Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 12 Sep 2012 10:19 Naslov sporočila:

Jaz pa si prinesem raje stol in ga glede na položaj sonca premeščam.
Pa tudi včasih sem lahko čisto blizu, včasih pa me malo držijo na distanci.

BorisP · Objavljeno: 13 Sep 2012 20:27 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

O naši zasvojenosti

Jaz pa spet po starem. Dobesedno in večpomensko!
Topot sem se namenil še nekaj sklamfati za vaš forum. Saj si napisal, Boris, da smo dobrodošli vsi, ki želimo - tako, kot vi - čebelariti čimbolj naravno in seveda vsaj v bodočnosti popolnoma brez kemije. Čeprav to obliko čebelarjenja iščemo vsak po svoje.
Začel bom s tem, da sem pravkar srečal na poti v trgovino za vogalom, mojega bližnjega soseda, enega od čebelarjev v tej soseščini. Srečava se tod okoli skoraj vsak dan in vedno se začne pogovor "kako kaj čebelice?"... .Vedno mi opisuje svoje malo, kaj malo, mini čebelarstvo , ki sestoji iz dveh ali treh čebeljih družin. Vse pa v ličnih panjičih - AŽ in spravljene v malem , pravljičnem čebelnjačku. Ker z njimi gostuje na tujem zemljišču v lasti kakih petih dedičev, jim vsako leto da za "najemnino" od njegovega skromnega pridelka vsakemu posebej po par kozarcev medu. Pa to ni glavno.
Glavno je, da ne moreva nehati govoriti, kako smo čebelarji nekaj posebnega. Mnogi, tudi najbližji, nas imajo za čudake brez primere, ki zapravljamo čas in denar za tak popolnoma nerazumljen hobi.
Poleg tega smo res drogirani zasvojenci prvega razreda! Saj ne znamo več živeti brez čebel! Tudi on je potrdil, da ni dneva v letu, ko ni pri čebelah - večinoma žal le v mislih, ker jih nima ob domu.
Tudi pri tem sva enotna, da (naj) vsak čebelar rihta svoje čebele po svoje in vsaj midva nimava nič proti temu.

No, toliko o tem srečanju. Žal pa je tudi res, da tako ne mislijo vsi čebelarji. Naštel bi jih lahko desetino ali celo stotinjo, ki bijejo čebelarsko sveto vojno za svoj prav. Za uniformiranost. Zelo podobno, kot sicer v naši domovini. Rdeče - belo, nakladno - paviljonsko. Bog ne daj, da bi še naravno - industrijsko!

No, tu smo samo taki, ki nas združuje naravnanost k naravnemu. Ostalo pustimo ob strani, čeprav je vsidrano v našo bit! Lepo je bilo brati Borisa, še enkrat povem, ko je zelo goreče in prav pesniško opisal naše druženje v prispodobi drevesa z mnogimi vejami. To bi moralo biti ustavno uzakonjeno tudi za splošno rabo. Enotni v bistvu in bogati v različnosti!

Toliko za danes, ko se je najavila jesen in smo lahko malo bolj melanholični - črno -beli.

LP! Marjan

klopotec · Objavljeno: 14 Sep 2012 07:17 Naslov sporočila:

Pozdravljeni gospod Marjan. Se popolnoma strinjam z vami. Strpnost smo nekje na naši poti izgubili. Najdimo jo zopet. Naši egoji so zrasli do neba, potisnimo ji vsaj malo navzdol.
Spoštovanje sogovornika, tudi če on ni spoštljiv, ponižnost pred stvarstvom, zavedanje svoje majhnosti v teh prostranstvih, vse to nam je ušlo. Bo treba priklicat te vrline nazaj.

Grem si natrgat grozdje za zajtrk in se zahvalit naravi, da mi ga je poklonila. Pa maček nekje mjavka. Ampak on ne bo zadovoljen z grozdjem.

Pozdrav vsem.

BorisP · Objavljeno: 22 Sep 2012 21:34 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Morda nepotrebno vprašanje, pa vendar…

Danes sem obiskal mojega prijatelja na invalidskem vozičku, Igorja, s katerim sva skoraj pri vseh vprašanjih, ki nas tarejo ali smo jim priča, enotna. To je zlata vredna redkost.

Njega seznanjam tudi s čebelarskimi usmeritvami vaše skupine NOVA POT. Ko sem mu ponovil in nekoliko razširil to najino dosedanjo temo o tej zadevi, me je presenetil z vprašanjem, na katerega mu nisem znal povsem zadovoljivo odgovoriti. Lahko, da sem premalo, ali prepovršno seznanjen s tem.

Pa bi vas prosil, da mi osvežite ali poskušate razjasniti to vprašanje. To morda zanima še koga, ki (še) ni dobro seznanjem s to stvarjo.

Njegovo vprašanje se glasi:

“Zakaj ti čebelarji NOVE POTI v zvezi z varojo ne izdelajo ali naročijo izdelave modela za stiskalnice za izdelavo običajnih voskovnih satnic z vzorcem celic, ki naj bi bile idealne za vzrejo čebel, ki bi se same lahko uprle varojam? Torej z nekoliko majšimi celicami.Tako bi hitro lahko ugotovili, kako je v resnici s to stvarjo! Ne pa čakali leta ali celo desetletja, da bodo čebele postopno take sate same zgradile v popolnoma novih panjih na zelo dolgih, neprekinjenih, prostograjenih satih brez satnic? Taki sati z nekoliko manjšimi celicami bi bili lahko v katerikoli velikosti premičnih satnikov, ki jih že imamo v naših panjih in ne le v tistih, izjemno in neprikladno globokih”.

Spomnil sem se, da sem bral o tem, da menda sedanje ”večje” čebele ne morejo takoj zgraditi tiste manjše celice iz takih satnic, ker so čebele morda prevelike za notranjo obdelavo takih celic?!. Rabile naj bi postopnost – od samo nekoliko manjših do tistih pravih. Ampak, z logičnim vprašanjem je Igor silil naprej:

“Že prva generacija čebel, poležena iz satov z le nekoliko manših celic bi bila tedaj nekoliko manjša in bi že čez približno en mesec, bila sposobna zgraditi še ožje celice. Morda v parih stopnjah bi že v enem letu dosegli tisto pravo generacijo manjših čebel, ki jo iščete!? Zakaj to ne poskusite in če ste, zakaj ne deluje? Ali je posredi težava v pripravi modelov za take satnice? Sedaj ste očitno to pot zapustili in ste se podali na neznansko dolgo in negotovo pot ponavljanj gradenj “dolgega” satja brez satnic – več ali manj nepremičnega - v popolnoma novih panjih. Mar res ni bilo druge možnosti zadevi priti do dna?”.

Seveda imava v mislih tudi tisto neprijetno vprašanje. Ali se ne bodo medtem ali kmalu nato tudi varoje prilagodile manjšim čebelam…? Kaj nato? No, vi z žveplovim cvetom, jaz pa z lovilnim satom v enosatnim matičnim izolatorju. Mučno delo, ampak kaj sicer?

Torej?, Kaj naj mu rečem – saj to tudi mene zanima in bi rad videl čimprejšnji uspeh vaših prizadevanj!

Lepe jesenske dni nam vsem s čebelami!

Marjan

Igor na terasi svoje (podedovane) hiše sredi Ljubljane, kjer se večinoma pogovarjava. Ta čebelja družina, ki sem mu jo pripeljal z Bleda je v sedemsatarju na mizici s koleščki. Je močno razvita in jo bo, z zaprto “lesico” pred žrelom, kmalu po Vseh Svetih prepeljal na prezimovanje v neogrevano sobo. To ima že preizkušeno kot zelo ugodno za prezimitev. Pozimi čebele odnašajo odmrle sestrice v predal lesice in se ne razburjajo, ker nimajo izhoda prav na prosto. Porabijo manj medu in imajo blažen mir ter primerno temperaturo. Spomladi jih pripelje spet na svoje mesto in odpre žrelo. To novo lesico je obdelal in sestavil samo iz lesa in lepila. Zato je še toliko bolj "lesa"!

BorisP · Objavljeno: 22 Sep 2012 21:43 Naslov sporočila:

Vam bom sedaj kar tu odgovoril, da me lahko drugi popravijo, če bo treba.

Že nekaj časa obstajajo satne osnove velikosti 4,9cm. Obstajajo tudi "prehodne", ki so velike 5,1cm. Seveda pa se jih ne da (oz. vsaj jaz ne vem) kupiti v Sloveniji. Lahko pa se jih naroči iz tujine. Nekaj smo se že pogovarjali o tem in v nekaj sezonah naj bi z uporabo teh SO prešel na manjše čebele.
Zlatko pa ima en panj na plastičnih satih, ki so velikosti 4,9cm. Več o tem si lahko preberete v tej temi: http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about24.html
V tujini že čebelarjo tudi na takih osnovah (tudi "industrijsko") in nimajo težav z varojo. Ena izmed njih je tudi Dee Lusby: http://www.beesource.com/point-of-view/ed-dee-lusby/

LP,
Boris

Zlatko H · Objavljeno: 22 Sep 2012 22:09 Naslov sporočila:

g. Marjan,
Bi bilo preveč enostavno, ne gre tako. V tujini se dobijo satne osnove vseh velikosti, že zgajene/ulite na okvirjih z velikostjo celic 4,9mm pa le v plastiki.
Torej, če bi dali v družino takoj okvir s satno osnovo velikost celic 4,9mm bi povzročili veliko zmedo, čebele bi gradile po svoje in seveda verjetno zgrizle vosek in zgradile svoje celice. To so že velikorat poizkusili, pa je bil rezultat vedno isti, čebele na takih satnih osnovah ne zgradijo manjših celic, manjka jim proces regresije.
Da bi gradile manjše celice potrebujejo dolgo neprekinjeno plodišče, ponavljam neprekinjeno (če so vmes kakšne prepreke/recimo kakšen okvir, bodo od tu navzdol zopet začele zidati velike celice. Sicer pa oba dobro vesta, da čebele zidajo celice tistih velikosti, ki jih potrebujejo.
Da bi prišli do manjših celic, so potrebni roji iz družin na globokih plodiščih in nekaj let takega ponavljanja (to je Rudi zelo dobro opisal v svoji metodi).
Drug način, ki sem ga jaz poizkusil pa je naslednji, prilagam raje kar link Simona.
http://www.resistantbees.com/index.php?r=34

Jaz imam še živo mojo "plastično" družino izpred dveh let. Dejstvo pa je nekaj, letošnja družina se je razvila iz rojilnega matičnjaka (roj mi je pobegnil) in nadaljuje svoje življenje. ( letos je imela skupaj 20 varoj/tretiral pa sem jo tako, kot vse ostale moje družine z ŽC). Naslednje leto te družine (če preživi zimo) in če ujamem roj seveda/ne tretiram več, pa bo kar bo.
Lp
Zlatko

BorisP · Objavljeno: 23 Sep 2012 09:34 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Zlatka bi prosil še za dopolnitev odgovora na prejšnja vprašanja. Saj ima poleg trenutno manjkajočega Jerneja -Ineja verjetno pri nas največ izkušenj v procesu ugotavljanja, kaj je res in kaj utvara v zadevi malih celic/čebel v odnosu do varoj.
Z Igorjem sva po svoje tuhtala o tej zadevi in (se) spraševala: zakaj je tako komplicirano in dolgotrajno priti do malo manjših celic/čebel, če je bilo tako enostavno in bliskovito lahko priti do teh, sedanjih, malo večjih celic/čebel (pravzaprav do njihovih srednjevelikih, naravno grajenih celic)! Ali gre proces prilagajanj pri čebelah samo v eno smer? To se nama ne zdi logično.
Zato je bilo prvo vprašanje, zakaj ne takoj poskusiti z ustrezno manjšimi celicami, vtisnjenemi v voščene satnice (jaz ne pišem s-h "satne osnove")?
No, s premislekom, kje bi bil morebiti možen zaplet (obstoječe čebele morda ne morejo fizično zgraditi malo manjše celice?- po milijone let trajajočem razvoju jim genski zapis pravilne gradnje najbrž še ni usahnil!?- saj v prosti gradnji menda takoj zgrade tudi manjše celice...) , sva tudi midva prišla do predloga "regresije" ali postopnega prilagajanja. Pač s postopno manjšimi celicami na satnicah. In to hitro, že v enem letu?! Problem je seveda, kako dobiti take satnice?
Tisto "Rudijevo" varianto z "globokimi plodiščnimi sati" sem se iz vaših poročil naučil in je OK, če ne bi bila tako nerodna (globoki sati) in dolgotrajna. Saj prav za prav mi ni jasno, če čebele pri tej varianti ostanejo manjše že pri prvi gradnji takega gnezda??? Sicer bi zaradi "regresije" moral čebelar s temi čebelami ponavljati celo "vajo" z globokim plodiščem večkrat? Kolikokrat mi ni znano. Povedal sem že, da imam jaz že mnogo let čebele tudi na "globokem "satju v pokonci postavljenem kranjiču. Pa žal nisem opazil nobenih razlik pri njihovem odnosu do varoj...Seveda to nisem preučeval znanstveno! Kako je z varojo bi morali vedeti tudi tisti čebelarji, ki še danes čebelarijo v koših ali katerihkoli panjih z naravnim, neprekinjenim satjem, kot smo včasih v kranjičih - saj tam problemov z varojami ne bi smelo biti?!
Sploh pa mi ni znan objektiven dokaz, da se na ta način res da zoperstaviti varoji z našimi čebelami in v naših pašnih pogojih. Vse kar vem, temelji na nekih elektronskih pismih z različnih, zelo oddaljenih krajev in kontinentov - v skoraj neprimerljivih pogojih čebelarjenja? Vi boste prvi, ki boste to lahko dokazali. Bog vam daj to srečo!

Verjemite, da so to le vprašanja človeka, ki želi vse dobro našim čebelam - pa tudi sebi, ker bi jih rad vse ohranil pri življenju tudi zato, da mu pestrijo življene. Sem samo (nekoliko upravičeno) nestrpen, ker ta preizkus tako dolgo traja!

Nisem dobil (še) odgovora na najbolj sitno vprašanje, ki pa zadeva "regresijo" varoj. Saj se tudi one, kot vsa bitja, neprestano prilagajajo situacijam. Saj vemo čebelarji, kako to v praksi izgleda! Na vsako kemično "zdravilo" so iznašle v najkrajšem času "protistrup" s tem, da so postale nanj odporne. Mačji kašelj je po najinem mnenju za njih, da se prilagodijo tudi manjšim celicam/čebelam z nekoliko manjšo obliko telesa in za kakšno malenkostno razliko pri temperaturi...Vsaj tako misliva in se bojiva. Ali o tem pri svetovnih učiteljih tega postopka ni nobenih zaznav? To bi bilo imenitno, če je res!
LP! Marjan

Zlatko H · Objavljeno: 23 Sep 2012 20:34 Naslov sporočila:

He,he g. Marjan, Zlatko je čebelarski vajenec, ki še ni polizal praha v delavnici čebelarskih mojstrov. Tu so moje izkušnje, na pragu delavnice čebelarskih mojstrov. In tu smo pravzaprav čisto vsi, ki smo tukaj, vključno z Jernejem, ki ga ni več z nami. Edino kar vemo je, da o čebelah vemo zelo zelo malo.
G. Marjan niso (povzeto po Rudiju seveda) izključno male celice niso ključ do obvladovanja varoje. Male celice so samo eden izmed pomembnih elementov prilagajanja čebel na sobivanje z varojo. Saj za to gre g. Marjan, za čebelje sobivanje z varojo. Vse ostalo je že vnaprej izgubljeno. Po moje moramo štartati od tu (tudi in predvsem v glavi). Nova pot ni iskanje učinkovitega orožja zoper varojo, Nova pot je uporaba tistih metod in sredstev, ki bodo pripomogle, da bo čebela sobivalo z varojo na način, da ji število varoj v družini ne bo več predstavljajo ključnega faktorja, zaradi katerega bo družina »šla«.
Ampak g. Marjan, čebela vendar ni sposobna takoj zidati manjših celic, sem že navedel, da so bili podobni poizkusi neuspešni, zato so čebelarski velemojstri takoj zagnali vik in krik, da s temi malimi celicami ne bo nič.
Se strinjam, s problemom kje dobiti take satnice, oziroma zgrajeno satje z manjšimi celicami, .o.k. se vsedem v avion, odletim v Ameriko ali Kanado k Franku in on mi priskrbi zgrajene sate majhnic celic in to recimo 100kosov. Mala malica bo to pripeljati v Slovenijo. Doma spomladi fliknem notri roj in matica bo začela zalegati v manjše celice iz katerih se bodo izvalile manjše čebele, ki pa seveda ne bodo začele takoj graditi na satnih osnovah 4,9mm, manjše celice. Za to potrebujejo vsaj eno leto (to so moje izkušnje iz HSC).
Tu smo g. Marjan, regresija čebel traja nekaj let, edino s plastičnimi zgrajenimi sati, se ta proces lahko skrajša, no skrajšal bi jih tudi moj izlet v Ameriko recimo k De Lusby, ampak v najboljšem primeru rabimo vsaj dve leti da zgrade manjše celice.
Pa pustimo manjše celice. Brnda piše, da čebele nad določeno nadomorsko višino ne grade manjših celic, tudi sam sem prepričan, da manjše celice niso edino ključne za uspeh. Gre za celo vrsto ukrepov, o katerih pa pišemo tu že vsepovsod in se ne bi rad ponavljal.
Po Rudiju je to predvsem razmak 32mm med nosilnimi letvicami, zaradi katerih pride do drugačne mikroklime v panju(dviga temperature). Ta povzroča sproščanje zdravilnih substanc iz propolisa, nekoliko višja temperatura ne gre v prid varoji, ki ima zaradi tega težave s svojimi ciklusom razmnoževanja (ne da se mi pisati o ciklusih varoje, gre pa lahko tudi za nekaj ur razlike). Da bi to lahko čebele dosegle (optimalna klima v panju) pa rabijo MIR,MIR in še enkrat mir. Ogromno energijo porabijo za to, da vzpostavijo klimo po našem posegu, ko stalno nekaj premetavamo, dodajamo, pregrajujemo, odvzemamo, obračamo, skratka non stop tiščimo nos v panj. Ravno zaradi tega je tudi namenjeno dolgo plodišče. Tam že fizično ne moremo nič brskati, le zgoraj na vrhu lahko nekaj malega postorimo. Ta preklop v glavi pa je težak, tudi sam si ne morem kaj, da ne bi pogledal, kako je z zalego, a z vsakim odpiranjem panja, porušimo sistem, za katerega morajo čebele dobesedno garati, da ga zopet vzpostavijo. Vsi ti prepihi znižujejo temperaturo v panju in samo pripomorejo k razvoju družine. Letos se je meni varoja začele na veliko razmnoževati po prvem dežju in padcu zunanje temperature.
Do tu seže Zlatko g. Marjan, vse ostalo bo potrdila ali ovrgla praksa. Če bi tu bil Rudi bi vam naštel par fizikalnih zakonov, ki potrjujejo njegove navedbe in jih čebele poznajo že tisočletja in morda bi vse še enkrat naštel v par stavkih. Jaz rabim pol strani, da nekaj napišem, a malo povem. In na koncu bi Rudi dodal, da smo tipični Slovenci, ki se jim ponudi v branje in delo nekaj strani knjige in sami že mislijmo, da takoj poznamo že cel leksikon. Rudi vedno ponavlja imejte potrpljenje, pot je trnava, boleča, na poti boste doževeli mariskaj, vzpone in padce. a na koncu boste želi uspeh. E pa, takoj to ne gre. Seveda lahko o tem razmišljamo in razglabljamo, a na koncu bo vseeno potrebno kar nekaj let, da vzpostavimo stabilen in delujoč sistem.
A se bo tudi varoja s časom spremenila in prilagodila? kako pa naj jaz to vem g. Marjan, verjetno se bo, a jaz še do stabilnega sistema nisem prišel. O uspešnem prilagajanju varoje na naše delo, bom razmišljal takrat, ko bom morda ugotovil, da vse to kar delamo ni več dovolj. Pa to verjetno ne bom jaz, ampak kakšen moj zanamec.

Bodite dobro
Zlatko

BorisP · Objavljeno: 24 Sep 2012 13:33 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Sedaj sem pa spet na vrsti, za krajši komentar k Zlatkovem zapisu!

Tu smo torej! Ne toliko male celice /čebele, ampak še kup drugega naj bi bilo odločilno pri tej metodi?! Saj vem!

Francelj temu pravi vera – ki jo je lažje doseči, kot raketno znanost! Zato varojo preprosto z vero ignorira kljub zelo mešanim industrijsko – naravnim satjem v njegovih navadnih satnikih LR in prav takih navadnih panjih, pa še z vsakoletnim mešanjem njegovih čebel z industrijskimi. Edino sate je malo bolj stisnil v ulice, na tistih zveličavnih 32 mm. Kaj naj še rečem k temu?

Če pogledamo katerokoli prosto grajeno čebelno satje od spodaj (v koših, tudi v kranjičih itd), vidimo samo vijugaste ulice z večjimi in manjšimi širinami in tudi več prav izstopajočih razširitev, nekakšnih “trgov”. Težko si zamišljam, da je za čebele naravna in zelo pomembna točna širina ulic. Več dam na dejstvo, da so njihove ulice take, kot so že v naših stoletnih panjih. Čebele s svojimi telesi uravnavajo pravo temperaturo v panju ne glede na tako ali drugačno širino ulic, seveda najprej v območju gnezda z zalego. Seveda pa mora biti v družini glede na obseg zalege zadosti čebel za vzdrževanje potrebne temperature – tudi previsoka ni dobra, celo pogubna je!

Naslednja konkretna stvar proti varoji(?) naj bi bil mir – ne odpirati, niti brskati po panju. Saj soglašam! To je kar možno doseči s prostornejšimi panjskimi možnostmi in načini čebelarjenja. V nakladnem in AŽ-panjskem sistemu! Saj imam tudi družino v kranjiču na steni čebelnjaka, ki ima absolutni mir pred mano (varoj pa na žalost prav toliko, čeprav je tudi ves čas, že desetletje, na “globokem” naravnem satju).

Doslej v času premičnega satovja brskanje po panju ni bil za čebele noben problem. Čebele so to vse dobro prenesle, kot bi vedele, da čebelar dela to tudi ali predvsem njim v prid. Če le čebelar ni bil butalec pri teh posegih. Ne mi reči, da zato sedaj delamo pokoro z varojo! To bi bilo pa res brez vsake stvarne podlage!

Saj res! Ponavljam, kako neki je z varojo pri čebelarstvih s čebelami v panjih z nepremičnim satjem? Saj je kakšno tako kje v dosegu, ki bi ga lahko vi anketirali? Ali vsaj preko interneta?Tam varoje ne bi smele biti problem saj so čebele vseskozi na naravnem satju, torej primerno majhne in v tapravih ulicah in brez mešanja satovja ali odpiranja panjev!

Omenjaš g. Rudija, ki sem mu v tem forumu že potešil radovednost, kako jaz (vsaj teoretično) preganjam varojo (z lovilnim satom zalege v enosatnem matičnem izolatorju). Ampak, ker to ni tako enostavno, sem v tem “prehodnem obdobju” tako, kot vi tudi jaz s čebelami na “kemiji”. V kemijo pa moramo šteti vse tiste zdravilne strupe in kisline in tudi vaš žveplov cvet (kaj pa je drugega?). Ravnati pa tako, kot nam dober zdravnik predpisuje zdravila - primerna količina in način zdravi - pretiravanje in zloraba pa ubija! Sicer brez tega varoja čebele uniči po hitrem postopku, saj imate že nekaj izkušenj.

Torej! Vse to se da pojasniti. Manjka le vaša pika na i. Dokaz, da je ta metoda, ki jo preizkušate uspešna! Samo zato gre. Sem že večkrat poudaril, pa bom še enkrat:

Bilo bi epohalno, če uspete to metodo dokazati – saj je fantastično enostavna, čebelarju proti varoji ne bo treba niti migniti čim bo vspostavil take čebelje družine! Zaslužili boste Nobelovo nagrado za tako enostavno rešitev čebel! Iz srca in iskreno želim, da so vse skepse odveč in boste uspeli! Saj pravzaprav želim samo, da bi to stvar čim hitreje opravili in postali – kot tista ga. De Lusby ne vem kje – vi v Sloveniji!

LP! Marjan

klopotec · Objavljeno: 24 Sep 2012 17:43 Naslov sporočila:

Pozdravljeni g. Marjan.

Veseli me, da se še imate voljo ukvarjati z nami, vendar boste morali biti malo bolj potrpežljivi. Z globokim plodiščem in vsem okoli njega se je večina nas začela ukvarjati pred dvema letoma, letošnjo leto pa smo praktično vsi izgubili zaradi nemogočih pašnih razmer. Gradnje pri "oposkusnih zajčkih" praktično ni bilo in regresija skorajda ni bila možna.

Zaradi zgoraj opisanega vam nihče ne more nič dokončnega odgovoriti in se lahko za zdaj samo ugibamo, kaj iz vsega skupaj sploh bo, če kaj bo. Mi verjamemo da bo. Eni bolj ani manj trdno in tako je tudi v redu. Vi očitno ne verjamete, kar je tudi v redu. Kar se mene tiče, mi ton vašega pisanja daje samo še več volje do poskušanja v tej smeri. Čisto možno pa je, da si ton vašega pisanja zdaj napačno razlagam. Ker pa je znano, da ne znam ovinkariti bom kar povedal, da se mi zdi ton majčkeno posmehovalen. Če je to res, potem je to v tej fazi iskanja popolnoma neupravičeno, ker je čas prekratek, da bi lahko karkoli pokazali. Bo treba počakat nekaj let, ne glede na to, kako se komu mudi.

Govorite, da imate pokonci postavljeni kranjič z naravnim satjem že nekaj let. A je bilo to satje kakorkoli kdaj zamenjano, ali je to prvo satje, ki so ga zgradile čebele. Če je to prvo satje, potem nimate v panju malih celic in vaš kranjič nima nobene zveze z našimi poskusi.

Glede razmaka med centrom letvic (famoznih 32 mm) se skoraj strinjam z vami in sva se nedolgo z Zlatkom o tem pogovarjala. Meni se zdi da je čisto vseeno kakšen je razmak med centri letvic, pomembno in edino merodajno bi bilo vedeti, kakšna je razdalja med sati. Kako široke so ulice. Torej bi bilo treba natančno izmeriti, ali so razdalje med sati različne z ozirom na to, kakšne razmake med centri letvic postavi na začetku čebelar. Tako po občutku namreč menim, da bodo ne glede na čebelarja čebele vedno naredile celice tako globoke, da bodo vedno imele primeren prostor, ko se na sosednjih satih srečujejo s hrbti.
A ima kdo o tem kakšno znanje?
Torej če čebele lahko naredijo malenkost globlje ali plitvejše celice, potem je ta famozni razmak verjetno brezpredmeten. Mogoče pa ima kak drugačen namen, ki ga jaz ne poznam.
Se pa popolnoma strinjam, da čebele s svojimi aktivnostmi vzdržujejo temperaturo gnezda, kar tudi načenja teorijo o višjih temperaturah zaradi famoznega razmaka.

Pravite, da do sedaj pri premičnem satju brskanje po panju ni bil za čebele noben problem. Kako pa vi to veste? Jaz iz izkušenj sicer ne morem oporekati temu vašemu razmišljanju, ampak se sprašujem, a so potem nasveti, da naj bo posegov v panje minimalno, brezpredmetni?
Nekateri posegi so nujni, ampak a je nujno zamenjevanje matic, a je nujno zamenjevanje, prestavljanje satov, a je nujno podiranje matičnikov, a je nujno delanje narejencev.....................
V času kranjičev večine teh posegov ni bilo. A se ni teh posegov preveč namnožilo? In definitivno je, da se je z množenjem teh posegov, pomnožilo tudi število težav s katerimi se čebele otepajo? S tega vidika se mi stavek, da posegi čebelam ne delajo težav ne zdi v redu. Seveda pa vam lahko nasproti postavim samo moje razmišljanje, ker kaj bolj otipljivega nimam. Ampak tudi vi za svojo trditev nimate nič bolj otipljivega.

Sprašujete če vemo kako je kaj z varojo v panjih z nepremičnim satjem. Pa saj to bi ravno radi ugotovili z našim poskusom. V Sloveniji takih panjev ni. Lahko najdemo družino v naravi, roj ki se je obdržal v naravi. In ga gremo razmontirat in pogledat. In kaj bomo našli? Nič takega, kar bi dalo odgovor na vaše in naše vprašanje. Ker so te sate zgradile velike čebele in najprej so jih zgradile z velikimi celicami. In takšne so tam še danes. Ker ni bilo regresije. To mislim da je jasno.

Takole ste napisali
" Ampak, ker to ni tako enostavno, sem v tem “prehodnem obdobju” tako, kot vi tudi jaz s čebelami na “kemiji”. V kemijo pa moramo šteti vse tiste zdravilne strupe in kisline in tudi vaš žveplov cvet (kaj pa je drugega?). Ravnati pa tako, kot nam dober zdravnik predpisuje zdravila - primerna količina in način zdravi - pretiravanje in zloraba pa ubija! Sicer brez tega varoja čebele uniči po hitrem postopku, saj imate že nekaj izkušenj."

A smo kje rekli, da ŽC ni kemija? Mislim da tega med nami nihče ne trdi.
Je pa ena razlika med to našo kemijo, med ŽC torej in med večino ostalih strupov. ŽC ni strup, ker ga jaz lahko pred vami brez posledic pojem toliko kolikor ga dam v en panj čez celo leto. Takšne količine kumafosa pa ne bi upal pojesti. Pa mislim da ga tudi vi ne bi. Ali pa kak zagovornik kumafosa. ŽC naj bi nam samo pomagal, da pridemo z živimi čebelami do malih celic v globokem plodišču. Ker če vsako leto izgubimo čebele, je to nemogoče. To bi morda lahko storili tudi s strupi, ampak se nam nekako upirajo. Pa saj se tudi vam.
Zdravniki in zdravila pa so posebna zgodba in lahko odpremo eno posebno temo o tem. Tule pa le to. Zdravila nič ne zdravijo, samo potlačijo simptome. Zato zdravniki nič ne ozdravijo, samo biznis delajo farmacevtski industriji. Ko bodo zdravniki začeli odpravljati vzroke za bolezni bo pa druga pesem.
Sicer pa varoja ni bolezen, je le en zajedalec, ki ima nek smisel v stvarstvu. Zdaj se je zaradi porušenega ravnovesja v naravi in v glavah ljudi(zelo pomembno), preveč razširila. Zdaj je njenih pet minut. Ampak se bo umirila, če bomo spet ustvarili ravnovesje. In v tej smeri bi mi radi nekako brcali. Pa nas je malo, premalo. Ampak stvari se počasi premikajo. Ljudje so se začeli zavedati da si režemo vejo na kateri sedimo. In to je tudi čebelicam v prid.

Torej nikar nas ne priganjajte s piko na i, ker je še kar nekaj časa ne bo.
Če bi šlo za igračko, ki jo poskušaš sestaviti, bi jaz to počel noč in dan.
Pri čebelah pa to ne gre tako. Potreben je čas, dobri pogoji, znanje, učenje na lastnih napakah in trmasto vztrajanje. Marsikaj od tega nam manjka.
Se opravičujem da sem bil tako dolg. Vse skupaj pa lepo pozdravljam.

Še to. G Marjan, če mate kake stare fotografije, tu pa tam nam kakšno obesite tu gor. Jaz sem namreč velik nostalgik in rad gledam stare slikce.

Zlatko H · Objavljeno: 24 Sep 2012 19:57 Naslov sporočila:

g. Marjan pozdravljeni,
No ja, kaj naj rečem na vaš odgovor, pričakoval sem nekaj drugega, dobil verjetno kar sem zaslužil, verjetno sem s svojim pisanjem (verjemite nehote in v strasti pisanja) napisal nekaj, kar je v vas pač vzbudilo taka čustva, da ste napisali to kar pač ste.
Jaz bom v komunikaciji z vami za nekaj časa utihnil, vsako pisanje bi bilo odveč, tako moje in tudi vaš odgovor na moje komentarje.
Pa da ne bo pomote, tu ni nobene zamere, samo smisla v komunikaciji z vami ne vidim več.
lp
Zlatko

BorisP · Objavljeno: 24 Sep 2012 21:06 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Dragi čebelarski kolegi na tem forumu!

Bom seveda sodeloval še naprej pri teh debatah, dokler so na tako prijateljskem nivoju! Debata je lahko živa a nikakor žaljiva! Se opravičujem, če se zdi komu kakšen moj zapis v stilu cinizma ali posmehovanja, kar je gotovo tudi žaljivo! V tem se bom v bodoče moral še bolj krotiti, ker to pač včasih popolnoma nehote tako izpade! Smo taki značaji. Seveda jaz ob tem, da apeliram na korektno debato mislim resno tudi na mojo.
Pa kar k naši stvari.
Kolega z nadimkom Klopotec me je kar dobro prijel za jezik, ki sem jih napisal. Grem po vrsti:
S pripombami želim samo nekoliko prispevati k razjasnitvi nekaterih pojmov in z njimi po možnosti pospešiti pridobitve zaključnega odgovora na vaša prizadevanja, ki so (brez posmehovanja!) - samo pohvale vredna!
Poslušajte! Jaz sem dal skozi skoraj nešteto primerov, ko sem tudi nekaj izumljal in nato preizkušal in ob tem doživljal res ogabne osebne žaljitve. Zato dobro vem, kaj je prav in kaj narobe! Torej kolegi, sprejmite to opravičilo z razlago in pojdimo prijateljsko naprej!

Ko kje omenjam mojo čebeljo družino v pokonci postavljenem kranjiču si predstavljam, da ni nič drugače, kot v vaših novih panjih z globokim plodiščem v prvi fazi vašega poskusa, ko čebele zgrade celotno gnezdo na neprekinjenih prostograjenih satih. Ta moja družina je verjetno, - tako, kot vaši roji v globokem gnezdu- , že v tem panju zgradila tudi vsaj nekoliko manjše ali manjših celic. Saj se spomnim teorij. Roj iz te družine naj bi v drugem takem panju uspel zgraditi še več in bolj manjših itd. Zato sem vprašal brez zafrkancije, kaj počnete s takih prvim rojem in njegovim satjem - ga uničite, ker (še) ni pravo? Imaš pa prav, da sem prezgodaj iskal pri moji taki družini opaznejše protivarozne učinke! Mea culpa!

Kako vem, da ni bilo doslej nič narobe, če smo po potrebi in po pameti posegali v gnezda čebeljih družin? Zato vem, ker v 70. letih mojega čebelarjenja nisem praktično izgubil nobene družine - razen v kakšnih zelo redkih izjemnih primerih brezmatičnosti in lansko leto par družin zaradi moje malomarnosti glede napačnega in prepoznega "zdravljenja" varoze! Ali je možen še kak boljši argument? Jaz se rad malo pošalim, pa bom spet rekel spotakljivo: žal še ne razumem čebelje govorice, da bi mi čebele same povedale, kako so jim taki ukrepi pri srcu, pa tega navzven ne pokažejo...
Še ko sem delal pri čebelah vse to, kar si mi in kar mi še nisi napisal "Klopotec", čebele niso nič negodovale - bile so navdušene, ker sem jih reševal raznih težav! Zadnja leta pa tistih stvari (matic, satja, matičnikov, narejencev..itd.) tudi jaz sploh več ne delam - ker se mi ne da in je nepotrebno, saj je zato veliko manj opravil pri čebelah!
Na katere težave pa misliš, kolega, ki so prišle nad čebele zaradi korektnega "brskanja" po gnezdu? Tudi varoja ne - morda je prišla s kakšno pošiljko čebel čez lužo?! Res pa jim ne vidim v dušo!

Kako, da ne morete, pri vsej vaši spretnosti, dobiti podatke o varojah pri čebelarstvih s čebelami na prostograjenem satju? Saj imate kontakte z "naravnimi" čebelarji po vsem svetu. Tega podatka o varoji pri čebelarjenju s koši pa še nisem nikjer zasledil. Pa so celi filmčki o sodobnih postopkih takega čebelarjenja, vidni na internetu. Saj sem to že nekje objavil, ta hip pa nimam pri roki naslova.

Ponovno smo pri "kemiji" v manjšem nesporazumu! Morda res ni žveplo v vaši uporabljani obliki strupeno. Nisem strokovnjak za to. Ampak, saj je razumljivo, da običajno človek pomisli, da je žveplo že od nekdaj prispodoba nekaj slabega, strupenega - kar ubija vse živo - zakaj ne tudi človeka?! Saj verjamem, da v določeni obliki in majhnjih količinah tudi kaj pozdravi ali vsaj ne škoduje (npr. v vinogradništvu - vinarstvu, pa tudi v omarah s spravljenim satjem...)
Da zdravila nič ne zdravijo tudi prvič berem! Čemu pa si pomagamo z njimi od pamtiveka? Ali ozdravimo kar tako, morda tako, da kaj odrežejo? Spet sem postal piker! Bog mi pomagaj!

Varoja seveda sama po sebi ni bolezen. Posledice, ki jih povzroča čebelam pa so neke vrste bolezenske, torej škodljive, celo smrtno nevarne za čebele. Rečemo jim varoza.

Še vedno mislim, da je treba pohiteti z rešitvami glede varoze! Metode, ki trajajo v nedogled, predno dajo rezultat, me motijo. Stremim za takojšnjo uporabnost vsake novosti. Odtod moja "nestrpnost".

Bom pa pogledal v moj fotoarhiv, kaj bi bilo primernega za čebelarje "nostalgike". Če ne najdem takoj, pa drugič, če bo še Boris zato?!

Brez vseh zamer in prijateljsko naprej!

LP! Marjan

Moj stari ata - oče od moje mame, pri svojih čebelah. Tudi tam so moje korenine!

To leseno soho, delo ljudskega umetnika Tavčarja, sem postavil pred sedaj moj čebelnjak in jo poimenoval po gornjem staremu atu Florjanu.

MatejM · Objavljeno: 25 Sep 2012 07:18 Naslov sporočila:

Istok,

Na tvoje sporočilo lahko rečem le HVALA. Drži se.

Predragi kolegi, čebelarji Nove poti. Prosim vas, ne ozirajte se nazaj, vztrajajmo pri tem kar smo si zadali. Nič se ne zgodi čez noč. Ne obupajmo, vztrajajmo.

LP, mm

Marko · Objavljeno: 25 Sep 2012 07:50 Naslov sporočila:

To pa je nekaj ! Debata, ki zasluži to ime.
In če za hip odmislim vsebino, mi je pri njej najbolj zanimivo različno 'branje' in 'doživljanje' posameznih prispevkov gospoda Marjana in - zelo zelo grobo rečeno - nasprotne strani mlado/novo čebelarjev Smile

.
Sinoči sem pred odhodom od doma bral zadnje prispevke in pritegnil poleg še najmlajšega sina - 18 let bo imel naslednji mesec.
Vprašal sem ga, ali tudi njemu zveni ton pisanja gospoda Marjana malce posmehljiv, kot ga je označil Klopotec. Pritrdil je.
Potem sva izmenjala nekaj pogledov, misli ... in na koncu se je kar strinjal z menoj: meni namreč sploh ne zveni posmehljivo, ampak so njegova vprašanja in stališča - tudi Igorjeva - prava zakladnica izziva in morda tu in tam zdravo provokativna.
Res ! Mene ženejo naprej v iskanje pravih poti pri našem čebelarjenju. In iskanje odgovorov na v osnovi zelo preprosta vprašanja, ki jih postavlja.
Zato mi je po eni strani škoda, da se je Zlatko, ki bi znal marsikaj povedati, začasno umaknil iz debate, po drugi strani pa ga povsem razumem. Trenutno ne vidi prav nobenega smisla pojasnjevati in argumentirati, saj z druge strani prihajajo vedno nova in nova vprašanja Smile

.
Morda pa ga katero od njih vseeno dovolj močno špikne, da bo nadaljeval.
Veliko sem napisal, malo povedal, nič odgovoril gospodu Marjanu.
A bom ... zdajle me čakajo službene obveznosti, popoldan in večer sta tudi že rezervirana, zato jutri.
Meni bo morda lažje, ker grem po nekoliko drugačni poti in se ne 'obremenjujem' z malimi celicami (pa ne sivimi Wink

) in regresijo.
Bodite dobro prav vsi in sprejmite različnost vsakega posebej. Brez te bi najbrž trobili vsi v isti rog, kjer pa mislijo vsi kot eden, običajno razmišlja samo ta slednji.
Pozdrav.

MatejM · Objavljeno: 25 Sep 2012 08:05 Naslov sporočila:

Da nebi narobe razumeli. Sporočila g. Marjana me pritegnejo in jih vedno preberem.
Edino kar me zmoti je to, da povsod poskušamo nekaj na hitro, na silo in ko to ne uspe je joj. Prehitro vržemo puško v koruzo, preveč smo pod vplivom drugih. Ne glede na to, kaj si kdo misli, kaj napiše, jaz sem odločen in bom vztrajal pri tem kar sem si zadal.

klopotec · Objavljeno: 25 Sep 2012 08:44 Naslov sporočila:

Da pojasnim. Malo posmehljiv ton (z mojega zornega kota gledanja) gospoda Marjana me čisto nič ne moti. Bi želel, da kar ohrani tak ton in da nas kar naprej beza. Saj nismo iz lecta.
Na ta način on lepo in še bolj nazorno pove kar misli. Ravno takšen mi je všeč, zavijanje v celofan me ne zanima.

G. Marjan, meni je ime Istok.
Fotografija je prava bomba, stari ata je pa res stari ata. Takih več ne delajo. Žal.
Še kaj nam dajte.

BorisP · Objavljeno: 25 Sep 2012 19:30 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Živjo, Živjo Boris, - pa Matej, Marko in Istok ter vsi drugi!

A vidiš Boris! Nebo nad zemljo ni črno, čeprav se včasih preko njega potegne kak siv oblak in se zabliska...
Tvoji in tile trije prvi odzivi sotrudnikov v vašem forumu so pri tej debati, ki je nekoliko zaškripala, pomazali z balzamom. Sedaj spet lepo teče! Zahvaljeni!

Nekoliko sem zadnje dni podebatiral tudi z urednikom Slovenskega čebelarja. Če imate in berete naš čebelarski mesečnik ste morda tudi sami prebrali nenavadno trditev v "mesečnih navodilih". Namreč, da so čebele, ki se izlegajo v zadnjih generacijah itak kratkožive...? To se mi ne zdi v skladu z dosedanjimi strokovnimi razlagami, niti se mi ne zdi skladno z logičnim razmislekom. Saj se niso čebele v miljonih let tako neumno razvile, da bi brez koristi - v svojo škodo - vzgajale zadnjo zalego. Ali pa, da nismo kar tako vozili čebele na ajdovo pašo, da so so okrepile pred zimo z novim, obilnim rodom dolgoživih čebel, poleg nabranih dodatnih zalog medu za zimo. Urednik je izprašal naše najuglednejše čebelarske eksperte o tej zadevi. Vsi so se izognili reči da ali ne ampak nekaj pleteničili.

Ob tem pa sem bil spodbujen, da pregledam bolj natančno vsebino naše (njihove) najnovejše knjige o čebelarjenju, ki nosi naslov “Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje”.
Iz nje sem pobral nekaj cvetk oziroma rožic, ki jim ne morem ploskati, kot je v uvodu knjige zelo obzirno napisal naš čebelarski starosta Jurij Senegačnik.
Če vas s tem ne utrujam, vam predstavim nekaj takih:

1. Da naj med točimo samo iz deviških – nikoli zaleženih satov?
2. Da je treba v normalno razvitih družinah matico (zaradi pojenjanja njene rodovitosti), menjati vsako leto?
3. Da je treba pogosto, kar na vsakih par let zamenjati vse satje v panju?
4. Da se rojenje najbolje prepreči z zamenjavo matice z mlado?
5. Da je najboljši (“najnaprednejši”) panj za zlaganje v čebelnjake Zdešarjev ali podoben, shematsko narisani “omarični” nakladni LR panj?
6. Da je Žnideršič (in za njim vsi , ki pišemo o AŽ-satniku), storil neke vrste “intelektualno krajo”, ker je uporabil podobno velikost satnika, a zelo drugačne konstrukcije in uporabe, v njegovih podolžno ležečih satnikih AŽ-panja, (kot najprej Gerstung v pokončnih visečih satih v njegovem nakladnem panju)?
7. Da je nakladno čebelarjenje absolutno najboljše in ga uredništvo te knjige toplo priporoča, (in, da smo Slovenci pač nazadnjaki in za splošno uvedbo nakladnega sistema nismo navdušeni)?
8. Da se v tej knjigi za novo tisočletje blagruje (upravičeno!) velikoprostorninske (“nakladne”?) načine čebelarjenja Antona Janše in “kranjičarjev” v panjih s prosto, nepremično gradnjo satovja, namerno se taji v knjigi podobne načine in možnosti čebelarjenja s standardnimi AŽ-panji, ko v njih čebelari ogromna večina slovenskih čebelarjev?
9. Da je (tudi) ta čebelarska knjiga učbenik predvsem za pridobitne čebelarje in domala nič za ljubiteljske, ki smo v veliki večini. Kot bi kmetijce in vrtnarje poučevala ista knjiga, kot vrtičkarje?
10. Da iz tekstov niso odstranjena ali pojasnjena nesoglasja – nasprotujoče navedbe posameznih avtorjev.
11. Da se spušča in dramatizira tako pikolovsko – na desetinke mm – v konstrukcijske rešitve panjev, mnogo bistvenega - bruno v očesu, pa je v knjigi izpuščenega. Mislim na varojo, ki lahko stori to, da bomo v tem tisočletju novega štetja ostali brez čebel, če ne bo varojo samo "srečala pamet"?

Seveda imam k vsaki "cvetki" še moj komentar:

Ad 1

Ni znanstveno nedvoumno dokazano, da je brezhibno dober med možno pridobivati samo iz deviških satov! Lahko beremo znanstvene raziskave, če ne zaupamo sebi, ki temu oporekajo! Sploh pa je to postalo problematično šele odkar je prisotna varoja in jo preganjamo tudi z zelo strupenimi zdravili. Katera zdravila pa niso strupena, če se jih zlorablja? Torej prekiniti zlo-rabo in med bo odličen iz vseh satov! Kot nekdaj!

Ad 2

Iz doslej znanih raziskav, predvsem pa iz čebelarskih praks (tudi mojih), se čebelje družine z več let starimi maticami normalno razvijejo do največje moči tudi v najbolj prostornih panjih (na primer v mojih AŽ-dvojčkih ali trojčkih). Če moč družine (zaradi matice) pojenja, jo družina skoraj neopazno preleže ali pa tedaj priskoči na pomoč čebelar s pomožno družino, raje, kot s problematično zamenjavo matice.

Ad 3

Čebel prav nič ne motijo stari sati, niti čebelarja, če bolje pogledamo! Nasprotno! Staro satje celo najbolj ljubijo! Čebele vse satje znotraj in zunaj celic temeljito očistijo in prepleskajo s propolisom, ki je razkužilo in zadelovanina! Če je satje enkrat le preveč staro, ga tudi same pomladijo. Tudi čebelar ima z lepim, starim satjem samo korist. Nima dela z menjavo. Ne lomi se pri točenju medu. Varovati pred molji ga tudi zna.

Ad 4

Za preprečevanja rojnega razpoloženja je menjava matice (z mlado) med najtežjimi in tudi najnezanesljivejšimi postopki! Saj v družini takrat prevladuje pokrita zalega, ki ga kot glavni rojni povod ne odstrani mlada matica, saj bi to storila tudi normalna starejša matica, če bi lahko. To naredi le čebelar z odvzemom pokrite zalege ali z večtedensko prekinitvijo zaleganja z odstranitvijo ali zaporo matice. Imamo nekaj mnogo boljših metod, ki v knjigi niso ustrezno ali nič obelodanjene!

Ad 5

V knjigi vsi vanjo pripuščeni prispevki trdijo, da je čebelarjenje s standardnim AŽ-panjem komaj zadostno, če ne absolutno zgrešeno. Kot začasno rešitev za čebelarjenje v čebelnjakih (ki na njihovo žalost noče in noče usahniti), predlaga glavni in strokovni urednik Pavle Zdešar poseben panj po njegovi shematski, skoraj nemogoče razumljeni zamisli, ki ukinja rabo pri nas najbolj uporabljane oblike in velikosti satnikov ter panj, kljub povečanju še vedno boleha za omejeno prostornino. Rešitev je pa na dlani in že pred leti obelodanjena. Čebelarjem z AŽ-panji je samo pokazati, kako se z njimi lahko čebelari povsem “napredno”, tudi s poljubno veliko panjsko prostornino. Tega načina čebelarjenja z AŽ-panji, uredništvo knjige iz “ideoloških” čebelarskih razlogov ni hotelo prikazati, čeprav je bil prispevek celo dogovorjen in narejen.

Ad 6

Zakaj se je (razen zaradi omalovaževanja AŽ-panja) nekaterim avtorjev te knjige treba bolj ali manj naravnost zaletavati v ime AŽ-satnik, da pri tem namigujejo celo na “intelektualno krajo”? Saj je Žnideršič (kar sicer ne zanikujejo pisci te knjige) vedno pisal in govoril, da je za velikost sata v AŽ-panju izbral Gerstungovo zunanjo velikost njegovega visečega sata! Kostrukcija in raba tega AŽ-sata pa je vendar povsem drugačna, torej avtorsko delo! Mar je “intelektualna lastnina” vsaka lastnost nekega predmeta? Npr. računska prostornina panja? V našem primeru samo zunanje mere satnika? Tudi ni prav, da se piše, kako se v “omaričnem” PZ-panju (Pavla Zdešarja LR(?) panju) uporablja LR satnike? Saj take, kot so, z izrastki za obešanje, menda ne moremo enostavno vstavljati v “omarični nakladni panj”! Odstraniti jim morajo izrastke za obešanje in spremeniti statične mere in oblike letvic! To so pač PZ-satniki in ne satniki LR – intelektualna lastnina gor ali dol!

Ad 7

Nikakor ni dokazano, da je za naše razmere najboljša izbira nakladni panjski sistem! Kar povdarjajo avtorji v knjigi. Če bi bilo to res, bi ga naši čebelarji že davno bolj množično sprejeli.

Ad 8

Res je simpatično, da se v knjigi ponovno pojavlja hvala za našo, slovensko, bistro iznajdbo iz časov Janše in kranjičarstva, ki omogoča, da se poljubno multiplicira osnovna panjska prostornina s sestavljanjem panjev. Vendar! Tudi z AŽ-panji sedaj poznamo in že več desetletij uspešno čebelarimo nekateri na skoraj identični način sestavljanja z vehami! Ampak ta “staro-sodoben” način usposobitve AŽ-panjev je očitno trn v peti uvajalcem nakladnih panjev in najvplivnejših avtorjev te knjige, saj na ta način temu panju omogoča neomejeno veliko panjsko prostornino, ki jo zahteva čebelja družina in /ali čebelarska tehnologija. Jemlje jim veter iz jadra uvajanja nakladnega panjskega sistema.

Ad 9

Ne vem, kdaj bo dozorelo spoznanje, da obstajata tudi v (našem) čebelarstvu (vsaj) dva svetova. Eno je pridobitno čebelarjenje, tako, kot poledeljstvo in vrtnarstvo. Drugo pa ljubiteljsko, kot vrtičkarstvo. Tu ne omenjam posebej še svet "naravnih" čebelarjev. Sedaj pa naj se vrtičkarji/ljubiteljski čebelarji poučujejo za tehnologije pridobitnih čebelarjev/kmetov – poljedelcev in vrtnarjev!? Saj imajo veliko skupnega a še več različnega! To bi se moralo odraziti tudi v takem ali ločenem učbeniku!

Ad 10

Zanimivo je brati v knjigi navedbe in “zakone”, ki naj se jih vsak čebelar drži. Pa jih že kakšen naslednji avtor v knjigi, ko opisuje svojo prakso in poglede na čebelarjenje, prikraja po svoje. Komu verjeti?

Ad 11

Pri navedbah desetink mm v panjskih konstrukcijah, ki so usodne (morda za čebelarjenje po “tekočem traku”), se sprašujem, kaj v resnici nujno rabijo čebele? Mar niso v vsej njihovi (pra) zgodovini živele, vsaka družina posebej, v čisto drugačnem “panju” (drevesni ali kakšni drugi votlini ali celo kar na prostem, nekje viseče?). Kaj so jih tam brigali mm? In prostor okoli satja? Vsemu so se morale in se tudi znajo prilagoditi. Sicer bi že davno izumrle! Povdarjam pa še enkrat: eno je zelo posebno in zahtevno pridobitno čebelarjenje “po tekočem traku”, drugo pa prav tako posebno a predvsem prijetno, ljubiteljsko čebelarjenje!

Kaj pa nasploh očitam tej knjigi?! Da se ni mnogo bolj skoncentrirala na glavni problem tega novega tisočletja, ki je svetovni problem rešitve čebel pred uničujočo varojo! Brez varoje smo - in bi še naprej - lahko kar dobro čebelarili v kateremkoli panjskem sistemu in po kakršnikoli tehnologiji. Sedaj pa mrejo čebele tudi v najboljših panjih pri mnogih najnaprednejših tehnologijah! Če bo tako ostalo, brez učinkovitih “rešilnih pasov”, bo to le knjiga o pogrebu naprednega čebelarstva v tretjem tisočletju!

klopotec · Objavljeno: 26 Sep 2012 10:35 Naslov sporočila:

Tole s kratkoživimi - dolgoživimi čebelami se mi zdi zanimivo.
Veliko čebelarjev poroča o tem, da se že pred jesenjo drastično niža število čebel v panjih in pred zimo pade pod potrebno število za preživetje.
Čebele se hranijo z enako kontaminirano hrano kot ljudje.
Ljudje smo utrpeli zaradi tega zelo veliko poškodb, ki se kažejo v vedno več rojstvih otrok, ki imajo takšne ali drugačne okvare. Da ne govorimo o raku in drugih boleznih, ki napadajo vedno mlajše ljudi.
Tako je čisto možno sklepati, da so tudi čebele utrpele poškodbe in ena takih je lahko tudi nerojevanje dolgoživih čebel. In potem ni čudno da ćebele izginjajo in da se jih polotevajo raznorazne težave, mi pa vse pripisujemo varoji.
Mogoče se ne bomo več dolgo mogli skrivati za varojo. Mogoče bomo morali temeljito preanalizirati naše postopke s čebelami, predvsem pa naše postopanje z okolico v kateri živimo. Vendar ne čakajmo na nekoga drugega, bodimo mi tisti, ki bomo začeli in pričnimo pri sebi.

Marko · Objavljeno: 26 Sep 2012 22:37 Naslov sporočila:

Zdravo vsem.

Najprej bom dodal pod Marjanov zadnji prispevek nekaj pogledov, potem pa še k prejšnjemu, meni celo bolj 'izzivalnemu' Smile

. Šala

.

Marko · Objavljeno: 27 Sep 2012 11:45 Naslov sporočila:

Predlog adminu in Marjanu: ali ne bi kazalo te zadnje prispevke in komentarje (recimo od 11. septembra dalje) prestaviti v novo temo ?

Morda Pogovori z Marjanom Debelakom ...

Pozdrav vsem.

BorisP · Objavljeno: 27 Sep 2012 14:31 Naslov sporočila:

Naslov teme je: AŽ Dvojček poskus z globokim plodiščem+Marjan Debelak razno
Kar nekaj postov(ne samo zadnjih) ni v neposredni povezavi z AŽ dvojčki. Prav zaradi tega je v naslovu dodatek (ki je tam že od začetka) +Marjan Debelak razno.

LP,
Boris

PS: Če si želite pa seveda lahko naredim tudi novo temo. Vendar bi potem moral temeljito pogledati kateri prispevki spadajo kam in za to trenutno ni dovolj časa. Ne maram pa delati nekaj na ho-ruk. Upam, da bo za vikend kaj prostora.

BorisP · Objavljeno: 27 Sep 2012 14:58 Naslov sporočila:

Da bi bili vsi živi in zdravi!

Iskalec Marko, hvala za prispevek k debati! Naj se le-ta lepo iskri in razsvetljuje naše čebelarsko nebo še naprej! Tako, kot smo rekli: živahno in dostojno!

Dajem razmišljanje o dolgoživih čebelah malo na stran. Je vse tako, kot piše poznavalsko tudi Marko. Če koga to vprašanje bolj zanima naj se nekoliko poglobi v podatke iz nekih raziskav v knjigi, s katerimi so me bežno seznanili: "Z zdravimi čebelami v XXI stoletje".

Tudi k ostalim Markovim stališčem nimam veliko dodati, saj skoraj v vsem soglašamo, razen seveda, recimo v zvezi z AŽ-panji (»…ker so mi AŽ panji milo rečeno nesimpatični.«) in našimi roji (»Jaz ljubim roje in ne uporabljam nobenih preprečevalnih metod. Verjamem pa, da je poklicnim vsak roj nočna mora«). Pa tudi o teh citiranih zadevah je med nami že vse jasno in prežvečeno! Pa tudi, kot pravi naš Francel iz Kanade: »Vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«.

Razmišljam pa še o nečem drugem, da naš debatni ogenj ne ugasne:

ČEBELNJAK IN STOJIŠČE (NAKLADNIH) PANJEV

To sta vsekakor dva različna - ločena pojma v slovenskem jeziku, ki ju pa naši (nakladni) čebelarji pogosto enačijo s prvoimenovanim. Najbrž tudi zaradi takega enačenja v angleškem jeziku – apiary. Morda zato, ker v tem anglosaksonskem svetu pravih čebelnjakov skoraj ne poznajo. V nemškem jeziku je to kristalno jasno in simpatično: Bienenhaus – Bienenstand.

Čebelnjak je seveda posebna stavba v kateri se nahajajo čebelji panji in čebelarske potrebščine.
Stojišče panjev pa označuje prostor, v naravi, kjer so razvrščeni posamično (nakladni) panji.

Pogosto pa se zdi čebelarjem, ki imajo svoje panje na prostem, na takih stojiščih, oznaka »stojišče« nesimpatična, premalo povedna ter tak prostor imenujejo kar čebelnjak.
S tem pa povzročajo zmedo, saj ni jasno, ali imajo svoje panje, katerekoli vrste, v resnici v čebelnjaku (stavbi) ali pa zgolj razmeščene na določenem prostoru v naravi.

Ker doslej nisem opazil drugačnih poimenovanj »stojišč panjev«, razen teh, ki ne bi nepravilno prisvajala ime za čebelnjak, ponujam za razmislek mojo spodbudo poiskati kaj boljšega in ustreznešega.
Na primer za začetek naslednja možna (a še zelo nerodna) poimenovanja:

Čebelišče (kurišče, plesišče, vadišče…) = prostor, kjer se nekaj dogaja
Čebelnik (travnik, pašnik, stelnik…) = prostor, ki je nečemu namenjen

Seveda tudi sam nisem zadovoljen z zvenom teh, na hitro izmišljenih poimenovanj, a zaenkrat ne vidim drugih. Tudi nisem jezikoslovec. Naj bo to le za spodbudo, da se nekaj ustreznega vendar najde. Ali pa naj se navadimo na opisno obliko tega pojma »stojišče (nakladnih) panjev« in se opusti za te namene nepravilno ime čebelnjak, v katerem so bili nekdaj kranjiči, sedaj pa žnideršiči! Ponekod so sicer v njemu tudi nakladni panji, čeprav naj bi bilo to zelo nenačelno in nepotrebno – je pa kulturno.

LP! Marjan

Gaspari – pri čebelnjaku

Na Av. Koroškem – »naš« čebelnjak z nakladnimi panji

Marko · Objavljeno: 28 Sep 2012 06:43 Naslov sporočila:

Zanimivo razmišljanje Smile

.

Če bi bili samo nekaj km južneje, skoraj ne bi bilo dileme, kaj predstavlja beseda 'čebelnjak' - tam 'pčelinjak'.
Za Srbe, ki skoraj izključno uporabljajo nakladne panje, je slika povsem jasna - in zrcalna naši tu v Sloveniji Smile

.
Pčelinjak predstavlja mesto, kjer imajo postavljene (nakladne) panje - vse skupaj torej. Prostor in panji, ki stojijo na njem.

Sam sicer uporablja, ko se odpravljam k njim, besedno zvezo "grem k čebelam", včasih, a bolj poredko pa tudi "grem na čebelnjak".
"Stojišče" ? Tega pa res še nikoli nisem uporabil. Čebelišče in čebelnik tudi meni ne zvenita prav nič domače, a tako je vedno s kakšno novo besedo.
Morda pa se prime kaj od tega ...

Pozdrav vsem.

BorisP

G. Marjan je napisal:

K DEBATI O ČEBELARSKI KNJIGI IN »STOJIŠČIH«

Če hodimo po svetu z odprtimi očmi, nam pri tem lahko tudi kaj pade v oko.

Recimo tisto iz velike, najnovejše čebelarske knjige, o točenju medu samo iz deviških satov, kar komentira tudi kolega Marko. Mislim, da lahko kar »zapremo štacuno«, če bomo razmišljali, kaj vse lahko pride v med, bodisi iz naše kemije v panju ali v naravi, kamor letajo čebele. Izogniti se je, po moje, vsekakor tistemu, kar je mogoče v danih pogojih; zlorabi kemije v panjih ter ne čebelariti in po možnosti tudi ne živeti v zelo zastrupljenem okolju.

Nočno moro doživlja vsak čebelar, tudi naravni in ljubiteljski, takrat, ko mu uide roj.
Posebno če je iz najboljše družine. To pa se zgodi zelo lahko, če čebelari »na roje« in ni vse rojne dni pri čebelah ter ne uporablja »lesice«.

Razmišljam, kaj je za nekatere tako nesimpatičnega pri »AŽ« čebelarjenju? Da morajo biti panji zloženi v skladovnice v čebelnjak in niso postavljeni posamično, pod milim nebom? Da ima posamični AŽ-panj (kot posamična naklada) omejeno prostornino? Spomnili pa smo se sedaj, da mu lahko poljubno povečujemo prostornino z združevanjem panjev (AŽ-maksi) – kot nekdaj Kranjci s kranjiči (in za njimi A. Janša! Razlika je torej samo v nekaki simpatičnosti posameznega postopka za dosego poljubne panjske prostornine – pri AŽ odpiramo in zapiramo pranjske etaže, pri nakladnih pa naklade dodajamo in odvzemamo. No, so seveda še drugi razlogi, saj jih poznamo!

Pa še nekaj o »stojiščih« nakladnih čebeljih panjev . To besedno zvezo, kolikor mi je znano, redno uporabljajo pisci naših čebelarskih knjig, recimo največji naš uvajalec čebelarjenja z nakladnimi panji in čebelarski strokovnjak, prof. dr. Jože Rihar. Res pa nisem slišal še nobenega našega čebelarja z nakladnimi panji, da je šel na »stojišče« ali k »stojišču« svojih panjev. Samo to, da je šel k čebelam. Pač pa je zadnje čase brati, da je šel tak čebelar k čebelnjaku, čeprav ga tam ni. To pa po našem izrazoslovju ni prav!

Čudna ponudba novega skladovničnega panja. Urednik naše najnovejše čebelarske knjige Pavle Zdešar priporoča, da namesto AŽ-panjev čebelarji dajo po njegovi skici izdelati (za »prehodno obdobje«, do popolne prevlade nakladnega čebelarjenja tudi pri nas), popolnoma drugačen skladovnični panj, z drugačnimi satniki, podobnimi po zunanjih merah nakladim LR satnikom. Obe svoji očesi pa je urednik zaprl pred dejstvom, da se z AŽ-panji da čebelariti prav tako (in v nekih pogledih še bolje), kot z nakladnimi.

Že pred leti sem obelodanil način AŽ-čebelarjenja s teoretično neomejeno prostornino(!) – kakšna predrznost! – tudi z mojimi, skoraj 100 let starimi AŽ panji. V običajnem čebelnjaku je seveda možno čebelariti na ta način »le« s povezanimi (sestavljenimi) tremi AŽ-panji (AŽ- maksi »trojčki«). Na sliki je primer zazimljenja čebelje družine v takem šest-etažnem AŽ-panju. Podrobnosti so podane v: http://www.cebelarstvogrom.com/marjan.debelak/dogodivscine_12.html

klopotec

Meni je čisto vseeno v kakšnem panju kdo čebelari. Celo v redu se mi zdi, da se uporabljajo različni panjski sistemi. Se vsaj da kaj primerjati, iskati rešitve. Mogoče bo kdo rekel, da je že vse pogruntano. Pa mislim da ni tako, da so se razmere tako spremenile, da bo potrebno vedno kaj gruntati.

Uporabili pa ste izraz, prevladati. Dokler ne bo prevladal nakladni sistem. Kot da si nekdo želi, da nek sistem prevlada, premaga, pohodi drugega. To se mi zdi pa narobe. Saj najbrž nismo v vojni, kjer se prevlada, zmaga, pohodi.

Vsak se naj odloči za sistem, ki mu paše in naj poroča drugim kako se mu obnaša. Posiljevanje z nekim sistemom, ki da bo enkrat prevladal, pa pustimo. Treba je sodelovat in imet posluh za drugega.

BorisP

G. Marjan je napisal:

OPLA!

Vneti razpravljalec na tem mediju, čebelarski kolega Istok (Klopotec), me je (spet) nekoliko prijel za jezik, češ, da sem po nemarnem uporabil izraz »prevladati«.
Pa ni tako po nemarnem ali neupravičeno! Spomnim naj na našo »slavno« PANJSKO VOJNO, z vsemi njenimi atributi, ki jih Istok omenja.
Jaz pa sem od take vojne daleč! Sem velik mirovnik, a za pravično stvar se brez pomišljanja zavzamem na kolikor se da kulturen način z argumenti.
»Uvajanje« nakladnega panjskega sistema k nam (»saj je na celem svetu…«) pa pomeni, da naj v našem čebelarstvu prevlada – nadomesti naj čebelarjenje v čebelnjakih! Tako nekateri z vsem zanosom počno!
Jaz pa delujem in mislim tako, kot misli Istok, da je prav. Vsak naj čebelari tako, kakor misli da je najbolje in da ne škoduje drugim. Vseeno v kakšnem panjskem sistemu!
V knjigi, ki jo omenjam in imam nanjo pripombe pa je jasna usmeritev k sicer postopni a popolni prevladi nakladnega panjskega sistema z njegovo končno »zmago«, ki »pohodi« vse drugo. To pa niso moje besede niti misli!

Čebelice nam danes spet veselo letijo – gledala sva jih z Igorjem pri njegovi družinici na balkonu, sredi Ljubljane. Znajo se prilagoditi skoraj vsemu!

Torej brez vseh zlih misli in namenov!

Marjan

klopotec

Ja, nisem prav napisal, sem pa prav razumel. Niste vi uporabili tega izraza, povzeli ste kontekst knjige.
V bistvu je šlo bolj za moje razmišljanje in ne za dialog s komer koli. Nasilni izrazi me vedno bolj motijo.
Lepo se mejte Marjan.

Marko

BorisP

G. Marjan je napisal:

K BISTVU STVARI !

Boris, ki me tako prijazno in naglo »pedena« pri teh mojih debatnih udeležbah, mi je v pošti dal prav, ko sem mu v spremnem tekstu k zadnjemu prispevku omenil, da bi se rad čimprej spustil od teh panjskih »vojn« k vprašanjem o vzdrževanju čebel, ki je aktualna problematika vsakega »rejca« ali »gojitelja« čebel.

Ste zastrigli z ušesi že pri besedah »rejec - gojitelj«? Mar to nismo? Ali se sliši neprimerno? Kakorkoli! Še več! Smo »zasvojenci« s čebelami! Brez čebel si našega življenja več ne predstavljamo! Čebele so nas osvojile.

Če razpredamo te misli naprej je hitro na vrsti vprašanje, mar nam čebele to našo ljubezen tudi vračajo? So tudi one v nas »zaljubljene«? No, ne vemo, kaj si mislijo. Vsekakor pa bi se jim brez naše ljubezni slabo godilo! Če izvzamemo tistih par rejcev čebel, ki jim gre samo za »biznis« in imajo čebele le tako dolgo, dokler jim prinašajo dobiček, jim ogromna večina čebelarjev omogoča razmeroma varno in za njihovo vrsto bitij sploh možno življenje v sedanjih naših krajih!

Seveda tudi pri naših ljubiteljskih čebelarjih ne gre za črno – belo sliko! Med tistimi, ki uživajo izključno v »gojenju« čebel za gledanje in med tistimi, ki se ob tem radi posladkajo z medom in ga ponudijo tudi drugim, je nešteto različic!
Ker gostujem na vašem spletu, si komaj drznem reči, da je ta pisana paleta čebelarjev tudi pri vas, ki ste združeni ob tem forumu.. Da čebelarijo tudi med vami le redki samo za idealistično gledanje čebel ampak si od gojenja čebel žele tudi nekaj materialnega.

O tem se bi bilo bolj prijetno razgovarjati, mar ne? Torej…

Domala vsako leto imam užitke in pouk, ko gledam v skrivnostni svet čebel. To je prizor iz sata, zgrajenega na steklo prašilčka »Zander«.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Proti varoji brez kemije, a malo drugače

NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI

Poskušamo proti tej nadlogi vse mogoče, a trenutno smo (vsaj v Sloveniji in v tem delu sveta) vsi še (pre)močno na kemiji! Moja zamisel temelji na znanem principu odstranjevanja varoj iz lovilnega sata čebelje zalege v katerem se razmnožuje varoja. Čudi me, da je v tej smeri tako malo, pri nas domala nič, praktičnih napotkov in še manj objavljenih rezultatov. Zato sem moral »izumiti« svojo pripravo in postopek.
Na kratko ga (ponovno) opišem:
Sestavil sem enosatni matični izolator – to je »škatlja«, ki se vstavi v sredo čebeljega gnezda. Odpre se zgoraj in v njej visi satnik z delno že zgrajenim trotovskim satjem. Obdana je na obeh velikih straneh z matično rešetko.
Na višku razvoja čebelje družine (pri meni pred glavno pašo konec maja) vanj damo njihovo matico. Ko je čebelja zalega (najbolje trotovska) tudi v gradilnem delu »lovilnega« sata pretežno pokrita (čez ca. 15 dni), jo odstranimo in »vajo« ponovimo, topot z nekaj ostankov še ne pokrite zalege, da se lovljenje ne prekine..
Varoja po ca. 9. dneh od pričetka »lovljenja«, nima v tej čebelji družini nikjer drugje možnosti vstopa v čebeljo zalego pred pokritjem, kot v lovilnem satu. Po ponovnih ca. 15 dneh matico spustimo, lovilni sat s še nekaj odkrite zalege pa pustimo v panju do popolnega pokritja.
Čebelja družina na višku razvoja in ob najboljših pašnih pogojih z enomesečno prekinitvijo vzreje čebel ni videti prizadeta. Saj je ob rojenju z zalego domala enako. Ostanejo ji pa vse, z gojenjem zalege manj obremenjene čebele, rojenje je preprečeno, posvetijo se lahko beri medu.
Koliko pa je pri tem manj varoj? Vsaj tiste manjkajo, ki jih na ta način polovimo in tudi one, ki bi se namnožile v enem mesecu iz čebelje zalege. Po mojih izračunih in prvih rezultatih preizkusov za tisto leto ne rabimo drugih protivaroznih ukrepov.
Seveda pa je s to metodo precej dela, zato je najbrž tako odrinjena in sem jo odrinil zaradi komoditete začasno tudi jaz. Saj je mnogo lažje v panj nekaj popihati, posuti, poriniti in je opravljeno. Da ne omenimo čebelarjem nič delati, ko in če bo vaš poskus uspešno zaključen! Ko bi le bil!

Načrt za protivarozni matični izolator, ki se vstavi med dva razstojišča v AŽ-panju-

Enostranski enosatni izolator za lovljenje varoje v običajnem AŽ satniku.

Ko je lovilni sat varoj pokrit, se ga izprazni in vrne delno izrezanega.

Perpetuum mobile pri mojem mini-maksi AŽ-čebelarjenju

Se oproščam za tuje, a splošno znane naslovne besede! Prišle so mi pa nehote na misel ob poskusu, da opišem bistvo ali sredico mojega čebelarstva.

• Za spremljanje pašnih pogojev v mojem kraju imam čebeljo družino v AŽ-panju, ki je ves čas na tehtnici. Na višku razvoja mu priklopim mojo originalno Frančič-Debelakovo zaklado. Ta trioddelčni »zakladni« AŽ-panj, omogoča zaradi povečane prostornine in ustreznega načina čebelarjenja čebelji družini sorazmerno veliko večje donose medu v primerjavi z navadno rabo AŽ-panja. Varojo bi ukrotil z enomesečno omejitvijo zaleganja matice v enosatnem matičnem izolatorju, nameščenem sredi zaleženih satov, kjer »lovi« varojo, ko ni drugje v panju ta čas odkrite zalege.
• Imam glavno čebeljo družino v šestetažnem AŽ-maksi sestavljenem panju (»trojčku«). Zalegalno gnezdo te družine je v srednjih dveh etažah (srednjem panju). Zgornji dve etaži sta za medišče. V spodnji etaži pa je v tem primeru mesto za začasno domovanje roja iz kranjiča, dokler ga spomladi ne združim z osnovno družino, ki jo s tem močno ojačam tik pred glavno pašo. Ekstremno veliko medeno bero iz obeh mediščnih etaž iztočim le enkrat, saj je to početje kar naporno, čeprav sladko. Tudi v tej družini lahko polovim večino varoj v enomesečni rabi enosatnega matičnega izolatorja v času glavne paše.
• Imam še najljubšo družino v kranjiču, ki sem ga postavil kot drevesno duplo pokonci na stransko steno čebelnjaka nad lesenega »Florjana«. Ta mi vsako leto da, ko sem pri čebelah, samo en lep roj, ki ga vsadim začasno v spodnjo etažo šestetažnega AŽ-maksja (trojčka). Nič drugega ne jemljem iz te družine. Moje delo z njo je samo, da ji v rojnem času nataknem lesico, in po potrebi nekoliko dokrmim za zimo. Varojo v času, ko se v panju polega zalega stare matice, zreduciram z vstavitvijo protivarojinega traku.

Kot vidite, s pridom in zelo sodobno uporabljam kar več generacij naših panjev. Čebelarjenje v šest(!) etažnem AŽ-maksiju (trojčku) v čebelnjaku, pa je sploh fenomenalno (brez lestev, dvigal in protivetrnih sidranj).

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli