davidova (1947) i Taranov (1961) utvrdili su da se pčelinja društva koja zimuju pri povećanoj koncetraciji CO2 u košnici (3 do 5%), bolje razvijaju u aktivnom periodu i daju veću produkciju."
Največji problem vidim v točki 2 in sicer podatek, da pri - če že vzamem maksimum - 25°C in 2.13 +/- 0.2% CO2 umre 20.7 čebele +/- 3.5%.
Kako je torej možno, da Ivanove čebele in tiste iz SPOS-ovega teksta pri 5% CO2 sploh ne umirajo oz. se celo odlično počutijo in se krasno razvijajo, medtem ko tiste iz preizkusa "Laboratory study on the effects of temperature and three ventilation rates on infestations of Varroa destructor in clusters of honey bees (Hymenoptera: Apidae)." umirajo že pri 2% CO2 in to celo 21 čebel oz. je umrlo 7% čebel od tristotih, ki so bile udeležene pri poskusu?
Meni se zdi v vsej tej zmedi nekaj hudo narobe. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 16:46 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, letos res niso čebele polnile trotovskih celic z medom - ali le izjemoma. Slika je iz bolj medenih let.
Ja Robi, sva enotna, zmeda vsepovsod je res vse hujša - tako jo vidim tudi jaz.
Tolaži pa me (sebično), da mi gre s čebelami kar dobro, kljub ali navkjub vsej zmedi. Ne umre mi nobena čebelja družina in lahko bi tekmoval glede učinkovitosti mojih čebel. Kaj pa bi še hotel?
To pa je prav za prav zame glavni kriterij (v vrsti pod številko 1).
Zelo sebično - pa kaj morem! Vsem sem pa nesebično odprta knjiga!
Nič ne propagiram!
Uživam v teh igrah s čebelarjenjem, čeprav je to menda za nekatere nespodobno početje. Naj se pri tako resnih zadevah in živih bitjih ne bi smel igrati, ali z drugo besedo eksperimentirati!?
Mea culpa, mea maxima culpa!
Lep deževni pozdrav! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
tisto s CO2 da ubija čebele... nisem zdaj ziher kaj so eni čebelarji uporabili, ampak ali je kdo od vas videl filmček z naslovom "anestezijom do iskucanca"
link do filmčka imam, vendar ga je lastnik zaprl v privatnega in ga ne morem več pogledat.
So pa koš zaplinili mislim da s CO2... čebele so po dolečenem času popadale na karton pod košem, potem so jih lepo pretresli v nukleus, in na svežem zraku so kmalu spet prišle k sebi.
nisem pa prepričan ali je bil res CO2...
link do filmčka je tu, ampak kot sem rekel, je privaten in mi ga ne odpre.
http://www.youtube.com/watch?v=v7BhYbmUI9Y
edit.
no na nekem forumu omenjajo ta filmček in tam piše tole citiram: "Anestetik je tehnički CO2."
torej je le CO2.
edit 2.
Anestezijom do iskucanca
http://www.youtube.com/watch?v=v7BhYbmUI9Y
Naši članovi Mladen Štoković i Veljko Grbac i ove su godine posjetili prostokošničare na Kordunu.
Udruga pčelara Pula
http://www.inet.hr/~veljgrba/news.htm
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 17:25 Naslov sporočila: |
|
|
Prošnja
Sedaj pa je po mojem mnenju spet čas, da se razprava o CO2 preseli tja, kjer ji je v tem forumu posebno mesto!
Moji članki v tej moji rubriki spričo te poplave mnenj o CO2 sploh ne pridejo do izraza.
Hvala za uvidevnost!
M. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 17:31 Naslov sporočila: |
|
|
| Marjan, se opravičujem, vzeto na znanje! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 18:05 Naslov sporočila: |
|
|
Ne vidim nobene zmede.
Robert, kje vidis problem?
Ivan v svoje panje ni dovajal CO2, ampak ga je meril, ker pac tam je.
Pozimi cebele umirajo v vsakem panju, to je povsem normalno. Vedno pride v pomlad mnogo manj cebel, kot jih gre v zimo.
Sam si navedel, da so ugotovili, da spomladi bolje zastartajo cebele, ki so zimile pri visjih koncentracijah CO2.
Kaksna zmeda torej? Meni se zdi vse povsem logicno in normalno.
Marjan, cestitke da prezimis vse cebele.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 18:49 Naslov sporočila: |
|
|
Ste za to, da odpremo eno temo z jasnim naslovom "CO2" in ga uvrstimo na neko logično mesto, recimo NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> Različne metode na splošno -> CO2, da bomo lahko tam naprej debatirali o CO2 in da ne bomo Marjanu smetili po njegovi temi?
Vem, da obstaja podforum "Brndin panj in nukleusi", kjer naj bi se debatiralo o CO2, ampak zaradi nejasne opredelitve tam debata o CO2 nikakor ne zaživi.
Nazadnje urejal/a RobertR 02 Sep 2014 19:09; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
Nekaj odpri, ker me res zanima, kje vidis problem.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 19:06 Naslov sporočila: |
|
|
| Debata o CO2 se nadaljuje tule --> KLIK |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 20:32 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | Prošnja
Sedaj pa je po mojem mnenju spet čas, da se razprava o CO2 preseli tja, kjer ji je v tem forumu posebno mesto!
Moji članki v tej moji rubriki spričo te poplave mnenj o CO2 sploh ne pridejo do izraza.
Hvala za uvidevnost!
M. |
Marjan, če me spomin ne vara, ste sami tu v svoji teme odpirali razprave o Co2, odločite se kaj bi radi, uvedevni pa smo, to ste že sami ugotovili,
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 21:37 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: |
Marjan, če me spomin ne vara, ste sami tu v svoji teme odpirali razprave o Co2, odločite se kaj bi radi, uvedevni pa smo, to ste že sami ugotovili,
|
V moji rubriki - temi - sem objavil tudi v skici kar dokaj izdelano zamisel Igorja in mene, kako bi v mojem AŽ-maksiju lahko preizkusil morebitne učinke CO2 na varoje, hkrati s toplotnimi učinki po Brndušićevi metodi.
Razprava, ki je sledila in še traja, pa se bore malo nanaša na ta konkretni predlog. Razumljivo, ker ne čebelarite v AŽ panjskem sistemu.
Zato je moja prošnja, naj se CO2 kot tak, preseli v drugo temo. In to je to. Zakaj bi se, Zlatko, moral še enkrat odločati o odločanem? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 02 Sep 2014 21:48 Naslov sporočila: |
|
|
Prenešeno. Dajte zdaj tu nehat debatirat o tem, ker je bilo že do sedaj 58 strani v Wordu.
LP,
Boris |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 12:57 Naslov sporočila: |
|
|
Čebelje satje iz voskovne kepe, stisnjene iz pokrovčkov pokritega medu.
Obljubil sem, da pokažem, kakšno čudo znajo narediti čebele. Ko sem dal po točenju medu čebelam v izpraznjeno, a odprto mediščno etažo pladenj s stisnjeno kepo medenih pokrovčkov, je na moje začudenje čez nekaj dni nastalo slikovito, povsem izvotleno "kraško jamarsko pogorje" iz samih čebeljih celic.
Doslej še nisem dal tako "satovje" čebelam v gnezdo ali v medišče med pašo, da bi videl, kako bi ga čebele izrabile. To še čaka za prihodnje leto.
Slej ko prej pa je ta čebelji umotvor vreden vsega občudovanja. Priporočam, da to stvar in idejo še vi izkoristite. Čeprav ni sonaravna (se ne zgodi v naravi) ampak vendar po naravnih čebeljih zakonitostih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 15:26 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | V bisvu nisem terjal komentarja, daje pa mi povod da napisem kaj pravi Ivan o vecini.
Pravi da vecina moze biti veoma opasna.
In s tem se kot njegov odkriti obcudovalec (odkrito priznam da sem) zelo strinjam.
Ivanovih resitev ne jemljem kot neke tuje resitve. Sem pac otrok socializma v katerem sva imela z Ivanom skupno domovino in to pac drugace cutim...
|
S Petrom bi rad še malo poklepetal - komentiral - o gornjih dveh stvareh iz njegove pošte - poleg že pojasnjene tiste zadeve s prepihom skozi penasto gumo.
Soglašam s tabo in Ivanom, kolegom iz Srbije, da je lahko večina zelo nevarna. Seveda, če zlorablja svoj položaj!
Ti si to domislico prilimal na primer, da pri nas zelo večinsko čebelarimo v AŽ-panjskem sistemu. Kar naj bi bilo potemtakem nevarno ("opasno")?.
Saj povsod drugod pa čebelarijo ogromno - absolutno - večinsko v nakladnem sistemu! (je tudi to "opasno"?!). Jaz, osebno, sem npr. doživljal čebelarsko maltretiranje od naše čebelarske manjšine, ki čebelari v nakladnem sistemu.
Ali naj bi bili večinsko dobri ljudje nekaj slabega, nevarnega? ipd.
Spomnim naj te, da imamo s pokojnim našim prvim in največjim vzornikom Francelnom, ubežnikom v Kanado (zatirancem od naših očetov socializma), skupno ne le bivanje v Jugoslaviji (kot z Ivanom, kolegom iz Srbije), temveč rodni dom v tedanji naši ožji domovini Sloveniji! Kar je še večjega občudovanja in sočustvovanja vredno ter potrebno- vsaj od članov tega čebelarsko sonaravnega foruma!
To je pač moje odkritosrčno, demokratično in domoljubno mišljenje, spodbujeno od zgoraj omenjenih naglaševanj.
Vsak pa po svoje...
Bodimo prijatelji, kljub blagim razlikam, ki naj nas bogatijo, ne siromašijo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 15:48 Naslov sporočila: |
|
|
Franca bom pustil lepo pri miru. Naj pociva, ker si je to ob vsem trpljenju in zal tudi sovrastvu, zasluzil.
Okoli nevarne vecine pa smo rekli
moze biti opasna torej lahko je nevarna.
To si tudi sam napisal. Da bi jaz posplosil da so cebelarji v AZ panjih nevarni bi pa bil res nesmisel. Jernej je vcasih pisal nekako v tem smislu, da bi bilo treba vse AZ panje skuriti.
Jaz ne mislim tako. Spostujem slovensko tradicijo, sam pa cebelnjaka in AZ panjev ne bi imel.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 16:20 Naslov sporočila: |
|
|
OK, Peter!
Sva se pomenila, kot se šika in gremo nazaj k našim čebelam! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 16:25 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, z Istokom si se menil.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
Oprosti Istok!
To so krivi tudi ti nesrečni vzdevki pošiljateljev sporočil.
Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 19:28 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, če ti bo v pomoč:
klopotec = Istok
lakotnyk = Peter
Drugo pa pomoje ni problem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 20:03 Naslov sporočila: |
|
|
Za mali oddih od težkih vsebin - ena moja amaterska foto-montaža s komentarjem.
Na sposojeno sliko čebele sem pridal sliko mojega najzanimivejšega čebeljega kotička na vhodni steni čebelnjaka. Zgoraj je v pokončnem kranjiču na stalnem bivališču priletelec, na polici pod njim pa zaklada v vsakoletni lovilni funkciji. Vanjo se na sliki pravkar vletava drug priletelec.
Na to mesto prileti domala vsako leto od enega do pet tujih rojev.
Z njimi ravnam previdno - pregledam zalego, vsaj predno jih naselim v čebelnjak ali oddam - da niso prinesli s seboj kaj neprijetnega.
Na srečo doslej nič takega!
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 03 Sep 2014 20:21 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, kje lahko naročim ene par takih zaklad, ki bodo s takim uspehom privabljale tuje roje, kakor jih privablja tvoja? 
Škoda, ker nisi avtor fotografije čebele, ker je res odlično uspela - skoraj tako odlično, da bi lahko preračunal še kubitalni indeks, če bi bila krila v kader zajeta v celoti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 04 Sep 2014 07:58 Naslov sporočila: |
|
|
| =Robert= je napisal/a: | Marjan, kje lahko naročim ene par takih zaklad, ki bodo s takim uspehom privabljale tuje roje, kakor jih privablja tvoja?
Škoda, ker nisi avtor fotografije čebele, ker je res odlično uspela - skoraj tako odlično, da bi lahko preračunal še kubitalni indeks, če bi bila krila v kader zajeta v celoti. |
Takole v najboljših rojnih "letinah" pride (je prišlo) na moj čebelnjak tudi pet priletelcev eden za drugim (ne v istem dnevu) v nastavljene "lovilne" panje. V skladovnico panjev v čebelnjaku pa ni bilo nikoli nobenega. Zaklade kot lovilne panje uporabljam zato, ker mi grejo lažje na ozko polico in ker vanje postavljam pokoci AŽ satnike, da nimam od selitvah v čebelnjak problemov z različnimi satnimi merami.
Tuji pobegli roji - priletelci, se tudi po mojih izkušnjah, naselijo v panje različnih velikosti in oblik. Koristno pa je, da zaradi boljše privlačnosti za rojne oglednice iz teh panjev vonja po čebelah (deli starega satja...) in kakšni kapljici medui ter vejici melise.
Če pa bi kdo res želel narediti zaklade, kot pripomoček za večanje prostornine AŽ-panjev za en dodatni panjski oddelek, je tu moja predstavitev zaklade brez mer, ki pa so zlahka ugotovljene iz mer AŽ- panjev in njegovih satnikov.
le-teh. Svoj čas jih je po mojih načrtih izdelovalo mizarstvo Krže iz Vrhnike. Ne vem, če jih še. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 05 Sep 2014 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
KNJIGI O ČEBELAH IN O ČEBELARJENJU
V letih 1955 in 1958 je izšla v dveh delih pri Zvezi čebelarskih društev za Slovenijo doslej naša najobsežnejša in najbolj vsestranska čebelarska knjiga, -zelo koristna enciklopedija znanja in učbenik tudi za današnje dni.
Pa še domača je!
Ponujam pregled naslovov njunih vsebin, ki že same po sebi veliko povedo.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 05 Sep 2014 19:37 Naslov sporočila: |
|
|
Velika škoda je, ker ponatis teh knjig ni možen. Težava je v avtorskih pravicah in rešiti se je ne da.
Naslednika teh dveh knjig sta Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 1. in 2. del, vendar po mojem skromnem mnenju zelo nedostojna in nevredna tega naziva.
Resnično pogrešam literaturo v domačem jeziku, ki bi se lahko vsaj malo kosala s tema legendarnima knjigama.
Kdor ju ima, je lahko pravi srečnež, vendar je težava v tem, da ju pri sebi zadržujejo večinoma zbiratelji, ki zanju zahtevajo previsoke zneske, ali pa nerazumne menjave. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 30, 31, 32 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 30, 31, 32 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
| Stran 31 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
