![NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov](./images/logos/novacebela.2.1350308051.jpg) |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 29 Sep 2013 17:39 Naslov sporočila: |
|
|
Ni dvoma Zlatko. Če bi jaz imel drugačno situacijo, bi glih tako ravnal drugače. Zato pa hitro v tapravo penzijo
Saj mogoče je to čisto picajzlanje, ampak roj v zraku je eno tako doživetje, da če je mogoče, si ga je treba privoščit.
Vsekakor pa je roj eden od členov v verigi, ki pripelje do uspeha, ki ga želimo.
Naslednje leto vključim še okrogli vhod v panj. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 29 Sep 2013 21:23 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
RAZPRAVA O REALIZACIJI AVTOMATSKEGA PRESTREZALNIKA ROJEV
No, pa jo le imamo… namreč razpravo o neki »moji« temi. Čeprav so korajžni sogovorniki zaenkrat (standardno) le trije – ostali med tisto množico, ki to rubriko dnevne prebira, jo bodisi še niso prebrali ali pa čakajo, kaj bo na koncu itak vse priletelo na pladenj?…
Veseli me, da ste vsi trije razumeli in upoštevali, da sem predstavil le osnovno idejo, ki jo je treba še izpopolniti, in preizkusiti v glavnih sestavinah, šele nato izdelati prototip in ga preizkušati in izpopolnjevati… vemo, kaj vse se lahko še dogodi.
Sicer pa hvala najbolj korajžnim razpravljalcem! Morda boste ob priliki katero rekli tudi o prejšnji moji temi – o apiterapevtskem čebelnjaku z nakladnimi panji…? Da ne bo strel v prazno…
Obupal sem pa že na dobitev pojasnil o Warrejevi skrajno skrčeni metodi ukrepov pri pridobitnem čebelarjenju. Da ne bo pomote, z rojem v deblu lipe nima čebelar nič dela!
Zlatko H
Zlatko H je napisal/a: | »…Nisem prebral do konca vašega prispevka, a ga bom in tudi naštudiral v nulo, ga bom, to pa zato, ker me čebalarjenje na oddaljeni lokaciji in problemi z rojenjem zelo zelo zanimajo.
S Tadejem sva tudi midva enkrat nekaj načrtovala, pa me prav zanima kje se razhajamo (kot ideja seveda…« |
Marko
Marko je napisal/a: | »…Za začetek naj napišem le, da se mi zdi najbolj problematična izdelava tistega mehanizma dveh kovinskih ploščic oz. bolje povedano njuno delovanje v živo.
Izlet roja vseeno ne gre čisto povsem primerjati z nečem, kar bi preprosto izlili iz panja.
Kaj pa, če se (zvezni) tok roja za sekundo ali dve zmanjša? Potem bi, kot razumem delovanje tega mehanizma, zapiralo preprečilo drugemu delu toka, ki bi sicer sledil, odhod iz panja? In najbrž tudi matici ...
Nisem pa tudi pri prvem branju razumel, kako bi čebele izrojenca odhajale iz svojega dela panja, če bi mehanizem zaprl žrelo ...
Še eno vprašanje se mi pojavlja: prestrežene bi bile vse izletnice, ki bi se takrat nahajale na paši (v normalnih razmerah bi se vrnile v panj po rojenju). Ali se ne bi s tem preveč porušila struktura čebel v izrojencu?
Verjetno bi ga bilo potrebno hraniti in tako nadomestiti manjko izletnih čebel…«. |
Ja! nekaj stvari je pred realizacijo tega pripomočka še razmisliti. Dobro me je na to hitro spomnil Marko. Kaj se zgodi, če naprava zataji tako, da se zapre še pred rojenjem ali med rojenjem, ko je matica še v panju?
To sva z Igorjem res še zanemarila. Namreč, za začetek se nama je zdelo najpomembneje, da sva našla način za zapiranje prestrezala po rojenju, - v normalnih okoliščinah. Tak primer sem predstavil.
Popolnoma pa soglašam, da je treba vključiti v razmislek tudi nenormalne primere rojenja in pomanjkljivo delovanje tega zapornega mehanizma.
Naj si spet pomagam na primeru čebelarjenja za AŽ-maksi trojčkom. Saj ni tako daleč od nakladnega panjskega sistema – kar tiče števila panjskih oddelkov ali etaž.
1. Primer, če zaporni mehanizem deluje, vendar se sila rojnega toka skozi žrelo med rojenjem toliko zmanjša, da se zaradi tega zapre žrelo, matica pa še ni zapustila panja.
Za tak primer je po premisleku treba imeti položeno nad gnezdom roječe družine matično rešetko, da se čebele (rojne in ostale) skozi prestrezalo in skozi m. r., ki je nad gnezdom, lahko vrnejo k matici. Tudi pred pomožno žrelo panja je dati matično rešetko (»lesico«), da jo matica ne popiha skozenj za rojem. Seveda nato slede ponovni neuspešni poskusi rojenja te družine (neuspešni zato, ker je matica zaprta v panju), ne pa izrojitve – če čebelar ne popravi naprave ali ne pusti prosto rojiti ali pa če ne ukrene klasično proti rojenju.
Je pa res treba, vsaj iz pomožnega žrela, kakšen teden po zaključku rojenja odvzeti matično rešetko, da se mlada matica spraši. To pa ni kaj zelo zahtevnega. Lahko stori tudi nečebelar.
2. Primer, če se zaporni mehanizem zapre še pred rojenjem.
Tudi v tem primeru je nujno imeti matično rešetko nad gnezdom in tudi pred pomožnim žrelom. Da se skozi prestrezalo lahko vračajo čebele, ki so vletene v glavno ali pomožno žrelo. Matica pa ne more iz panja.
Če povzamem:
Ta Markova pripomba je dala misliti na tako izboljšano rešitev, ki bi morala biti že vključena v osnovni rešitvi. Hvala!
Dodal bi še nasvet. Kdor bo preizkušal ta sistem, bi bilo dobro, če bi najprej samo to zapiralo preizkusil pred žrelom roječe družine. Tako, da bi videl, če se ne zapre tudi ob normalnem izletavanju čebel iz panja. Predvsem pa, da se (popolnoma) ne zapre pred koncem rojenja. Po uravnavi mehanizma za pravilno delovanje bi nato šele prišle na vrsto preizkušnje še drugih posebnosti tega prestrezala, vključno z avtomatko naselitvijo roja v izpraznjen panjski oddelek. Seveda, če ima čebelar možnost dežuranja pred panji ob pričakovanju rojenja? In dovolj volje za raziskovanje stvari, ki bi jih potreboval.
klopotec
klopotec je napisal/a: | »..Jaz bom samo opazoval, kako se bo to razvijalo, uporabljal pa tega ne bom, tudi če bo delovalo, kar je čisto možno da bo.
Razlog je preprost.
Prvič, imam čas in željo opazovat rojenje, ta pravo rojenje, drugo pa je, da imam pomislek, ali je učinek enak kot pri ta pravem rojenju. Sem namreč včeraj in danes gledal filme rojenja in imam občutek, da je nekaj tudi na tem, da čebele izletijo, se potem nekje zberejo okoli matice in dogovarjajo kam bodo krenile. Verjetno je res samo občutek, ampak naj tako ostane.
Sicer pa želim uspeh.
Marjan, ko gledam vaše pripomočke za lovljenje rojev se mi zdi, da težko da kakšnega ne bi snel, brez nevarnosti za kako zlomljeno kost.
Čez zimo bo treba pripravit zložljive palice in vso ostalo kramo in čakat roje..«. |
Tudi tako »naravno rojno« stališče odobravam (tako, kot npr. Zlatko) – če ima le čebelar čas in možnost biti v rojnem času pri čebelah! Sicer vemo, kaj sledi – roji jo pobrišejo, po navadi še isti lep dan v vnaprej izbran nov dom, daleč od našega čebelnjaka.
Tako bi nekako zgledala izpopolnjena atomatska rojno prestrezalna ureditev čebelje družine v velikoprostorninskem panju (na skici v AŽ-maksiju), da se izogne vsakemu presenečenju. V normalnih razmerah naj bi delovala tako, kot sem predhodno prikazal. V gornji shemi je prikazana situacija, če bi bil zaporni mehanizem po nesreči še pred rojenjem zaprt ali bi se zaradi morebitnega nenadnega zmanjšanja pretoka rojnih čebel skozi žrelo zaprl, še predno bi matica šla z rojem iz panja.Ureditev bi morala vsebovati tudi matično rešetko nad gnezdom in matično rešetko (lesico«) na pomožnem žrelu. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 04 Okt 2013 14:37 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
O rojih in izrojencih v istem panju brez ogrebanja
(na primeru AŽ-maksi)
Igram se še naprej z mislijo o rojih in izrojencih v istem panju, ne da bi roje lovil po drevju. Seveda naj bi bil dovolj velik. Povzemam tri take možnosti za moje glavne družine v AŽ-maksijih, ki po potrebi sprejemajo pomoč od kakšne pomožne družine.
Če bi (lahko) lovil iz teh družin naravne roje po drevju, bi roj vsadil v ločen spodnji del AŽ-maksija (ki v risbi A služi kot »servisni« del družini v AŽ-maksiju). Jeseni pa bi ga združil z osnovno družino v srednjem delu panja – tako, kot v vseh variantah, da dobim za naslednjo sezono vedno enako štartno osnovo. Saj čebelarstva ne širim, kvečjemu ožim, pa tudi dvomatičnemu čebelarjenju sem se že odrekel.
A je varianta, ko se roji s pomočjo »lesice« (večinoma) sami vračajo in v »roju – izrojencu« zavlada mlada matica.
B je varianta, ko iz rojne družine v sredini mojega AŽ-maksija naredim spodaj »izrojenca«, v sredini, na starem mestu pa »roja«. Prav za prav ni v bistvu nič novega. Nekaj podobnega je najti v vsakem čebelarskem učbeniku. Novo je le prizorišče v tako velikem AŽ-panju.
C je malo prej v moji rubriki opisana varianta, ki je ne bom pogreval, je pa v tem seznamu z roji in izrojenci v istem panju brez ogrebanja z vej.
Vse ostalo je razvidno, z malo domišljije, v gornjih risbah. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 05 Okt 2013 06:15 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni vsi,
Bom tule zastavil vprašanje in upal vsaj na kakšno informacijo:
Ali kdo pozna kakšnega finomehanika ali mojstra podobnega profila, ki bi znal izdelati mehanizem dveh kovinskih ploščic??
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Okt 2013 07:28 Naslov sporočila: |
|
|
V Kopru maš FC-Modul, podjetje, ki se ukvarja z mehaniko in finomehaniko in majo gotovo finomehanike, ki bi to napravili.
Malo aktiviraj svoje stare specialnisti in boš gotovo našel pravega človeka.
Pa tudi puškarji bi bili dobri za to. Imajo znanje in orodje za take precizne reči. Puškarje pa maš tudi tam doli. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 06 Okt 2013 16:45 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Samo s trotovino proti varoji?
Prispevek. Objavljeno: 11. Avg. 2013:
Marjan je napisal:
Počitniški klepet s premori
G. Marjan je napisal/a: | »…To mi da misliti, da bi v bodoče mojim družinam dal spomladi v gnezdo enega ali dva sata s trotovino (že zgrajeno ali pa, da jo družina sama zgradi). Povsod drugod v gnezdu bi trotovino odstranil ali pa zalego izločal, predno se izleže. Sat s trotovino pa bi izrezoval, čim bi bile celice pokrite.
Seveda! Spet določena negotovost, veliko dela in slab občutek pri uničevanju zalege, čeprav trotovske. Ne morem pozabiti Ineja (Jerneja), ki mi je napisal, da raje ne čebelari, kot bi moral uničevati zalego. Prav ima, seveda. Samo…
Zato le pohitite in veliko sreče z vašim poskusom, kako bi tudi pri nas čebele same opravile z varojo! Do takrat pa bomo poskušali vse mogoče – in nemogoče…«. |
Samega sebe citiram iz prispevka, v katerem sem med drugim opisal letošnji poskus polovitve varoj v enosatni matični izolator, - ki ni prinesel uspeha.
Takrat sem nakazal nov poskus z intenzivnim izločanjem varoj samo s pomočjo trotovine.
Sedaj to zamisel prikazujem v večji podrobnosti. Vse to spada med poskuse, kako se rešiti varoze brez uporabe kamikalij, kar je osnovni predmet razprav v tem forumu.
Spet ta poskus kažem na mojem načinu čebelarjenja s standardnimi AŽ-panji v AŽ-maksi rabi (v AŽ-trojčkih). Slej kot prej pa je ta način mogoče prilagoditi tudi mnogim drugim čebeljim družinam v drugačnih panjih.
Bistvo zamisli sem na kratko opisal v citiranem izseku iz že objavljenega besedila
Bolj podrobno pa sedaj:
Čim družina spomladi prične zalegati trotovino pričnem vstavljati v gnezdo med zaležene sate (v legendi št. 2 in 3) moje trotovske sate - postopno, glede na razvoj družine Moji trotovski sati so tridelni (v legendi št. 4). V dveh prekatih imam že zgrajene sate s trotovskimi celicami. V enem prekatu pa samo satni nastavek za prosto gradnjo satja – pri dovolj razviti čebelji družini v pomladnem predrojnem času skoraj izključno s trotovskimi celicami.
Pri večjem številu vstavljenih trotovskih satov v en prekat namestim v posebnem okvirčku - (da ga lahko odstranjujem in vlagam v prazen tridelni satnik nazaj v panj)- že izdelan starejši sat s čebelnimi celicami, da ni preveč trotovine
Istočasno pregledam ostale sate v gnezdu in zamenjam še nezaležene sate, ki imajo ob robovih preveč trotovskih celic, s sati brez trotovine.
Po izkušnjah čebelja družina najbolj sigurno zalega in gradi naravno satje, če se najde zanj prostor znotraj gnezda in ne na robu (v risbi v etažah A in B). Varoja pa tudi po izkušnjah prehaja v trotovino kjerkoli se znajde v gnezdu in to, dokler je je kaj v panju. Če pa trotovske zalege ni v gnezdu, se silom prilike množično loti svojega zaleganja v čebelni zalegi in povzroči težave in propad družin.
Sate s pretežno pokrito trotovino, ki je sedaj skoraj vsa v vstavljenih trotovskih satih, redno zamenjujem z novimi, kot sem opisal na začetku. Ko imam čas nato te označene trotovske sate za vsako družino izpraznim zalege in izrežem gradilni satič. Ob tem na vzorcih ocenim, koliko varoj je v satju in po zapiskih primerjam s prej odvzetimi.
Odvzemam in zamenjujem trotovske sate v normalnih razmerah okroglo vsakih 20 dni, oz. tri tedne, dokler je družina voljna gojiti trotovino. To se običajno zgodi kmalu po rojnem obdobju, proti koncu junija. Pri tem tudi opravim kontrolni pregled ostalega zaleženega satja in morebitno trotovsko zalego na njih uničim. Na višku razvoja čebelje družine vstavim v gnezdo vsaj dva, če ne celo tri trotovske sate, ki jih namestim tako, da imajo varoje do trotovine najkrajše poti.
Te ukrepe združujem z ostalimi potrebnimi kontrolnimi in interventnimi ukrepi pri posamezni družini – najbolje kolikor se da med seboj izenačeni z drugimi v mojem čebelarstvu, zato ne predstavljajo težav prepogostih interventnih obiskov čebel. Ob teh prilikah po potrebi dodajam med zaleženo satje gnezda kak sat zalege brez čebel iz pomožne družine (v legendi št. 9).
Če se dosledno držim opisanih postopkov, bi se moralo izločiti iz družin večino varoj. Toliko, da za to sezono ne bi rabil dodatnih protivaroznih ukrepov ali pa izjemoma le z najmanj škodljivimi sredstvi, ki so pa žal manj učinkoviti. Velika učinkovitost takega izjemnega protivaroznega tretiranja pa v tem primeru (morda) niti ni potrebna.
Najbrž ni treba ponovno omeniti, da toliko trotovske zalege, ko je še odkrita, močno zaviralno vpliva na rojno razpoloženje družine. Ugodno, komur je to prav. Meni že!
Seveda je ta postopek žal še vedno v poskusu. Rezultat ni zagotovljen. Jaz ga bom preizkusil do konca in videl, kaj bo.
Na sliki:
Odstranjevanje trotovine v mojih tridelnih AŽ-satih. Najprej pokrovce z dolgim nožem odrežem. Pregledam vsebino testnega dela sata glede varoj. Izrežem gradilni del satnega prekata. Preostala prekata izperem z močnim curkom vode. Vodo otresem iz celic in tako očiščene sate vstavim v »servisni« del panja.
Še komentar h gornji priloženi risbi.
Vidi se razpored satov na višku razvoja čebelje družine v mojem AŽ-maksiju – trojčku.
Jedro gnezda je v srednjih dveh etažah, kjer je tudi žrelo panja (v risbi v etažah A in B).
V zgornjih dveh etažah je medišče, ki ima spodaj prestavljen kak sat zalege za hitrejšo privabitev čebel v ta del panja (v risbi v etažah C in D). Močno nanešene sate s »čebelarjevim medom« iz spodnje mediščne etaže prestavljam ob priliki kontrol v zgornjo etažo ( v legendi št. 1), na njihovo mesto pa vstavim iz zgornje etaže prazne ali manj z medom nanešene sate.
V spodnjih dveh etažah je »servisni« del za čebeljo družino (v risbi v etažah E in F). V sredini, pod izrezano veliko veho z lamelnim distančnim vložkom, vstavim zamrežen pladenj za zbiranje odpadlih varoj (v legendi št. 8 s prikazom odpada odmrlih varoj iz satnih ulic vseh etaž nad »pladnjem«). Preostali prostor zapolnim predvsem z izpraznjenimi trotovskimi sati v popravilo in čiščenje, da jih uporabim pri menjavah (v legendi št. 6). Tja tudi prestavljam delno z medom nanešene sate, ki jih moram odvzeti iz obrobij gnezda, ko vanj vstavljam po potrebi zaležene sate iz pomožne družine. Če je med v teh satih pokrit, ga ob vstavljanju odkrijem, da hitreje sprožim proces premeščanja medu h gnezdu – tudi za učinek krmljenja »na zalego«. Preostali del obeh spodnjih etaž v tem servisnem delu panja napolnim s praznimi sati (v legendi št. 5) , če jih le imam, pa tudi s sati z ostankov medu, tudi strjenega od gozdne mane, da ga nekoliko namočenega s toplo vodo čebele očistijo in prenesejo navzgor.
Ko ob koncu glavnih paš iztočim »čebelarjev med«, tudi iztočene sate vlagam v ta del panja v čiščenje, popravljanje in varovanjem pred voskovno veščo.
Z vsemi temi opravili je kar precej dela in tudi precej pogosti so. Žal je tako zaradi varoje. Sicer bi večina tega dela odpadlo, družine bi se normalno razvijale in čebelar bi večinoma le užival pri čebelah in se malo posladkal z zdravim »čebelarjevim medom« in drugimi dobrotami iz panjev. Upajmo, da bo ta »poezija« še kdaj nastopila! |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 12 Okt 2013 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Kozarec za »slovenski med«
O tem kozarcu za »slovenski med« so javno pišoči čebelarji že veliko povedali.
Po obliki ga hvalijo. Res je lep in drugačen od kozarcev za kumarice ter vse druge, v kozarce dane dobrote. Običajne nalepke na njem pa so problem.
Meni je prišel v roke poln medu, kot darilo čebelarskega prijatelja. Jaz pa ga namreč pri shranjevanju mojega medu ne uporabljam. Zakaj ne? Zato, ker me dosedanji standardni kozarci povsem zadovoljujejo. Saj so razmeroma poceni in dobro uporabni.
Ta »čebelarski« kozarec pa je po moji oceni nekoliko neroden tudi za uporabo njegove vsebine. Navadna jedilna žlica namreč komaj seže do medu proti dnu kozarca, sploh pa ne »čajna« žlička, tudi zaradi (pre)ozkega vratu kozarca. Žlica se ob jemanju medu iz tega kozarca bolj popaca z medom po večini njene dolžine! Tudi prste, ki žlico držijo je treba po jemanju medu umivati ali oblizovati; mnogo bolj, kot pri navadnih kozarcih.
Če se pošalim, bi priporočil, da bi prodajalci medu v teh kozarcih morali dodajati zraven njih še posebne žlice z dolgimi ročaji in navodilo za njihovo uporabo.
Vem, da je to zapoznela pripomba, saj so taki kozarci že močno utečeni v praksi in med vsekakor zasluži čim lepšo embalažo; ko bo ta še bolj praktična, pa toliko bolje!
Jaz razmišljam (lajično) približno o taki novi obliki kozarca za med.
Etikete za med mojih čebel
Ko sem še čebelaril z nekoliko večjim številom čebeljih družin, sem med tudi oddajal kupcem, ne le dajal za darila. Sedaj so na seznamu jedcev mojega medu le domači potrošniki in prijatelji, ki shajajo tudi brez podatkov o izvoru medu, ki ga prejmejo. Kakšno od teh preostankov nalepk pa še uporabim za bolj reprezentačno darilo
Moj sin mi je v »starih« časih oblikoval tri nalepke za kozarce z mojim medom, ki jih kot zanimivost in enkratnost predstavljam.
![](http://shrani.si/f/1L/vD/4maUadp0/image010.jpg) |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 12 Okt 2013 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
Nanaša se na temo: http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about16.html
G. Marjan je napisal:
POMISLEKI
Marko
Marko je napisal/a: | »…Istok, Zlatko, Matej in ostali Warreljubci, navdušeni bi bili ob prebiranju njegovega članka ! Še sam sem..«. |
Čudi me to navdušenje.
Bom smiselno prevedel prikazan (zame) najzanimivejši del teksta iz SH v slovenščino, da ga bolje razumemo in ga nekoliko komentiral. Torej tam sporoča avtor prispevka Umelić v Pčelarskem Žurnalu prakso francoskega čebelarja Alphosea s čebeljimi družinami v Warre panjih:
» Če vstavimo matično rešetko nad plodišče, oz. pod medišče, se zmanjša število naravnih rojev. Seveda se pa s tem zmanjša tudi moč (številčnost) čebelje družine. Popolnoma brez pregledovanja* takega panja se lahko dobi medu v dveh mediščnih oddelkih (okoli 20 kg).
Tak način čebelarjenja je zelo primeren za čebelarje, ki hočejo čebelarti z velikim številom čebeljih družin in se pri tem ne ukvarjajo s preprečevanjem rojenja.«.(poudarke sem dodal).
Ta tekst je avtor glede položaja matične rešetke morda napisal napačno, če pa zavestno, je skregano s čebelarsko prakso in teorijo. Če matico omejimo na le en – verjetno ne zelo velik – panjski oddelek, naravnost silimo normalno razvito družino k rojenju. Nikakor pa rojenja ne zaviramo temveč spodbujamo!
--------------------------------------------
*Morda je od tod navedba »lakotnyka« pred tedni, - ponavljam, - ki jo še do sedaj ni pojasnil(!?), da sta za upravljanje pridobitnih čebel zadosti le dva obiska? No, v tem primeru niti eden?! Morda si je kdo že izmislil elektronsko – robotno – čebelarjenje brez čebelarja?
Naj smiselno prevedem tudi zadnji del tega drugega teksta. V njem pravi avtor, »da je čudež (skrivnost) te metode v tem, ker se pri njem spodbuja rojenje in prekinja zaleganje družin. Zato so na koncu sezone te družine manj okužene z varojo. Na ta način čebele lažje razvijajo odpornost proti varoji«
Kot rečeno se sedaj stvar bere drugače. Po čebelarskem znanju je to pravilno in pojasnjeno logično.
Manjkajo le dokazi, da se s tem dobi zadostna odpornost čebel proti varoji. Res pa se seveda s tem razvoj varoj v roju in izrojencu nekoliko zmanjša! Kar precej dni več, kot navadno, morajo varoje počakati, da se grejo spet razmnoževat v čebeljo zalego. Če pa je to dovolj za obstanek družin, je drugo vprašanje. Po mojih poskusih - in ne le mojih - žal ne. Z veseljem varoje počakajo na ugodno priliko tudi mesec dni ali več! So silno prilagodljive, da ne rečem pametne.
Saj s tem načinom delamo, še brez uspeha, nešteto različnih preverjanj!
Zanimajo me (nas) samo otipljivi rezultati zadostne odpornosti naših čebel proti varoji, ali pa druge, prave »čudeže« – in nič drugega.
Pa še to:
lakotnyk
lakotnyk je napisal/a: | »…evropska državljanska pobuda za univerzalni temeljni dohodek. Odgovori s citatom:
Kot podpornik UTDja, vas pozivam, da podpišete pobudo, da se na nivoju EU lahko začne razprava o alternativah za prihodnost…«
|
Priznam, da se slabo spoznam na te reči. V bistvu pa sem proti sistemom, ki vodilo k uravnilovkam. Ljudje (in vsa druga bitja) smo različni v vsem. Tudi v delovni vnemi; živimo v različnih okoljih in imamo različne priložnosti ali danosti. V naravi ne vidim enakosti!
Vse, kar rezumem je to, da bi gojiteljem čebel družba lahko v vsakem primeru dala nek prispevek, saj mnogi nesebično – no, morda za svoj hobi – gojijo čebele, ki oprašujejo in s tem ohranjajo ali bogatijo v naravi, na poljih in vrtovih določene rastline.
Sem pa seveda za brezpogojno pomoč tistim, ki iz objektivnih razlogov ne morejo preživeti brez družbene podpore.
PRIPOROČAM ogled:
http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/
http://www.storzek.net/marjan.debelak/index.html |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 12 Okt 2013 13:55 Naslov sporočila: |
|
|
Dober dan, g. Marjan.
Ne da se čutim 'odgovornega' za pojasnilo , a ker sem pripopal v drugi temi te listke, je verjetno nastalo nekaj nejasnosti o članku (kot celoti).
Marjan je napisal/a: |
Marko je napisal/a: | »…Istok, Zlatko, Matej in ostali Warreljubci, navdušeni bi bili ob prebiranju njegovega članka ! Še sam sem..«. |
Čudi me to navdušenje. |
Si lahko mislim, da vas čudi.
Nikakor se ni nanašalo (navdušenje) na omenjeni plakatek o uporabi matične rešetke.
Objavil sem ga (plakatek) zgolj zaradi Istokovega vprašanja o matični rešetki.
Navdušenje sem omenil v kontekstu branja celotnega članka, v katerem pa avtor kot osrednjo temo in način čebelarjenja Z Warre panjem poudarja prav rojenje.
Marjan je napisal/a: | Bom smiselno prevedel prikazan (zame) najzanimivejši del teksta ...
Ta tekst je avtor glede položaja matične rešetke morda napisal napačno, če pa zavestno, je skregano s čebelarsko prakso in teorijo. Če matico omejimo na le en – verjetno ne zelo velik – panjski oddelek, naravnost silimo normalno razvito družino k rojenju. Nikakor pa rojenja ne zaviramo temveč spodbujamo! |
Tako, kot ste napisali: "... naravnost silimo normalno razvito družino k rojenju. Tudi sam tako menim.
A avtor ni govoril o normalno razviti družini, temveč o tisti, ki je ves čas omejena z matično rešetko na eno plodiščno naklado. Nisem zdaj prvič zasledil takega opisa čebelarjenja v manjših panjih.
Tudi Brština iz Srbije v nekaterih 'svojih' RV in EV panjih omeji matico na eno naklado - brez posebnih skrbi, da bi družine v njih pogosto rojile. Rojijo pa !
In tudi Alphonse ne trdi, da ne rojijo ("smanjiti će se količina prirodnih rojeva").
Marjan je napisal/a: |
Naj smiselno prevedem tudi zadnji del tega drugega teksta. V njem pravi avtor, »da je čudež (skrivnost) te metode v tem, ker se pri njem spodbuja rojenje in prekinja zaleganje družin. Zato so na koncu sezone te družine manj okužene z varojo. Na ta način čebele lažje razvijajo odpornost proti varoji«
Kot rečeno se sedaj stvar bere drugače. Po čebelarskem znanju je to pravilno in pojasnjeno logično.
Manjkajo le dokazi, da se s tem dobi zadostna odpornost čebel proti varoji. Res pa se seveda s tem razvoj varoj v roju in izrojencu nekoliko zmanjša! Kar precej dni več, kot navadno, morajo varoje počakati, da se grejo spet razmnoževat v čebeljo zalego. Če pa je to dovolj za obstanek družin, je drugo vprašanje. Po mojih poskusih - in ne le mojih - žal ne. Z veseljem varoje počakajo na ugodno priliko tudi mesec dni ali več! So silno prilagodljive, da ne rečem pametne.
Saj s tem načinom delamo, še brez uspeha, nešteto različnih preverjanj!
Zanimajo me (nas) samo otipljivi rezultati zadostne odpornosti naših čebel proti varoji, ali pa druge, prave »čudeže« – in nič drugega. |
Avtor v članku ne omenja, kaj konkretno poleg te "magije"uporablja kot način borbe proti varoji. Posebej sem poudaril, da ta del besedila sodi v poglavje "Pet mitov o Warre panju".
Piše pa o tem, da opažajo na nekaterih "čebelnjakih" (mišljene so postavitve Warre panjev) v zadnjih letih "rezistenco na varojo".
Predvidevam (poudarjeno!), da verjetno uporablja katero od dovoljenih sredstev v ekološkem čebelarjenju.
Če pa mu uspeva tudi brez njih, me ne bi pretirano čudilo. Potem Brndušić dobiva spodobno družbo .
Lep pozdrav. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 18 Okt 2013 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Majhna razprava o rojenju
Marko:
Marko je napisal/a: | »…Tako, kot ste napisali: "... naravnost silimo normalno razvito družino k rojenju…« Tudi sam tako menim.
A avtor ni govoril o normalno razviti družini, temveč o tisti, ki je ves čas omejena z matično rešetko na eno plodiščno naklado. Nisem zdaj prvič zasledil takega opisa čebelarjenja v manjših panjih.
Tudi Brština iz Srbije v nekaterih 'svojih' RV in EV panjih omeji matico na eno naklado - brez posebnih skrbi, da bi družine v njih pogosto rojile. Rojijo pa !
In tudi Alphonse ne trdi, da ne rojijo ("smanjiti će se količina prirodnih rojeva")…« |
Kar zanimivo zadevo si sprožil, Marko! Pa probajva nekoliko razčistiti zmedo in nesporazume. Namreč, prebral si v literaturi trditev, da naj bi bile čebelje družine, ki prebivajo v (pre)majhnem gnezdu (plodišču), zato manj rojive?! Temu pa jaz oporekam ne glede na to, da sem te manjše družine krstil za »normalno razvite«, kar seveda niso! V mislih sem imel primere, ko je kakšna mala družina nerazvita zaradi slabe matice ali bolezni oz. varoze. Take pa res niso nagnjene k normalnemu rojenju!
Veliko sem imel in videl pri čebelarskih prijateljih, malih (rezervnih, pomožnih …) družinic v majhnih panjih, ki pa so pričakovano in praviloma vse hitro rojile, ko so bile spomladi natrpane čebel, zalege in medu (npr. Igorju družina v petsatnem AŽ-panju, ki se je ne dotika in vedno roji). Torej niso mogle biti »normalno – optimalno« razvite, pa so klub temu, in še prej, rojile! Saj bi se v večji prostornini gnezda razvile dosti močneje - do tiste kritične točke, ko prevaga količina pokrite zalege nad odkrito in mladice nimajo kam odlagati iz svojih žlez mleček, kar (menda – precej logično) odločilno sproži, med drugimi dejavniki, naravni rojitveni nagon čebel za ustanavljanje novih družin in osvajanje novih pasišč – ali pa samo rešuje družino prenatrpanosti. Tu seveda izvzamem izrojitve (pobeg) vseh čebel iz panja zaradi nekaterih stisk.
Še to:
Warre panji, kolikor jih poznam iz literature, imajo kar veliko prostornino gnezda. Vsaj tako veliko, kot jo imajo čebele npr. v kranjičih, koših, v eni LR nakladi ali v plodišču AŽ-panja in katerem koli drugem glavnem panju. Pa ne moremo reči, da so družine v teh panjih manj rojive, - še preveč so! Vsekakor mnogo bolj, kot družine z večjo panjsko prostornino gnezda (ko jim večamo plodišča in jih spuščamo v medišča!
Tudi zaradi zmanjšanja rojivosti, če je to naša želja, težimo k panjem z večjo prostornino.
Po mojem mnenju se torej ni treba bati, da bi se vam podrli nameni, imeti čimveč rojev, čeprav boste družine omejevali z manjšim plodiščem. Prepričan sem, da boste prav zato imeli iz vsake take (za tak panj normalne) družine, najbolj željene zgodne roje!
Na to trditev, da bi z manjšimi plodišči dosegli manjšo rojivost pa torej (zaenkrat) ne dam nič! Kot tudi ne, da se da obratno, z rojivostjo lažje doseči »rezistentnost«, to naj bi pomenilo odpornost čebel proti varoji. To so pač moje, že opisane izkušnje. Žal. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 18 Okt 2013 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Od tu in tam, predvsem o varozi
Vidim, da ste nekateri zaskrbljeni zaradi dogajanj pred žreli panjev. Priznam, da sem tudi jaz pri mojem čebelnjaku. In pri Igorjevem panjiču.
Preveč je včasih opaziti mrtvic pred panji, ki jih sicer čebele niso odnesle kolikor mogoče dlje od panja, kar je njihov običaj.
Pri meni se je to letos dogajalo najprej, pri sicer zelo močnih družinah, v zvezi s pojavom »črnih« čebel. Te družine so se že zaradi tega zelo skrčile. Kolikor sem se poučil iz literature, je to najbolj kazalo na virusno obolenje. Menim pa, da je po sredi tudi ali predvsem varoja!
Letos sem preizkušal razne oblike lovljenja varoj v določeni sat zalege, predvsem trotovske v enosatnem matičnem izolatorju. O rezultatu sem poročal. Bil je porazen! Prav tisti družini, pri katerih sem to dosledno po vseh teoretičnih pravilih izvajal, sta se nato po testnem kemičnem tretiranju izkazali za najbolj napadeni z varojo. To je vsekakor nenavadno in (vsaj zame) še nerešena uganka. Kot, da se varoja iz nas norčuje?! Ne upošteva nobenih pravil obnašanja. Ali pa sem (smo) v zmoti in še nismo našli njenih pravih pravil?
Nekaj podobnega vidim tudi pri poročilih drugih čebelarjev, - tudi v tem vašem, veliko obetajočim čebelarskem krožku »novih poti pri čebelarjenju«. Saj bi se po pravilih moralo po nekaj letih vašega vestnega, naravi najbližjega čebelarjenja (z vključevanjem regresije k manjšim čebelam iz manjših celic), že bolj - ali sploh - pokazati njegovi učinki na varojo – brez ali tudi z vključevanjem tretiranj s kemikalijami (žveplovim cvetom, kislinami in še čem) v tem začetnem (prehodnem) preizkusnem obdobju. Pa ni o teh rezultatih veliko pozitivnih sporočil!
To nas mora zaskrbeti!
Nabolj enostavno vidimo napadenost z varojo, če družino »tretiramo« z nekim sigurno močno uničujočim sredstvom proti varoji (najbrž posip z žveplovim cvetom ne da tega rezultata?). Pod pogojem, da podložimo pod satje gnezda zamrežen in z vazelinom premazan »pladenj«, v katerega se vlovi vse, kar pade iz gnezda (in ne poberejo mravlje, ki se jih pri družinah v prostostoječih panjih težko ubranimo). Takrat, recimo po enem tednu, ne najdemo med drobirjem le par odpadlih varoj, temveč pravo pokopališče, da jih komaj preštejemo. Tudi več sto!
Pred panji pa vidimo tu in tam plazeče, pohabljene mladice. Pa tudi vedno več mrtvih starejših čebel, ki najbrž niso samo naravno odmirajoče, kratkožive poletne čebele.
To se nam dogaja najbolj sigurno, če preveč eksperimentiramo (ko nadomeščamo delo, ki bi ga morali prav za prav opravljati za to izučeni in usposobljeni strokovnjaki veterinarske stroke). Tistim čebelarjem, ki se trdo drže najbolj učinkovitih protivarojinih kemičnih sredstev, se to ne dogaja tako pogosto. Ostanejo pa jim težave s kemijo onesnaženimi rastlinami, ki jih obiskujejo čebele (koruza in drugo). Kar tudi nam, če smo v takih območjih, predstavlja dodatne izgube čebel – ampak najbrž ne sedaj, v jeseni, ko teh paš na zatrupljenih rastlinah ni več. So jih pridelovalci pospravili in jih bomo našli v naši prehrani…
Najbolj tragično za čebelarja v zvezi z varojo je pa konec močno napadene družine. Ta nastopi često nepričakovano hitro. Tako se je letos zgodilo pri Igorjevi družini, ki ji celo leto ni odpiral panja in prepozno skozi žrelo dal nekaj »Blaževega žegna« v obliki premaza »palčice« z nekim, verjetno ne preveč učinkovitim sredstvom proti varoji. Kar »čez noč« so čebele iz tega panja (iz katerega so večkrat že prej padale pohabljene mladice), nenadoma prenehale odganjati čebelje in osine roparice. Posledica je bila takojšnja ofenziva teh roparic v panj in popolen konec te družine.
Igor pa se ne vda in ga ta izguba ne odvrne od novih idej, kako se ubraniti tej največji čebelji nadlogi sedanjega časa. V mislih ima za drugo leto preizkus z nekim sredstvom, ki bi varoji preprečil njeno razmnoževanje, jo steriliziral. Saj pravim. Vse to, kar mi vsi počenjamo, bi morali početi plačani in za to izšolani ter poklicani »znanstveniki«, ne pa mi, amaterji!.
Ko mu razlagam (vaš) način rešitve pred varozo s samoobrambo čebel samih, se nikakor ne more zanj ogreti, ker ne razpozna logike njene praktične izvedbe pri metodi naravnega čebelarjenja z domnevnim hitrim razvojem manjšh čebel.
Ne mi zameriti, če omenim njegove pomisleke, ki so vam znani, a menda (znano žal le iz sporočil) vendar zanikani v praksi nekaterih čebelarjev iz tujine.
Ne more se sprijazniti s tem, da je možno čebele v kratkem času priučiti »regresije« k manjšim čebelam. Do naravnega čebelarjenja pa nima pripomb, saj ga izvaja že desetletja. Čebele imajo po njegovem prepričanju sedanji vzorec življenskih opravil – vključno z njihovo velikostjo - dosežen z mutacijami k najboljšim rešitvam v miljonih let razvoja in se ga ne da (po njegovem) doseči z neko hitro in preprosto prisilo. Dokaz za tako trditev vidi v tem, da so se naše čebele takoj in pri priči »navadile« gradnje satja v satnicah z očitno njim zelo znanimi, povprečnimi merami njihovih, naravno grajenih celic. Z vsiljevanjem gradnje satja v satnicah z manjšimi vtisnjenimi začetki celic pa se naše čebele skoraj nikakor ne morejo sprijazniti. To tudi vi prav dobro vidite in se s tem soočate v vaši praksi. Seveda bi pa tudi on rad doživel čudežno zagotovilo, da je kaj takega mogoče doseči v naših razmerah. Potem bi bila za nas vse »domovina rešena«!
Ponavljam. Kako veličastno nalogo vršite vi, kolegi (vse brez ironije – zgolj razgljabljanje!), zbrani v tej čebelarski sredini, da verujete in vstrajate ter želite potrditi to odrešilno in najenostavnejšo možnost rešitve naših čebel pred varojo!
Mi drugi (vsaj nekateri) pa medtem poskušamo najti kaj dobrega, neškodljivega za čebele in nas, da bi imeli na razpolago tudi možnost »B«, če ne bo možnosti »A«.
Vsi smo na isti ladji! |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 18 Okt 2013 14:43 Naslov sporočila: |
|
|
Dodana dva nova prispevka. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 23 Okt 2013 14:02 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni g. Marjan!
Komaj sem odkril geslo za vstop v tale forum - sem ga že pozabil, pa sem ga par dni iskal naokoli.
Ko sem iskal kako novico o Franku, Bog mu daj vse dobro, sem prebral vaš zgornji zapis. Glede drugih ne vem nič, vam pa lahko povem, pa tudi Franku, da se rezultati teh naših, mojih poskusov, že kažejo in zaenkrat smo lahko kar optimisti. Sam sem letos videl le dve ali tri poškodovane čebele, črne le poleti (suša), danes, gre proti koncu oktobra, pa so moje družine zelo močne, zelo številne - celo tiste, ki so bile avgusta obupne, zaradi mladih matic. Kaj takega še nisem videl in sedaj mi je postalo končno jasno, kako se tej stvari streže.
Čebele sem velikokrat tretiral, a s stvarmi, nabranimi na parceli, recept pa poznajo kakšni naravni čebelarji v svetu, saj se spomnim, da sem o tem bral že dolgo nazaj.
Gre se za sklop ukrepov, o katerih smo tukaj nenehno pisali, plus še kakšnega drugega, in rezultati vsako leto kažejo boljši obraz, le lani je bilo malo hudo že avgusta, ker sem spregledal ukrep, svetovan od Franka, je pa ameriški. Pa še HMF bosanske pogače sem prvič kupil in čebel oslabil skoraj do amena.
Nekatere postavke strogo naravnega čebelarstva, katerih smo se držali, bo pa treba pozabiti, četudi zvenijo lepo in ima Frank glede njih prav, a praksa pri meni kaže, da če te stvari izvržemo in delamo par drobnjarij kot profesionalci, so rezultati zelo dobri.
Kakšen bo končen rezultat ne morem predvideti, to pokaže šele pomlad, a profiji so še pred par leti govorili, da če imaš oktobra čebele zdrave in živalne, si se zmazal. Sam temu na podlagi izkušenj nisem verjel, bolj primeren datum bi bil konec novembra, in pa seveda pomlad.
Ko naredimo manjšo kombinacijo naravnejših pristopov, BREZ VSAKRŠNE KEMIJE plus dva ali tri ukrepe uspešnih čebelarjev, rezultat v par letih ne more izostati. Slišim, da sta na hojo v gozdove vozili dve vrsti čebelarjev: eni so vozili kište, drugi pa čebele. Prvi so šli prazni domov, drugi pa z eno tono na tovornjak. Razlika je v znanosti kako imeti močne čebele, pred tem pa seveda žive. To bo prvi razred za vse bodoče ne-kemične čebelarje.
Sam se z regresijo ne ukvarjam več - sicer verjamem vanjo, a v mojih pogojih je najbrž to utopija, kajti okoli mene je kar nekaj čebelnjakov. Tudi kakšno žveplo je nepotrebno, ker je skrivnost kot ugotavljam drugje, žveplo pa tudi vsebuje to "skrivnost", a ta ni kemičnega porekla.
Kaj pa vem? Vsekakor, če dam vse, kar sem izkusil in se naučil skupaj, sem optimist. Mislim, da je pot za ne-kemično čebelarjenje, z enkratnim odpiranjem panja na leto (razen seveda eventualnega hranjenja) pri urejenih družinah - odprta. Preveč hokus-pokusa pa ne bo potrebnega. Temu bi potem lahko rekli pol-naravno ne-kemnično čebelarjenje za manjše število panjev - no, morda bi šlo tudi do sto, a za kaj takega bi bil potreben kak primeren tehnični izumček in pa kar nekaj več dela od profijev. Oni pa imajo potem delo s strupi v satju in še kje.
Toliko. Kaj drugega nimam za povedat, mora čas pokazati svoje. Ta zapis je samo zato, ker očitno nikjer na tem forumu ne najdete kakšnih veselih zapisov o ne-kemičnih uspehih glede varoje - se o tem sploh kdo pogovarja? Kdo kaj raziskuje? Uporabljajo kisline (Bog ne daj še kak trakec)? Ne vem, nisem brskal po forumu, vem pa, da skrivnost ni v kištah, da je Warre čisto OK, najboljši. Kdor ima AŽ pa bi morda tudi lahko ostal pri njih, le "mesarjenja" po zalegi bi se moral odvaditi, pa prepiha čez gnezdo tudi.
Saj bo. Treba delat.
Lep pozdrav Vam in vsem, J _________________ Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 23 Okt 2013 14:49 Naslov sporočila: |
|
|
Kar verjetni nisem mogel, ko sem zagledal tvoj prispevek !
Bravo, Jernej ... le še večkrat obišči forum.
Med branjem sem razmišljal: evo, še vedno je skrivnosten in ne pove vsega, proti koncu pa sem vse bolj v pisanju našel sebe; ko me kdo vpraša, kaj počnem, sem raje previdno tiho, dokler se vse skupaj v nekaj letih ne pokaže - tako ali drugače.
Torej: razumem te.
Ko pa si že omenil regresijo, sem prav pred pol ure naletel še na en članek (študijo), ki je sicer stara tri leta, a tudi ta govori v prid skeptikov .
http://www.apidologie.org/index.php?option=com_article&access=standard&Itemid=129&url=/articles/apido/abs/2010/05/m09095/m09095.html
Nekaj dni pa se že pripravljam na 'pogovor' z g. Marjanom, a si moram vzeti nekaj več časa, da ne bova zaradi nepazljivo uporabljenih besed hodila eden mimo drugega enako misleča .
Tudi sam sem prav danes na onem forumu malce podvomil v 'profijevo' izjavo, da žive družine v tem trenutku dočakajo tudi pomlad, a si isreno želim, da bi imel (on) prav.
Vse dobro tebi in tvojim čebelam, Jernej. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 07:34 Naslov sporočila: |
|
|
Sem prebral zaključek te raziskave. In je to za mene neuporabno, za koga drugega pa lahko zavajujoče. Za koga pa morda jasen namig, kako je poskušanje brez kemije čisto brez veze.
Čisto na kratko. Uspešni maloceličarji (DeLusby itd ) jasno govorijo , da samo male celice ne prinesejo uspeha. Potrebnih je več korakov. O tem, kateri koraki vse so potrebni pa je treba prebrati tekste DeLusby.
Na tem forumu se da zdaj prebrati že mnogo stvari, kako nekemično omejevati varojo. Ni pa enotnega recepta in ga nikoli ne bo. Vsaj mora sam najti svojo pot, ker je varoja zvita zver, ker so pogoji zelo različni, ker uporabljamo različne vrste panjev in različne posege v panje in ne nazadnje, ker imamo različen odnos do čebel in do varoje. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 11:31 Naslov sporočila: |
|
|
Računam s tem, da smo tule zbrani zelo 'odprti' in tolerantni ljudje dobre volje .
Dobro je, da beremo tudi stvari, ki nam ne sedejo najbolj v srce in dušo, saj tudi na ta način širimo zavest in vëdenje.
Ker sem sam malce odmaknil na stran maloceličarstvo, mi je najbrž zato takoj v oči padel gornji prispevek o omenjeni raziskavi.
Meni se npr. najprej pojavi vprašanje, zakaj niso bili uspešni oz. kaj bi še morali narediti, da bi bili rezultati morda drugačni.
Moram tudi sam prebrati tiste 'druge korake' pri DeLusby, saj mi je vse skupaj že ušlo iz glave - ali pa se putuhnilo globoko v njej . |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 19:33 Naslov sporočila: |
|
|
dobrodošel spet nazaj jernej. hvala za ponoven obisk in dobre novice.
kar se tiče pa tiste raziskave, osebno mnenje je da ni vredna počenega groša. testno obdobje je 3 mesece, govori samo o temu da so odpirali celice pokrite zalege in so v njej našli varoje...
to pomeni samo da nimajo pojma v čem je fora malih celic, namreč da se čebele izležejo preden se varoje uspejo oplodit itd.
v glavnem, brezveze, tako študijo s takim zaključkom lahko naredi vsak šolarček.
lp. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. ![Wink](images/smiles/icon_wink.gif) |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | v glavnem, brezveze, tako študijo s takim zaključkom lahko naredi vsak šolarček. |
Uh, si strog, Peter.
Morda nisem naredil dobro, da sem objavil samo povezavo do povzetka.
Za tiste, ki jim je do branja, je tu tudi celota z grafikoni in tabelami, viri in nekaterimi prejšnjimi raziskavami.
http://www.apidologie.org/articles/apido/full_html/2010/05/m09095/m09095.html
Niso ravno šolarčki .
POJASNILO:
ne želim podkrepiti povzetka, da so male celice nepomemben faktor v povezavi z varojo. Bog ne daj.
Samo čutil sem dolžnost prikazati celotno besedilo, da se ne ustvarja vtis brezveznjakovičev, sodelujočih v raziskavi.
Ko naletim na študijo, ki je pokazala dobre rezultate, jo bom tudi objavil .
Še najbolj bi bil vesel, če bi bila med njimi tudi Zlatkova, četudi bolj empirična kot znanstvena. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 11:56 Naslov sporočila: |
|
|
ne, saj ne mislim da če študija ne pokaže dobrih rezultatov da potem ni dobra... to bi bilo nesmiselno... vendar časovni okvir v katerem so gledali, ne more dati nikakršnih rezultatov.
šolarčki morda niso, so pa bili očitno plačani da so napisali kar so napisali. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. ![Wink](images/smiles/icon_wink.gif) |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Nekaj misli okoli Vseh svetnikov
Tudi mene skrbi, tako kot vse vas, kaj je s Francelnom v Kanadi? Veliko mislim nanj. Sva med drugim skoraj sošolca z Jeseniške gimnazije. Tudi v nekih drugih rečeh sva v »sorodstvu«. Upajmo, da se nam še oglasi!
Ineju – Jerneju se zahvaljujem za pozdrav! Njegove optimistične čebelarske informacije so spodbudne. Ko bi le pripeljale k tako željenemu cilju, ki se po njegovem prepričanju že svetlika! Rad bi ta obet delil z njim in vsemi drugimi. Čestitam za doseženo, Inei!
Jaz sicer še »delam« na variantah »B«. Sedaj, (ko imamo na Bledu, ki ima v poročilih in dejansko, vedno v vremenskih prikazih najnižje temperature v Sloveniji), že konec čebelarske sezone in čebele pripravljene ter oskrbljene za zimo, mi ostane le vedno prisotno »čebelarjenje« v mislih in na papirju ter računalniku. Tudi tako mi je v užitek.
Ker se stalno učimo in nikdar ne pridemo do konca, sem tudi jaz iz leta v leto bogatejši predvsem pri utrditvi že spoznanega, a kar naprej pozabljenega, da je treba biti pri vsaki novosti skrajno previden. To leti na moje »inovacije«.Čeprav smo na začetku prepričani, da nam je »končno jasno, kako se tej stvari streže«, kot pravi Inei pri nekem njegovem čebelarskem dogodku, se pogosto zgodi, da še marsikaj manjka do popolne zjasnitve. Če je popolnost sploh mogoče kdaj doseči?
Jernej (Inei) navaja:
JernejM je napisal/a: | »…Čebele sem velikokrat tretiral, a s stvarmi, nabranimi na parceli, recept pa poznajo kakšni naravni čebelarji v svetu, saj se spomnim, da sem o tem bral že dolgo nazaj…« |
Ob tem Inejevem poročanju, kako je doslej ohranil čebele brez »kemije«, sem se zamislil (ne morem iz svoje kože), če morda ni tudi njegov svojski pristop v obrambo čebel nekako povezan s »kemijo«? Čeprav pridobljeno iz naravnih virov? Od prave »kemije« se njegova najbrž, zelo preprosto rečeno, razlikuje le v tem, da je pridobljena direktno iz rastlin. Spomnim se, da je na primer tudi kemikalija »fluvalinat« le nekakšna umetno pridobljena kemija, ki jo v osnovi originalno proizvaja rastlina z značilnim domačim imenom »bolhač«. Z njo smo na začetku boja proti varoji dokaj uspešno obvarovali čebele. Tako, kot so v starih časih z bolhačem uničevali bolhe. Dokler niso nanjo varoje postale odporne. Tudi ta njihova preklicana odpornost me bega. Le na kaj ni, oziroma ne postane prej ali slej odporna? Ali res samo na nekaj, kar ji odreže glavo?
Še nekaj iz Jernejevega poročanja:
JernejM je napisal/a: | »…Nekatere postavke strogo naravnega čebelarstva, katerih smo se držali, bo pa treba pozabiti, četudi zvenijo lepo in ima Frank glede njih prav, a praksa pri meni kaže, da če te stvari izvržemo in delamo par drobnjarij kot profesionalci, so rezultati zelo dobri…« |
JernejM je napisal/a: | »…Ko naredimo manjšo kombinacijo naravnejših pristopov, BREZ VSAKRŠNE KEMIJE plus dva ali tri ukrepe uspešnih čebelarjev, rezultat v par letih ne more izostati…« |
To mi pa zveni zelo domače! Jaz sicer hodim v obratni smeri. Od »profesionarnega« čebelarjenja k naravnejšemu. Mislim, da sva na tej poti precej blizu skupaj, Inei. Vsaj v teoriji, če ne v praksi.
Še na ta stavek moja misel:
JernejM je napisal/a: | »…Mislim, da je pot za ne-kemično čebelarjenje, z enkratnim odpiranjem panja na leto (razen seveda eventualnega hranjenja) pri urejenih družinah - odprta…«
|
O teh številkah nujnih ali nenujnih odpiranj panjev smo pred kratkim v tem forumu diskutirali, a seveda ne do konca. Sedaj sta obviseli v zraku kar dve omembi metod o minimalnih čebelarjevih posegih v panj. Prva je Petrova ,ki je še ni obrazložil. Druga pa sedaj Jernejeva, ki ji tudi manjka obrazložitev. Vsekakor ju bo zanimivo brati!
Naj za zaključek tega razmišljanja tudi jaz pozdravim Jerneja spet v tem njegovem forumu!
Imamo se še brez konca za pogovarjati o naših čebelah, ki so nas zasvojile. Naj tako tudi bo.
Pozdrav vsem!
Marjan
Saj bo. Treba delat in razmišljat! In se spomniti naših prednikov ter vzornikov!
![](http://shrani.si/f/1B/FG/1QrulODS/image001.jpg) |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 13:27 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | ... vendar časovni okvir v katerem so gledali, ne more dati nikakršnih rezultatov |
Časovni okvir je obdobje najbolj intenzivnega razvoja varoje.
lakotnyk je napisal/a: | šolarčki morda niso, so pa bili očitno plačani da so napisali kar so napisali. |
Kje si opazil to očitnost ? |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 13:52 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal/a: | O teh številkah nujnih ali nenujnih odpiranj panjev smo pred kratkim v tem forumu diskutirali, a seveda ne do konca. Sedaj sta obviseli v zraku kar dve omembi metod o minimalnih čebelarjevih posegih v panj. Prva je Petrova ,ki je še ni obrazložil. Druga pa sedaj Jernejeva, ki ji tudi manjka obrazložitev. Vsekakor ju bo zanimivo brati! |
In imamo (vsaj posredno in nenačrtovano) izkušnjo Tadeja iz letošnjega leta.
Kot sem že večkrat zapisal, je tudi moj ideal enkrat odpirati panj - ob točenju .
A praksa govori zaenkrat (žal) drugače, zato sem sam pri sebi sprejel sklep, da je bolje večkrat pogledati v panj in ugotoviti dejansko stanje kot pa živeti v nevednosti ali zgrešenem prepričanju, posledice pa nosijo čebele.
Upoštevam pa še vedno (kar strogo) ugodne dneve po koledarju - prvi pogoj je seveda vreme - in kriterij nujnosti odpiranja.
Kakšno odpiranje pa je služilo tudi foto-dokumentaciji; tudi pogled nazaj po nekaj mesecih ali letu dni včasih pomaga rešiti zadrego.
Pred tistimi mojstri, ki pa znajo ugotoviti stanje samo na podlagi opazovanja dogajanja na bradi, pa kapo dol. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 15:07 Naslov sporočila: |
|
|
bom prebral celotno študijo preden rečem še kaj na to temo.. vsekakor, pa že naslov študije pove dovolj da se nas ta študija tukaj sploh ne tiče.
Citiram: | Brood-cell size has no influence on the population dynamics of Varroa destructor mites in the native western honey bee, Apis mellifera mellifera* |
_________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. ![Wink](images/smiles/icon_wink.gif) |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 20:09 Naslov sporočila: |
|
|
Morda pa res drži, kar si napisal. Jo premalo poznam, da bi lahko potegnil paralele s Carnico glede varoje. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 26 Okt 2013 17:12 Naslov sporočila: |
|
|
Moj forum, hehe - me sploh gor ne pustijo: geslo, čas in še kaj ...
Marjan, lepo ste napisali. In tudi slika mi je všeč, vsi gremo pod tisto ploščo potem pa gor ali dol, odvisno od zaslug.
Seveda je vse kemija, saj je ves panj kemija. Gre se za to, da ni strupov na čebelah, satju, propolisu in lesu, da lahko čebelar "zdravilo" spije, vdihne ali prežveči in da so čebele naslednji dan veselo delavne. Ter da lahko praktično tretiraš kadarkoli, razen med močno pašo. To je to. In da se enkrat letno toči, če komu paše tako. Že pustiti čebele na miru kadar je le možno, je kemija: ne odvzemaš jim njihove kemije.
Marko govori o skrivnostnosti in da tudi sam postaja "neka tajna veza", pa saj to nas pamet uči, ko pa ima vsakdo svoje čebele, svoje panje in svoje varojo in svoje iskanje, kot nekdo pojasni. Zato pa tudi tisti, ki so našli svojo pot in je podobna drugim, ki so našli svojo pot ali celo povsem enaka, kot vidim, ostajajo tiho - la zakaj bi koga mučili s svojo poezijo ? Tu je problem v nerazumevanju tega krožka, društva, foruma, poti, zato se začenja vanjo mešati karkoli, le da se čebela kdaj gor vsede .
Vidim, da je forum dokaj izgubil svojo smer, pot, zato naj spomnim: gre se za to, da vsaj eden v Sloveniji uspe brez strupov, kar pomeni da če že kaj daje v panje tisto lahko notri ostaja za zmeraj in nikoli ne škodi niti medu, čebelam, vosku ali propolisu. Zamišljeno je bilo da vsakdo poskuša: nekatere stvari skupaj, nekatere pa po svoje, in da poročamo. A tega ni - sodeč po Marjanovem postu? Seveda potem pojejo kisline in trakci, ni druge.
A je kdo rekel, da se vračam? Nisem vedel, hehe ... Ne bo časa, moje srce je drugje, bom pa kratko javil, če mi kdaj kaj uspe, a le, če bom videl, da nihče drug nima nobenega veselega oznanila. Če ga ima, nimam kaj dodajati.
Včeraj sem malo od zgoraj pogledal čebele in se "ustrašil", kako je vse zelo živalno, gledano na sedanji datum. Tako ni bilo še nikoli, tudi ko sem preživljal vse družine. Sklepam, da je to posledica skupka mojih ukrepov, od katerih letos ni nobeden manjkal, a to bomo šele videli: Lao Tze je rekel: Dont count chicken before they hatch! Ali s tem zapisom kršim to pravilo? Morda, a naj vam bo za optimizem. Ob izletih kdaj stopim ob panje in 20 minut buljim, pa ni poškodovanih čebel. Le ob izletih po daljšem deževju vidim revce, ki prve lezejo ven, a to je normalen odpad in nimajo znakov bolezni, razen treh, kot sem omenil. Seveda so med njimi znaki pičenih, ni pa poškodb in sekundarnih bolezni, zahvaljujoč Rudiju.
Število padlih varoj še vedno obstaja, a se je zelo zmanjšal - ne ogroža družin, ker je varoja napadena tudi s pomočjo živalnosti. In pa seveda "tajnega orožja", hehe. Seveda pa jih bom potretiral vedno kadar bo lepo vreme in tako opravil zimsko tretiranje. Pol bomo pa videli. Če bo delovalo, mora delovati vsako leto, brez ene same izjeme.
Brnda je menda rekel, da gre lahko družina maloštevilna v zimo, a vidim, da je za vsako bolje, da je raje malo številčnejša kot ne, drugače spomladi ne bo drugega kot životarjenje, še posebej če čebelar vse popolnoma prepušča naravi.
Za konec: zadnjič sem na TV opazil reklamo za eno jugo-divo, ki menda "raztura" po odrih in ji ni nobena druga enaka v tem času. Pa vidim: ni najboljša pevka, ni najpametnejša, ni najlepša, ni najboljši psiholog, ni najboljši poslovnež, nima najboljšega glasu ... A ko da skupaj vse kar ima, ima več od vseh drugih. Prekaša jih, oziroma - uspešna je, v tem času glavna. Menda. Natančno tako je pri čebelarstvu, še posebej pa naravnem čebelarjenju, ki je poezija čebelarstva. Gre se za skupek ukrepov v ravno pravem razmerju, ki jih ustvarimo po izkušnjah, občutku in znanju, in nenadoma stvar - deluje! Kot Edisonova žarnica. Ti ukrepi niso neko drastično garanje - ko jih enkrat veš in uporabiš, postanejo kot da jih ni. Razen tretiranja, ki vzame nekaj časa, a ne več kot pol do minuto na panj, mora pa biti pogostejše v nekih obdobjih - kot domači čajčki, ne pa tablete. OK?
Tisti, ki pravijo, da imajo svojo elektriko, svojo žarilno nitko in svoj steklen (marmeladin?) kozarec ter svojo elektriko, naj kar še naprej poskušajo odkriti svojo žarnico, vsi ostali pa uporabljamo pač tisti tip, ki je zagorel že staremu mojstru Edisonu. To je bil smisel ustanovitve foruma in prvih skupnih poskusov. Na koncu se gre za sklop elementov, ki so jih profesionalci zase že pogruntali, a tudi njim ne gre vsem kot bi moralo. Naravno čebelarstvo pa potrebuje še kak dodaten elementek, da se ne rabimo več zanašati na nekoga od zunaj, to pomeni na vase in v stroko nesigurnega veterinarja, ampak da lahko obrambni sistem čebele sam opravi z vsem ostalim - mi pomagamo le najnujnejše in to na ne-strupen način (= poskusi "zdravilo", ki ga daješ v panje).
Hvala za pozdrave in vračam vam jih. Mi obračamo, Bog pa na koncu obrne, a le, če Ga spustimo zraven. Pravijo, da imajo taki na koncu srečo. Lep pozdrav vsem. j
PS: zdajle sem videl nekaj sporočil ki ste mi jih pošiljali zadnje leti, tudi Istokovega. Nisem sploh kliknil foruma, zato ni bilo odgovorov. Sprejemam pa, kar mi je Istok napisal, in škoda je le, da takega odnosa do te skupine ni že od vsega začetka in od vseh. Moram pa povedati, da sem v tem času kup znanja izgubil, ker sem zdaj povsem drugje, kar je kaj vrednega pa ostaja samo po sebi in zame šteje le, če deluje v mojem čebelnjaku. Ker sem tudi sam popolnoma na začetku, mislim da ni čas, da komu kaj svetujem in pametujem. Držite se vseh stvari, ki smo jih napisali Rudi (žveplo ne bo potrebno), Frank (par stvari nujno vzeti, kakšne pa ne) in moja bednost. Pa bo. _________________ Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 18:17 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Pa smo tam… ?!
Hvala Inei – Jernej za ti dve novi sporočili v »moji« rubriki tega foruma, ki si ji Ti dal naslov. Veliko povesta. Naravnost in med vrsticami.
Sva že rekla, da se ne vikava – posebno sedaj, ko si tudi Ti že »stara čebelarska bajta« (priredba študentske govorice). Dovoli, da iz njih »potegnem« le nekaj Tvojih misli, ki dajo misliti in jim ne mislim oporekati, niti dodajati svojih. Saj je jasno: »vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«, kot nas je spomnil na ta pregovor naš Francel iz Kanade. Bog mu daj dobro v njegovi stiski!
Jernej:
JernejM je napisal/a: | »…se rezultati teh naših, mojih poskusov, že kažejo in zaenkrat smo lahko kar optimisti.
Čebele sem velikokrat tretiral, a s stvarmi, nabranimi na parceli, recept pa poznajo kakšni naravni čebelarji v svetu, saj se spomnim, da sem o tem bral že dolgo nazaj.
Gre se za sklop ukrepov, o katerih smo tukaj nenehno pisali, plus še kakšnega drugega, in rezultati vsako leto kažejo boljši obraz,…
Nekatere postavke strogo naravnega čebelarstva, katerih smo se držali, bo pa treba pozabiti, četudi zvenijo lepo in ima Frank glede njih prav, a praksa pri meni kaže, da če te stvari izvržemo in delamo par drobnjarij kot profesionalci, so rezultati zelo dobri.
Ko naredimo manjšo kombinacijo naravnejših pristopov, BREZ VSAKRŠNE KEMIJE plus dva ali tri ukrepe uspešnih čebelarjev, rezultat v par letih ne more izostati.
Razlika je v znanosti kako imeti močne čebele, pred tem pa seveda žive. To bo prvi razred za vse bodoče ne-kemične čebelarje.
Sam se z regresijo ne ukvarjam več - sicer verjamem vanjo, a v mojih pogojih je najbrž to utopija, kajti okoli mene je kar nekaj čebelnjakov. Tudi kakšno žveplo je nepotrebno, ker je skrivnost kot ugotavljam drugje, žveplo pa tudi vsebuje to "skrivnost", a ta ni kemičnega porekla.
Mislim, da je pot za ne-kemično čebelarjenje, z enkratnim odpiranjem panja na leto (razen seveda eventualnega hranjenja) pri urejenih družinah - odprta. Preveč hokus-pokusa pa ne bo potrebnega. Temu bi potem lahko rekli pol-naravno ne-kemnično čebelarjenje za manjše število panjev - no, morda bi šlo tudi do sto, a za kaj takega bi bil potreben kak primeren tehnični izumček in pa kar nekaj več dela od profijev. Oni pa imajo potem delo s strupi v satju in še kje.
Toliko. Kaj drugega nimam za povedat, mora čas pokazati svoje. Ta zapis je samo zato, ker očitno nikjer na tem forumu ne najdete kakšnih veselih zapisov o ne-kemičnih uspehih glede varoje - se o tem sploh kdo pogovarja? Kdo kaj raziskuje? Uporabljajo kisline (Bog ne daj še kak trakec)? Ne vem, nisem brskal po forumu, vem pa, da skrivnost ni v kištah…« |
Jernej:
JernejM je napisal/a: | »…Seveda je vse kemija, saj je ves panj kemija. Gre se za to, da ni strupov na čebelah, satju, propolisu in lesu, da lahko čebelar "zdravilo" spije, vdihne ali prežveči in da so čebele naslednji dan veselo delavne. Ter da lahko praktično tretiraš kadarkoli, razen med močno pašo. To je to. In da se enkrat letno toči, če komu paše tako. Že pustiti čebele na miru kadar je le možno, je kemija: ne odvzemaš jim njihove kemije.
Vidim, da je forum dokaj izgubil svojo smer, pot, zato naj spomnim: gre se za to, da vsaj eden v Sloveniji uspe brez strupov, kar pomeni da če že kaj daje v panje tisto lahko notri ostaja za zmeraj in nikoli ne škodi niti medu, čebelam, vosku ali propolisu. Zamišljeno je bilo da vsakdo poskuša: nekatere stvari skupaj, nekatere pa po svoje, in da poročamo
Natančno tako je pri čebelarstvu, še posebej pa naravnem čebelarjenju, ki je poezija čebelarstva. Gre se za skupek ukrepov v ravno pravem razmerju, ki jih ustvarimo po izkušnjah, občutku in znanju, in nenadoma stvar - deluje! Kot Edisonova žarnica. Ti ukrepi niso neko drastično garanje - ko jih enkrat veš in uporabiš, postanejo kot da jih ni. Razen tretiranja, ki vzame nekaj časa, a ne več kot pol do minuto na panj, mora pa biti pogostejše v nekih obdobjih - kot domači čajčki, ne pa tablete. OK?
To je bil smisel ustanovitve foruma in prvih skupnih poskusov. Na koncu se gre za sklop elementov, ki so jih profesionalci zase že pogruntali, a tudi njim ne gre vsem kot bi moralo. Naravno čebelarstvo pa potrebuje še kak dodaten elementek, da se ne rabimo več zanašati na nekoga od zunaj, to pomeni na vase in v stroko nesigurnega veterinarja, ampak da lahko obrambni sistem čebele sam opravi z vsem ostalim - mi pomagamo le najnujnejše in to na ne-strupen način (= poskusi "zdravilo", ki ga daješ v panje).
Držite se vseh stvari, ki smo jih napisali Rudi (žveplo ne bo potrebno), Frank (par stvari nujno vzeti, kakšne pa ne) in moja bednost. Pa bo….« |
Kaj bi govorili po nepotrebnem… saj se že poznamo! |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 18:38 Naslov sporočila: |
|
|
Ne vem, če smo že tam ...
Pozdravljeni Marjan!
Kot čutim, kadar se jezite name, sem čutil tudi ljubezen od srca, preden ste objavili zgornji post in zato Vam tudi jaz pošiljam mojo naklonjenost. Za vsem kar sem napisal stojim, sicer pa predvidevam, da tudi fantje na forumu vse te stvari že dobro obvladajo, le pravo mešanico vsak pri sebi je treba še odkriti.
Marjan, tikal Vas ne bom, to bi bilo izven mojega dojemanja, glede na odnos, ki ga imava vsa ta leta. In moram reči, da občudujem Vašo trdoživost in predanost in doslednost, ki jih pri novem rodu ni več. V zgornjih postih nisem omenil, da ob priložnostih uporabim tudi Vaš izum oziroma pripomoček, narejen na bolj primitiven način, a deluje. Tudi tega ne pozabim, da ste se že tako zgodaj odzvali na relativno majhnost AŽ panja in čebelji družini namenili dvojni prostor, kar se v naših raziskovanjih kaže kot ključna stvar za trdoživost čebele – da ima dovolj nedotakljivega plodiščnega in skladiščnega prostora samo zase. S tem sicer izgubimo na donosu, ekonomija vsega skupaj pa kmalu vse trikrat povrne.
Ja, a da smo že tam? Ne še čisto, smo pa bližje kot lani. Malo sam na hitro poškilil na dve, tri druge teme v forumu, pa vidim, da imajo fantje mnoge lepe zaboje in koše in mnoge lepe čebele. Moje osebno razmišljanje je takšno: kako so prišli do njih, letos? S čim so tretirali čebele in s čim jih še bodo? Samo to in nič drugega ni relevantno, kajti to je smisel naravnega čebelarjenja in našega foruma. Namreč; če je nekdo »naravni«, ima te in one kištice in koše in dupleca, pa v tem času lepe in obilne čebele, je treba vedeti, natančno, samo še, ali so jih tretirali ali ne, in s čim in kolikokrat. Če so tretirane z amitrazom, kumafosom (drugih eventualnih stvari ne poznam, ker nisem »notri«), ker pa ta dva letos v določenih panjih in čebelnjakih več ne delata več čudežev (aaaa?), pa hitro še s kislinami in na koncu oksalno, potem je popolnoma ves projekt iskanja ne-kemične čebele na pol-naravni način padel v vodo, ni vreden kaj dosti. V tem primeru je stokrat boljše, da se ostane pri klasiki AŽ in LR in se toči petkrat in vse ureja s kemijo. Mi ne moremo vedeti rezultatov naravnih pristopov, če le enkrat tretiramo s palčko ali kislino.
In to sem zasledil v vašem postu, ko sem se prvič javil in vidim, da ste imeli hudo prav: kaj se pravzaprav dogaja?
Če se gremo neko ne-kemično pol-naravno čebelarjenje, in če se čebele še tretira, kar je v tej fazi nujno, potem se jih lahko tretira le s stvarmi, s katerimi pred tem lahko tretiramo tudi svojo lastno družino, stanovanje, posteljo, hladilnik, shrambo … Profiji pravijo, da je sintetični strup pravzaprav zdravilo, ker je dan v mini-količinah, a jaz jim rečem, če je v teh mini količinah zares zdravilo, zakaj pa sebe ne tretiraš s tem, pa deco, pa svojo hišo? S kumafosom, pa oksalno kislino? Ki potem izpari v neznano? Zakaj imaš skafander na glavi in tako pokašljuješ??
Tole pišem ker vidim, da je zaradi uporabe kemije v »naravnih« kištah razvoj naravnega čebelarstva pri nas povsem ustavljen. To bi bilo smiselno le pri nekaj malih družinicah, da imaš spomladi čebele, če vsi drugi naši famozni in skrivnostni ukrepi niso prinesli rezultata. Luknjica tu ali tam, okvirček ali ne, ozka ali široka kišta, košek na štuk, duplo z vratci – vse to je le romantika, ki ne zdrži nobenega preskusa, če se vanjo nabija klasična zdravila, dobljena pri veterinarju.
To me tudi malo skrbi, kot vas. A čas bo že prinesel svoje. Prekleto slabo pa bo za duše tistih, ki se bodo delali, da so naravni, pa bodo tretirali klasično. Takim ne bo odpustil nihče, ne zgoraj, ne spodaj. Kajti mi imamo odgovornost. Tale Vaša tema, Marjan, odkar sem se javil, v par dneh, je imela vsaj 200 obiskovalcev, zato imate prav, ko sprašujete, kaj se dogaja: Se kdo kaj pogovarja o varoji, s čim je tretiral in kolikokrat? Kdor je na tem forumu in tretira klasično, bi moral v svoj podpis, pod lepe slike, napisati: "Tretiram s kemijo in potem stiskam satje v preši." To bi bilo zares pošteno, kajti vsi bi želeli slišati vesele novice, brez kemije.
Naj mi nihče na zameri te besede, to je moj odnos do te stvari: katerikoli ukrep proti varoji je narejen, je ničen in nepreverljiv, ko je uporabljena sintetična kemija ali kisline. Na tak način se ne pride nikamor in mi vsi skupaj le nategujemo sebe in vse ostale. Če bi sam tako delal, bi imel raje kamion z AŽ panji in letnega zaslužka 16.000 evrov.
O tem je treba razmišljati in se pogovarjati. Le če je teh pogovorov 70%, so ostali kaj vredni. To je moj stav, vem pa je moteč za mnoge, zato bom od sedaj naprej utihnil, ker sem še bolj v manjšini kot pred letom dni. Zdaj sta namreč utihnila tudi Frank in Rudi.
Mislim na Franka in včasih imam občutek, kot da se je dvignil in prebral. Zadnjič sem mu napisal mail, ne vem če ga je še prebral. Napisal sem mu tudi te tri točke:
1. HVALA TI za ves trud z nami.
2. Tvoj trud ni bil zaman, kajti kažejo se že prvi uspehi, prva spoznanja in prepričan sem, da smo že zelo blizu obvladovanju varoje brez vsakršne kemije.
3. Ko bo novi način dela s čebelami zaživel tudi pri nas, dobiš spomenik.
Tudi Frank bi se strinjal z mojim zgornjim stavom do klasične kemije v naravnih duplecih.
Bog z njim in z nami, lep pozdrav Vam Marjan in vsem ostalim, J
PS: ta pejsaž na Vaši sliki je vedno lep in vzbuja občutek domačnosti. Ta »šmek« je tudi del duše naravnega čebelarjenja, ki je poezija čebelarstva.
PS2: Hvala Boris, da držiš nivo in se trudiš z urejanjem tem in foruma! _________________ Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 19:45 Naslov sporočila: |
|
|
V zgornjem postu si Jernej postavil nekaj vprašanj in ker sem po omembi košev sodeč bil mišljen tudi jaz, bi na kratko odgovoril.
Všeč so ti naši zaboji, koši, dupelca. Res se je povečal "nabor" bivališč naših čebel in meni je to všeč, pravzaprav celo nuja. Imamo različne pogoje, predvsem pa različne možgane s katerimi razmišljamo o čebelah in ta različnost je logična posledica.
Zanima te, kako smo tretirali. Lepo si vabljen v temo vsakega posameznika in vsaj za sebe vem, da ti bom povedal o vsem, kar me boš vprašal. Verjamem da tudi drugi. Vnaprejšne sodbe o kumafosu, amitrazu in še čem pa niso na mestu. Takšna namigovanja škodijo dobremu vzdušju.
Na splošno je pa tako, da do sedaj nismo bili uspešni. Navdušenje nad ŽC poznaš, veš kam je vse skupaj privedlo. Do praznih panjev. In da bo jasno, vsak se je sam odločil zanj in sam nosi posledice.
Čeprav nam je Rudi svetoval, da v prehodnem obdobju tretiramo, da pridemo do čebel, smo trmarili in, kaj naj rečem, zgubljali čas.
Torej, pridi v kotiček vsakega posameznika, dobil boš odgovore. V naprej pa nikomur nič obešat.
Zelo me zanima, kaj uporabljaš ti in če je učinkovito in tudi sicer sonaravno sprejemljivo, smo, vsaj jaz, odprt za preizkus naslednje leto, ko bom, upam vsaj, imel na razpolago že zadostno število družin, da bom lahko šel proti cilju.
Tvoj sklep, da je razvoj naravnega čebelarstva pri nas povsem ustavljen je pa napačen. Če si samo malo poškilil v dve tri teme tega foruma, potem moraš poškiliti malo bolj, še bolje pa je da pogledaš ostro po vsem dogajanju. In potem sodiš. Drugače bo lahko kdo podvomil v tvoje dobre namere.
Torej lepo vabljen v konkretne teme, ki te zanimajo. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 22:09 Naslov sporočila: |
|
|
Živjo klopotec! Nisem mislil iti v debate, a ker nisi prebral dobro mojega zapisa, samo za korekcijo smeri tega foruma:
Odpre se tema, če že ni, o tretiranju varoje v letu 2013/14 in se piše o vsem, samo o kislinah in morda trakcih ne. To je prvi pogoj za čistost in dobrohotnost namena. Glavnina debate in večina debat bi morale iti v tej smeri, sodelovati pa bi moral vsakdo, ki se oglaša tukaj, ne le spet dva ali trije. Le tako bi se izčistil namen in usoda bi poskrbela za rešitve.
Druga stvar je v tem, da vsakršno tretiranje, kot sem zapisal, s kemijo, izbriše vse možnosti opazovanja učinkovitosti drugih (naravnih) ukrepov. V tem je tragedija.
In tretje, Rudi je seveda svetoval vmesno tretiranje, a ni vztrajal na kislinah ali čim drugim, zato nam je vendar dal ŽC, pa tudi timol je sprejel. ŽC lahko jemo z žličko tudi sami in timol tudi lahko vdihujemo. Od OK in podobnega pa bo pogreb. Nerazumevanje te razlike zbuja dvom v dobronamernost tvojega komentarja, a sprejemam, da gre le za zdrs.
Vse je zaman, če daješ notri OK. Potem nismo naredili nič. To je osnovna postavka vseh resnih iskalcev po svetu, tako govori tudi Frank. Iz tega ne bo rezultatov. Zato bi moral iskren "naravni" čebelar vsekakor najprej navesti, na kakšen način bo tretiral letos, na primer. Če se odloči za kisline ali trakce tudi OK, a njegovi rezultati ne bodo cilju tega foruma in naravnega čebelarstva doprinesli prav nič. Zanimive debate so le med tistimi, ki imajo pogum iti naprej in raziskovati ter preizkušati, brez vsakršne uporabe sintetičnih in kislinskih zdravil. To je bil namen tega foruma, če pa si je kdo "uzurpiral" kak drug namen, pa bo tudi ta ladja počasi nasedla, če že ni. Ne bo ne prva ne zadnja.
S tem pojasnilom te lepo pozdravljam in si želim, da ste razumeli moj point, ni pa nujno, da ga sprejmete. Z alkoholom se ne da pozdraviti alkoholika. Treba je imeti še več od tega, iti še dlje, in tvegati tudi še malo bolj. Nič pa nimam proti tretiranju rezervnih družin, a to je isto kot kupovati jih ali jih imeti pri kolegu, da on skrbi zanje - od njih se ne moremo nič naučiti, ker vse vedo že profiji.
Toliko z moje strani. Rezultati do sedaj so slabi. ŽC bi deloval, če bi se naučili delati z njim, v nekih pogojih pa je škodljiv, kot vsako tretiranje v tistih pogojih. Zato, če ga kdo še vedno uporablja, dokler ne bo kaj novega, ne bo daleč zašel, kajti ima svoj smisel, a ta ni v kemiji.
Lep pozdrav vsem, j _________________ Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 23:08 Naslov sporočila: |
|
|
Tole pišem ponovno, ker sem očitno vmes padel ven ...
Pozdravljeni vsi bralci Marjanove rubrike.
Malce sem bil v precepu ali sploh pisati, saj sem nekaj misli poskušal preliti v črnilo predvsem Jerneju; on pa se je odločil utihniti (spet? ŠKODA !).
Morda pa se le še oglasi(š) vsaj za nekaj pokukov.
Iskreno in še bolj pa bi me veselilo, če bi svoje vedenje in pridobljene izkušnje delil z drugimi.
Kaj pomaga osamljena belokranjska lastovka, če svojo pomladno pesem čeblja sama sebi ? Lahko le visoko na žici zre dol na druge in si misli svoje ...
A pomlad lahko prinesejo le vse.
Ste se že kdaj poglobili v jato gosi, ko se odpravijo na dolgo, neznano pot ?
Le zakaj oblikujejo skupino v obliki črke V ?
Zato, da je vsem lažje, da lahko pridejo zanesljiveje in hitreje do cilja.
Tiste bolj zadaj, v zavetju, spodbujajo one spredaj in jih zamenjajo, ko se utrudijo. Pogovarjajo se med seboj, druga drugi namenijo prijazno besedo. Delujejo kot en organizem, skladno, harmonično.
In zato uspejo pramagati dolgo pot, velike razdalje.
Četudi je katera šibkejša ali celo obnemore, se spusti na tla, ostale ne gredo naprej. Počakajo, da si opomore, zadiha in se jim pridruži.
Kakšni pa smo ljudje ?
Če nisi dovolj uren in spreten, te čaka brca v ta zadnjo.
Če pri rumeni na semaforju ne spelješ takoj, nisi deležen razumevanja, ampak zgolj nestrpnega hupanja in dvignjenega sredinca.
Če ne dohajaš prvih, si izločen.
Če nisi naš, si zgolj odpadek.
Če ...
..................................................
Nekaj čudovitega smo dobili, ko smo prišli na ta svet kot ljudje.
Razum in svobodno voljo. Nobeno drugo živo bitje nima tega.
Zato pa tudi nosimo posledice za svoja dejanja in tudi za tisto, česar ne naredimo.
Velika večina se trudi delati dobro, se učiti in nekaterim tudi uspe naučiti druge. Eni smo bolj počasni v dojemanju, drugi bolj spretni v prakticiranju videnega in slišanega, tretji odkrijejo kaj novega, pomembnega.
In vsi se z leti spreminjamo. Nekaj na račun izkušenj - svojih in drugih, nekaj na račun novega znanja v družbi, nekaj na račun starosti .
Ena prepričanja odvržemo počasneje, druga privzamemo hitro.
In prav je tako. To je razvoj. Osebnostni in skupine, družbe kot celote.
O tem je (si) Jernej lepo napisal: "Nekatere postavke strogo naravnega čebelarstva, katerih smo se držali, bo pa treba pozabiti, četudi zvenijo lepo ... "
Še nedolgo nazaj je v duhu tega foruma veljajo, da so profiji povsem drug svet. Res so.
A danes smo spoznali, da če "... delamo par drobnjarij kot profesionalci, so rezultati zelo dobri."
Če je bila nekoč regresija (pot do manjše čebele) aksiom in duh naravnega čebelarjenja, so danes odprte tudi druge poti: "Sam se z regresijo ne ukvarjam več ... ".
Kot čudovita rešilna bilka, sončni žarek in ključ do uspeha je bil s strani Rudija ponujen cvet (žveplov) - četudi vsaj za prehodno obdobje. Danes ? "Tudi kakšno žveplo je nepotrebno, ker je skrivnost kot ugotavljam drugje ..."
Spreminjamo se torej. Če na bolje, toliko bolje .
Jernej, nekoč si velikokrat strogo napisal, da je treba stvari "prebrati temeljito in večkrat", ko je kdo malce površno in bolj na hitro sklepal po svoje.
Zdaj pa berem tvoje besede: "Malo sam na hitro poškilil na dve, tri druge teme v forumu, pa vidim, da imajo fantje mnoge lepe zaboje in koše in mnoge lepe čebele."
Seveda te razumem, da je tvoje srce drugje, kot si napisal in da gotovo nimaš niti volje niti časa za branje vseh prispevkov. Tudi sam po letu dni odsotnosti tega ne bi počel.
A sklepal na podlagi nekaj "lepih zabojev in košev in obilnih čebel" tudi ne bi prehitro. Še manj izpeljal nekih predpostavk in na njih zgradil napačno podobo stanja. In ta naj bi bila taka, da uporabljamo "sintetično kemijo in kisline".
Marsikateri odgovor na tvoja vprašanja je ostal zapisan v neprebranih prispevkih, nekatere pa si tudi našel in o njih pisal. A le o tistih, ki niso skladni s tvojim "odnosom do te stvari". Pisati o njih je POVSEM PRAV, celotno podobo pa malce popačijo.
Tako vsaj vidim, ko preberem tvoj zaključek: " ... vidim, da je zaradi uporabe kemije v »naravnih« kištah razvoj naravnega čebelarstva pri nas povsem ustavljen".
Vsake oči imajo svojega malarja. Tudi moje. In ta razvoj vidijo drugače od tvojih. Seveda si ne lastim prepričanja, da vidijo "resnično stanje". Upam pa le.
Na tisto, tudi zame zelo pomembno vprašanje, ki ga navajaš (" ... ali so tretirali ali ne, in s čim in kolikokrat"), ti lahko odkrito in vedno odgovorim le zase. Kaj počnejo ostali, me niti ne sme preveč zanimati, saj ima vendar vsak tisto dragoceno: razum in svobodno voljo.
Če se ima Jože za naravnega čebelarja, ker uporablja oksalno kislino in Pepca za naravno čebelarko, ker uporablja maravljično, je to njuna pravica.
Kako ju jaz vidim in med katere uvrstim, pa moja.
Podobno, kot se imajo nekateri ribojedci za vegetarijance .
Kako je torej pri mojih čebeleh v kontekstu tvojega vprašanja ?
Najprej pa o cilju.
Strožji je od tvojega! "Gre se za to, da ni strupov na čebelah, satju, propolisu in lesu, da lahko čebelar "zdravilo" spije, vdihne ali prežveči in da so čebele naslednji dan veselo delavne. Ter da lahko praktično tretiraš kadarkoli, razen med močno pašo. To je to."
Jaz sploh ne želim tretirati. Pika.
Zaenkrat še ne znam delati tako in letos sem uporabil vsaj 5x žveplov cvet, ko sem odpiral panje oz. posegal vanje. Velja za GJ, za LR in enega AŽ.
Nikoli in z ničemer pa nisem tretiral v devetih BN (in košu), čeprav tvegam veliko, saj nekaterih pogojev (npr. staro satje, selekcija matic) še nisem uspel doseči.
Nisem pa ponovil lanske napake in družine v pretirani skrbi prenakrmil. In upam, da nisem naredil kakšne nove napake, ki jih sicer profiji in tisti izkušenejši gotovo ne.
Priznam: občutim pomanjkanje čebelarske prakse in četudi z jasnimi pogledi in načrti sonaranega čebelarja včasih kiksnem.
A to menda odpraviš z leti in pomočjo izkušenejših. Zahvala jim na tem mestu .
Vse dobro želim vsem sonaravno naravnanim bralcem in piscem tega foruma. |
|
Nazaj na vrh |
|
![](templates/Acid/images/spacer.gif) |
|
![Ta tema je zaklenjena: ne moreš urejati sporočil ali odgovarjati na objave.](templates/Acid/images/lang_slovenian/reply-locked.gif) |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 14, 15, 16 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 14, 15, 16 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Stran 15 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|