Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Marko · Objavljeno: 15 Jun 2012 08:27 Naslov sporočila:

Lepo se je razvila ta debata. Vsekakor širi zavest nam vsem in prihajajo nova spoznanja sodelujočih.

O 'božji podobi' pa še tole: res je, g. Marjan, razen človeka ni živega bitja z zavestjo in dušo, so pa živa bitja z dušo. Človek in ... VSE ŽIVALI Smile

.
Kdo ve, če v naslednjem življenju ne bo kdo med nami eni čisto navadna majhna muha, ki jo bo dobila z loparčkom po glavi Smile

.

Zdaj pa res med sončne žarke in čebele ! Very Happy

Uživajte.

JernejM · Objavljeno: 15 Jun 2012 19:45 Naslov sporočila:

Tudi meni je Marjan poslal močnejše "mnenje", ne bom ga dal sem, a kot sem rekel, se teh brezplodnih debat ne grem, kajti tudi stare čebele, džombe, se ne prilagodijo mladi matici Laughing

. Ni vredno odgovarjat na posamezne očitke, se iti igre besed ...

Bistvo teh sodobnih časov je relativizirati vse prave stvari, vsakega potunkati v barabinstvo, vsi smo tatovi, vsi politiki so k ... ?? Naši poskusi zmanjšanja pritiska na Čebelo so vedno bolj smatrani kot nekakšno licemerje. Če le enkrat odpremo panj: poglej ga, hinavca ...

A kdor nima niti enega panja na "naravnem", in to dokaže, ali pa ne razume vsaj teorije,ali pa ni vsaj ne-nasprotujoč, pač ni kompetenten sogovornik, in žal, amen. Zakaj bi zgubljali čas in morili eden drugega?

Zato se tega ne grem. Važno je, da je vlak na pravi poti in je vse več tistih, ki razumejo, da ni dobro mučiti čebele, narave in drug drugega; se igrati z nekim živim bitjem, kajti tudi življenje se bo poigralo z nami - vse se vrača, vse se plača, pravi pjesma.

Sodobni svet pa gre naprej - vsak po svoje, Bohinjc pa ... Laughing

Zakaj bi drug drugega v nekaj prepričevali: kdor ima oči in srce že ve ... In tisti, ki vedo, pojejo enako pesem. In tisti ki ne, tudi enako. A pesmi sta različni. Tudi prav, kenede?

Lp vsem, Marjanu, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko · Objavljeno: 17 Jun 2012 22:05 Naslov sporočila:

Ne razumem, česa in s kom se ne greš ... Smile

.
Pa ni treba zaradi mene pojasnjevati, Jernej.

Vsem vse dobro!

JernejM · Objavljeno: 18 Jun 2012 06:05 Naslov sporočila:

Vem da ne razumeš. A tudi Zlatko se ne gre, če bereš.

Gremo naprej, nekaj paše je, lep dan, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 07 Jul 2012 16:08 Naslov sporočila:

Ker sem bil nekaj dni odsoten, šele sedaj posredujem post g. Marjana.

Živjo Zlatko!

Bil sem na podaljšanem vikendu pri mojih čebelicah in vrtu na Bledu, zato malo daljši odmor pri tem pisanju.
Mislim, da sem dolžan nekega odgovora na Tvoj predlog, naj tudi jaz poskusim dokazati, kako se čebele same obranijo varoje - v mojih sestavljenih AŽ-panjih. Če sem to že omenjal, pa še enkrat:
Iskreno povem, da ne razumem, kako bi bilo to (samoobrambo čebel) mogoče doseči. Če pa kakšno stvar ne zazumem, se jo ne lotim. Saj je to pošteno? Mar ne?
Vedno pa dopuščam možnost, da neka stvar, kljub mojemu nerazumevanju, deluje.
Ker je vas je pri tej zadevi veliko in hvala bogu razumete, kako naj bi stvar delovala, ni nobene potrebe, da sem zraven še jaz z mojimi AŽ-panji in nerazumevanjem.
Saj bo čas, da se takoj priključim, ko boste ta poskus z odliko opravili v vaših posebnih nakladnih panjih. Sem že razmislil in povedal, kako bi povsem po vašem sistemu to vašo zamisel izpeljal v mojih sestavljenih AŽ-panjih! Imam pa tudi že več let družino na "globokih", prostograjenih satih v pokonci postavljenem kranjiču, ki bi mi hitro dala roj z, menda, deloma že prvotno (nekoliko manjšo) velikostjo celic in čebel, ki naj bi bila odločilna pri varoji.

Torej! Vso srečo pri vašem eksperimentu, ki bo, če bo uspešen, vsekakor ogromnega pomena za vse (naše) čebelarje - in še koga! Moj prispevek bo, da bo ta dosežek mogoče takoj uporabiti tudi v naših skladovničnih panjih in čebelnjakih.

Če vas kaj iz moje čebelarske prakse zanima, pa kar vprašajte!

JernejM · Objavljeno: 13 Jul 2012 08:13 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 13 Jul 2012 08:17 Naslov sporočila:

Imate pa srečo! Kar se mene tiče, ti priletelci potrjujejo mojo teorijo o "ključnem faktorju", ki jo še preiskušam pri čebelah. A kot nalašč letos ni nobenega priletelca (sosedje so v glavnem izgubili čebele), sicer pa imam le en panj nastavljen, ker sem druge porabil za moje roje. Sva pa s kolegom predlani naredila lovilni čebelnjak pri njemu in lani ni bilo priletelca, ko pa je letos uredil tako, kot sem mu svetoval, pa so prileteli.

Lep dan želim, J

PS: priletelec je res odlična beseda!
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 13 Jul 2012 08:46 Naslov sporočila:

Marjan je napisal/a:

Živjo, Zlatko!
Pogledal sem sedaj še enkrat malo starejše zapise - topot o zdravju našega prijatelja , ki je migriral v Kanado - Francelna. In tvoje tekste o rojenju. Pa imam nekaj misli.
Ti si zapisal:
..." No, vprašanje pa le ni isto, kot si ti navedel. Tokrat gre izključno na to, zakaj moje čebele in čebele okoliških čebelarjev tako množično rojijo.Moj prijatelj čebelar dela tudi to, kar si navedel. Vzdržuje družine z odprto zalega, pa dela še marikaj, tudi sate prestavlja. Frank, ampak tudi njemu rojijo ne glede na vse potrebne "industrijske prijeme preprečevanja rojenja", rojile so mu tudi, ko so bile odlične paše itd. Ta moj prijatelj je že vse preizkusil, zato je letos poskusil še z zamenjavo matic, saj ne ve več kaj narediti."

Takole bi rekel:
Pri čebelah nikoli ni nič 100% v naprej predvidljivega. Tudi nobena metoda proti izbruhu rojnega razpoloženja.
Z dobro premišljenimi metodami lahko rojno razpoloženje preprečimo "samo" skoraj 100%.
Ena od takih skoraj 100% učinkovitih "industrijskih" metod je dati družini, glede na njeno jakost, spomladi pred izbruhom rojnega razpoloženja med zalego v gnezdo en ali dva cela sata (pri meni AŽ) vsaj deloma že zgrajene trotovine. Ko je trotovina pokrita jo je treba izrezati in delno izprazniti, da jo matica lahko tudi v brezpašju takoj ponovno zaleže. To je treba delati celo rojno obdobje (maj, junij). Hkrati se na izpraznjenih ali izrezanih bubah trotov najbolj verodostojno vidi, koliko je varoj v panju.
Razlaga: trotovina in tudi izleženi troti so največji porabniki mlečka čebel-dojilj, ki jih je v panju vedno več, odjemalcev mlečka pa sorazmerno vedno manj. Znanstveno so dokazovali in stvar je dokaj logična, da to stanje (če ni zadosti odjema mlečka) povzroči ali pa vsaj zelo močno vpliva na nastanek rojnega razpoloženja.
Hkrati je zelo protirojno koristno, če ima družina klimatsko ugoden, zadosti velik panj (v senci čebelnjaka ali vsaj dreves in v neomejeno veliki panjski enoti).
Če pa pred nastopom rojne krize pride do zelo izdatne paše, je rojenje skoraj 100% pozabljeno.
Pri meni pod temi pogoji doslej ni rojila nobena čebelja družina, torej je zame skoraj 100% zanesljiva metoda.
Za primer, da pride nekoč do tistega "skoraj", pa imam pripravljeno rešitev (umetno začasno izrojitev v istem mnogoetažnem AŽ panju), za pomoč, če me dalj časa ni pri čebelah pa tudi moje "lesice", da mi medtem roji ne zbeže.
Omenjaš Tvojega prijatelja, ki je že "vse" protirojne metode preizkusil, pa mu ni pomagalo. Si prepričan, da res? Tudi natančno to, kar ponavljam v zgornjih 8. točkah? Drznem domnevati, da tako ni delal. Saj je za nas tipično, da vedno delamo vse po svoje! Lahko bi pri tem imel kljub temu kakšen roj - nikakor pa ne množice rojev!
Nerojnih matic pa ni! Škoda vsakega koraka v to smer! Naša kranjica je bolj rojiva kot druge rase čebel, ker je rekorderka v eksplozivnem spomladanskem razvoju in prej kot druge rase pride do vrhunca razvoja, ki je seveda lahko rojna kriza!

Seveda pa sploh ne vem, zakaj sprašuješ o preprečevanju rojenja, ker je vendar to naravni proces in Vi ste njegovi pristaši! Z množičnim rojenjem se morate sprijazniti tudi zaradi Vaših panjev z nepremičnim "globokim" satjem! V roke morate vzeti literaturo o čebelarjenju s kranjiči in koši. Ali bi radi prelisičili naravo čebel, in jim zaukazali nerojivost, ko bi Vam pasalo? To sodi vendar v orožarno "industrijskega" čebelarjenja!

Toliko o tej temi.

Pa še en lep pozdrav! Marjan

Zlatko H · Objavljeno: 13 Jul 2012 09:01 Naslov sporočila:

g. Marjan je napisal:
Sledim pa vaše debate v forumu - vsaj toliko, kolikor mi to uspeva. Marsikaj spregledam in vidim tam z zakasnitvijo. Ne znam se še najbolje orientirati, kaj je bilo rečenega odkar sem zadnjič kaj gledal.
Tebe trenutno očitno med drugim zelo zanima rojenje in pašne prilike. Napisal si na koncu:
"Vsaj zame je odločitev jasna. Do nadalnjega vztrajam v teh pogojih in poskušam čebelam pomagati preživeti."

Popolnoma podpiram Tvojo odločitev! Saj ne živimo na Antarktiki ali sredi Sahare! Pa še tam bi se morda našla možnost živeti s kakšno družino čebel! Kaj šele v naši prekrasni deželi! Vi, tam blizu morja imate vendar celo leto dovolj toplote in sigurno tudi paše za čebele! Kaj bomo pa mi rekli v mrzli Gorenjski, ko je pol leta mrzlo, da se čebele skoraj ne prikažejo iz panja? Vsaj pri meni, ko je lokacija prikrajšana za toplo popoldansko sonce?! Pa je vseeno raj za čebele! In tudi raj za čebelarja!
Seveda! Raj, če za čebele skrbi čebelar! Tu pa si imava marsikaj za pojasniti! Vidim, da pri stremljenjih za "naravno" čebelarjenje mislijo mnogi predvsem na svoje deleže medu od čebeljih družin. To razberem iz vaših debat. Če teh ni, je večinoma konec vaše ljubezni za čebelarjenje. Ti si pokazal neko izjemno trmo in željo, da "do nadaljnega" vstrajaš tudi pri takem "siromašnem" čebelarjenju kar doma.
Napisal si lepo: Tudi "...v teh pogojih ...poskušam čebelam pomagati preživeti..."!
Pa poglejva. Jaz se družim s prijatelji, ki jim je veliko do življenja s čebelami in od njih ne pričakujejo niti kaplje medu zase! Zato vem, kako tako življenje zgleda! Tako, kot si napisal. Čebelam taki ljubiteljski čebelarji pomagajo preživeti! Tudi na načine, ki jih vi ne uvrščate med dopustne, ker menda niso "naravni". Ali bi bilo za čebelje družine bolje, da ne prežive (če je način preživetja malo manj naraven?)?
Da kar takoj razčistiva: naravno življenje čebel bi v večini primerov današnjega okolja pri nas, ko ni (več) bujnega tropskega pragozda, pomenila za naravno živeče čebele propad! V takih okoljih lahko prežive samo s čebelarjevo pomočjo! To pa potem ni več naravno! Lahko govorimo samo o približkih naravnega življenja čebel v naših današnjih krajih in časih! Kdo in na kakšen način pa naj določa in odmerja dopustne približke? Menim, da nihče nima za kaj takega izključno pravico.
Pri rojenju, krmljenju ob slabih pašah, raznih boleznih in zajedalcih (varoji...), brezmatičnosti...se neha naravno čebelarjenje pri čebeljih družinah na domačem dvorišču! Če čebelar tedaj čebelam ne pomaga "protinaravno", so oplele! Kaj pa še ostaja tako škodljivega za "industrijskega" čebelarja? Da s čebelami trguje, jim jemlje ves med in ga nadomesti s sladkorjem, da ne čaka "čudeža" samoobrambe čebel pred vsemi boleznimi in zajedalci (varojo...), preprečuje izrojitve, menjava po potrebi matice - in sva skoraj pri koncu seznama, ki je v veliki meri tudi seznam "naravnih" čebelarstev!
Saj mislite jemati in drago prodajati med, krmiti tudi s sladkorjem, pomagati čebelam pri raznih boleznih in zajedalcih, ukrepati v rojnem času in trgovati z roji itd? (poudarki dodani)

g. Marjan
nekoliko sem skrajšal vaše sporočilo meni in izbrisal nekatere vsebine, ker se ne nanašajo na čebelarjenje samo.

Napisali ste:
Kdo in na kakšen način pa naj določa in odmerja dopustne približke? Menim, da nihče nima za kaj takega izključno pravico.

Moj komentar na ta zapis pa glasi:
Vsak sam določa in odmerja dopustne približke, kakšni pa so, pa določa posameznikovo stanje duha.
Hvala za vaš prispevek .

lp
Zlatko

Zlatko H

Živjo Zlatko,

Čeprav nisem bil nič vprašan (v forumu) se ti ponovno oglašam. Po več dneh sem sedaj le pregledal nove vsebine v forumu NP. Vidim, da le ni tako rožnato v vaših vrstah, kot sem razumel iz prejšnjih prispevkov in iz božanskih fotografij.
Sedaj vas tarejo kar po vrsti čisto običajne stvari pri čebelarjenju. Namreč doseči in obdržati optimalno moč čebeljih družin ob zadostni količini zimske zaloge za lokacije, kjer čebelarimo.
Na varojo ste kar pozabili (menda ste jo zreducirali s kemičnim, zelo pogostim posipavanjem gnezda s strupenim sladkorjem in kemičnim ŽC), pa tudi na celo vrsto principov vašega "naravnega" čebelarjenja (sladkor je strup, nič odpiranja panjev...). Saj vem, ste v prehodnem obdobju! Ampak vseeno je to žalostno brati!

Ukvarjate se z vprašanjem, kako sedaj zagotoviti ustrezno moč družine za zimo.
Brez najmanjšega dvoma mora biti družina že do sedaj vitalna - torej z matico, ki živahno zalega, seveda v primerno veliki družini. Kakšna družina to ni in ji skoraj nič ne predrami k izdatnejšem zaleganju sedaj zimskih čebel! K sreči je večina družin v običajnem čebelarstvu dovolj vitalnih - če imajo zagotovljeno:
V panju primerne (ni nujno še zadostne za zimo) zaloge medu in cvetnega prahu.
Vsaj občasni (tedenski) vnos hrane v pitalniku (kdo pa še sedaj krmi z medom, za božjo voljo - k sreči imamo sedaj, ko ni več velikih polj cvetoče , medeče ajde, "nenaravni" ("industrijski" ljubiteljski) čebelarji na voljo "strupeni" sladkor. Sicer bi bila dežela brez čebel!
Seveda za vsako družino namenu čebelarjenja primerno velikost panja. Za glavne, "pridobitne" - saj ste tudi vi v prvi vrsti pridobitno usmerjeni čebelarji?! - družine pač čim večjo panjsko prostornino, ki jo povečujemo v skladu s potrebo družine. Sedaj mora imeti vsaka družina dovolj praznega satnega prostora pod in okoli obstoječe zalege za primeren obseg nadaljnega zaleganja, kljub zalogam medu in cvetnega prahu!
To že vse veste in so vam povedali! Ponavljanje pa je mati modrosti!

Torej. Krmimo v tem času, če ni zunaj izdatne paše. Vse v skladu z našim načinom čebelarjenja - tudi če imamo čebele daleč od našega srca in nog - morda smo na daljših zasluženih počitnicah - si bomo pomagali ("industrijci") s kakšnimi nenaravnimi "pogačami". Sicer pa s krmljenjem v primerno majhnih obrokih. Kako?
Obvezno samo zvečer.
Sedaj rabijo veliko vode, torej naj bo raztopina klaje precej redka (jaz jo delam po enostavnem računu 1 : 1).
Obvezno, strahovito nujno je, da VSE, prav vse družine v našem čebelnjaku (na vaših stojiščih panjev) popolnoma pospravijo klajo do jutra!!! Samo v primeru deževnega in hladnega vremena bi bilo za silo dopustno, da čebele jemljejo klajo tudi čez dan. Ampak za spodbujanje zaleganja to itak ni potrebno! Zadostuje čez glavo porcija za par ur jemanja ponoči!
To je tudi pričetek mojega komentarja za primer nevarnosti ropanja.
Vitalne družine okoli katerih ne diši po pokapanem medu ali klaji in čebelarji čez dan ne krmijo čebel, se vedno ubranijo stikajočim izvidniškim čebelam (ne roparicam - saj one so čisto navadne čebele, ki samo iščejo "naravne" vire prehranjevanja!). Morajo pa res imeti tako veliko žrelo panja, kot ga lahko dobro ubranijo. Pri meni sem videl, da so se je družina v kranjiču, ki ima pred okroglim žrelom stalno pripeto ohišje lesice ubranila preveč stikajočim izvidnicam tako, da je napolnila z grozdi čebel notranjost ohišja lesice pred žrelom in bi morale tujke v panj skozi rojno kepo čebel! Se pa ubrani pred "roparicami" tudi vitalna mini družinica, če ima priprto žrelo za eno čebelo. Tudi to opazujem pri meni 1 : 1. Pri "velikih" družinah pa je v takih okoliščinah obramba pred ropanjem "mačji kašelj" - saj bi morale napadalke skozo množico stražark! Kako je, če dužino ali cel čebelnjak izropajo pa ne vem, ker mi še ni v 70. letih na ta način odšla nobena družina. Nikoli pa ne reci nikoli!
Toliko o tej temi in lep pozdrav vsem zbranim v forumu!

g. Marjan,
Hvala vam za ta prispevek, saj ne potrebujete biti vprašani, da poveste svoje mnenje, tako zvemo eno več tudi od vas. Tudi v bodoče vas naprošam, da komentirate naša vprašanja in odgovore nanje, četudi bodo odgovori drugačni, kot smo jih vajeni.
Povsem sprejmemo tudi vaš zdrav cinizem, moram reči da sem se vašemu stilu pisanja prav nasmehnil.

Bodite dobro g. Marjan in še se oglasite prosim.
Zlatko

klopotec

Tudi jaz se zahvaljujem g. Marjanu. Cinizma sicer nisem zaznal, niti zdravega ne, ker se mi tak način izražanja zdi čist ok in vidim veliko vrednost v tem, da nas nekdo opozarja, ko nekaj govorimo, delamo pa drugače. Tudi če smo prisiljeni v to.

Mogoče o pogostem odpiranju panjev zaradi posipanja. Vsekakor bi bilo bolje, da panjev ne bi odpirali zaradi posipanja. Vsake štiri dni je vznemirjanje čebel. To drži, ampak drugače zdaj ne gre. Vendar tega odpiranja jaz le ne jemljem kot nek hud poseg. Satov se ne dotikamo le nad glavo družini naredimo prepih.
Ko gledam klasičnega čebelarja,(ne industrijca), on odpre panj in prekjlada sate levo desno, gore dole in čebelam zmeša sistem, ki so si ga omislile. Zdaj ga morajo spet postaviti po svoji meri nazaj. Tak poseg se mi zdi mnogo bolj stresen za čebele.

Drugače pa, precej informacij, jasno napisanih, ja hvala še enkrat g. Marjan. Nekateri učitelji se bodo morali učiti iz vaših tekstov.

Rudi2 · Pridružen/-a: 31.07. 2012, 13:06 Prispevkov: 38

Imao bih samo jedno pitanje ?

klopotec

Ma to je malo tistega zdravega cinizma. Trobimo o naravnem, šinfamo sladkor, pa kemijo, sami pa dajemo to v panj.
Ok mi se imamo pravico odločit za svoj način, gospod pa ima pravico, da nam spusti kakšno pikro. Mene nič ne moti. Nasprotno, rad mam tak način pogovarjanja.
Tudi ti se rad šališ in všeč mi je tvoj način izražanja.

JernejM

Dobro vprašanje Rudi. Sam v vseh teh letih od kolege Marjana nisem izvedel, katero kemijo uporablja, tega ne zaznam niti v njegovi knjigi (sem spregledal - bral sem velikokrat??) poleg lovljenja varoje v trotovino. Tudi Marjan je lani izgubil precej (mogoče vse?), tako kot tudi nekateri drugi znani Blejski čebelarji.

Lp vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Rudi2 · Pridružen/-a: 31.07. 2012, 13:06 Prispevkov: 38

Ja, ce bit kako je navadba na oveh krajih, pravijo da sladkor je strupen a
trakica ali dve coumaphosa je svetski hit. Very Happy

lp

BorisP

G. Marjan je napisal:

Dragi čebelarski kolegi na Forumu NP!

Sem te dni precej odsoten od računalnika, zato šele danes prebiram zanimive prispevke, ki so se nabrali od zadnjič.

Opažam kar precejšen zasuk udeležencev teh razprav k neugodju. Ni krivo le za čebele slabo vreme in temu sledeče pašne razmere, tudi vaši načrtovani in udejanjani postopki pri upravljanju s čebelami vam delajo "sive lase".
Jernej in tudi drugi se tega zavedate in ne izgubljate korajže, da nadaljujete s to "novo potjo čebelarjenja". Stvar je tako obetavna, da bi bilo res škoda, če je ne bi pripeljali do konca. Na koncu naj bi se čebele same rešile ta čas njihove in čebelarjeve največje težave, varoje. To bi bilo idealno!

Opazil sem pa tudi nekaj odzivov na moje zadnje pisanje o mojem videnju nekaterih vaših problemov pri čebelarjenju.
Najprej se opravičujem za "zdravi cinizem", ki se mi je pritaknil k pisanju! Kot veste sem tudi sam občutljiv na stil komuniciranja in sem v vašem forumu prisoten le posredno in pod pogojem, da je razprava na kulturnem, čeprav nekoliko "zdravo kritičnem" nivoju, ki je "blagovna znamka" tega foruma! Tako naj tudi ostane, si želim.

Naj sedaj pojasnim teh par vprašanj iz odzivov.

Procitao sam sve na toj temi ali ne najdem, ili ne razumem ili sam preskocio ?
Dali cijenjeni gospodin ne tretira cebele protiv varroe, ako ja sa cim ? ako ne, mi netko lahko objasni kako on to dela ?
Rudi2
***
Ma to je malo tistega zdravega cinizma. Trobimo o naravnem, šinfamo sladkor, pa kemijo, sami pa dajemo to v panj.
Ok mi se imamo pravico odločit za svoj način, gospod pa ima pravico, da nam spusti kakšno pikro. Mene nič ne moti. Nasprotno, rad mam tak način pogovarjanja.
Tudi ti se rad šališ in všeč mi je tvoj način izražanja.
Klopotec
***
Dobro vprašanje Rudi. Sam v vseh teh letih od kolege Marjana nisem izvedel, katero kemijo uporablja, tega ne zaznam niti v njegovi knjigi (sem spregledal - bral sem velikokrat??) poleg lovljenja varoje v trotovino. Tudi Marjan je lani izgubil precej (mogoče vse?), tako kot tudi nekateri drugi znani Blejski čebelarji.
Lp vsem, j

Vprašanja se nanašajo na to, kako neki pa jaz obračunavam z varojo.

Jaz sem (ponavljam) vendar po vaši terminologiji "industrijski" čebelar (čeprav izrazito ljubiteljski, z malim številom čebeljih družin), ki naj se ne bi mogel in smel primerjati z vami. Za vas naj bi bilo prav vse eno, kaj počenjam v zvezi z varojo. Zanimati vas mora v prvi vrsti vaša metoda, saj zaenkrat vse druge zavračate.
Pa naj ponovim že mnogokrat objavljen način moje načrtovane borbe proti varoji. Pripominjam že v začetku, da v "prehodnem obdobju" - podobno vašemu -, (ko boste vzgojili manjše čebele) - zaradi komoditete jaz uporabljam nekatere kemikalije (strupe), ki jih čebelarska stroka priporoča. Najprej sem uporabljal fluvalinat, ki je dobil formulo od znane rastline "bolhač", ki sem jo poiskal in gojil tudi na domačem vrtu. Ko so varoje s selekcijo postale odporne(!) na to sredstvo, pa perizin. Oboje uporabljam skrajno skrbno samo po končani pašni sezoni ob izpraznjenem medišču. Vmes sem previdno preizkušal vse mogoče "čajčke", saj se bo Jernej spomnil, kaj vse je bilo takrat tudi v njegovem v "špilu"! . Najbolj materina dušica ali timian. S "čajčki" žal ni bilo uspeha. Seveda tudi ne samo z rednim izločanjem pokrite trotovine iz trotovskega sata.
Sedaj opažam, da žal tudi ni pričakovanega uspeha pri vas z nekimi "eko" praški (npr. ŽC). Nikoli pa nisem pri mojih čebelah uporabil kislin! Na ta način sem ohranil do lanskega leta vse čebelje družine. Lansko leto pa sem se izneveril previdnosti in proti varoji zelo pozno ukrepal le z uradno priporočeno in dano "eko pasto" na osnovi timola. Ena družina mi je umrla zaradi varoze že na začetku zime, tri pa so tako oslabele, da so ena za drugo preminule ob koncu zime. To sicer nikakor ni pomenilo popolno izumrtje mojih čebel, čeprav sem že jeseni kar šest družin oddal mojemu prijatelju in letos eno tudi Igorju. Pa tudi sicer nameravam še bolj skrčiti moje malo čebelarstvo glede števila "pridobitnih družin", da se prilagodi mojim letom, saj že čebelarim skoraj 80 let! Na sliki iz letošnjega leta vidite, da kljub tej nezgodi nisem brez čebel, čeprav nobene družine nisem nabavil. Res pa jih par prileti vsako leto od nekod.

Moj načrt popolnoma nekemijske metode borbe proti varoji pa je na kratko v tem, da matico, ko doseže v družini z zalego višek razvoja, tik pred glavnimi pašami (pri meni okoli 1. junija) omejim z zaleganjem za mesec dni samo na en sat sredi gnezda, ki ga praznim po pokritju zalege. S tem polovim varojo v panju, ki nima v tem času druge možnosti razmnoževanja, kot v tem satu. Imam že vse tehnično pripravljeno in tudi poskusno preizkušeno - dosledno pri vseh družinah pa te metode žal doslej še nisem uporabil, ker je s to metodo kar nekaj dela. Res dajejo potuho tudi meni kemikalije (strupi), ki jih namazane na "palčke" samo vtaknemo v panj skozi žrelo ali kako drugače in je stvar opravljena - čebele pa rešene. Kot rečeno, jaz vestno skrbim za to, da te kemikalije ne pridejo v med, ki ga iztočim.

Toliko za sedaj in korajžno do novih spoznanj!

Marjan

Moje sedanje, pred par dnevi slikano čebelarstvo v čebelnjaku z družinami, ki imajo odprta žrela. Na stranici čebelnjaka je še družina v pokonci postavljenem kranjiču. Vse štiri vrste panjev v sredini (tri z ohišji lesic) so AŽ "trojčki". Samo ena navpična vrsta panjev (bela) od teh je prazna.

Zlatko H

O g. Marjan pozdravljeni,

Lepo, da ste se oglasili, sem pomislil da ste mrknili in se ob branju samo "muzate" nad našimi ugotovitvami.
Hvala za vaš prispevek. No, mi sicer tudi kaj pojamramo, ker ne gre vse tako, kot si na začetku zastavimo, a nismo obupali, še zdaleč ne, samo zavedamo se, da je pot še dolga.

Lp
Zlatko

BorisP

G. Marjan je napisal:

Hvala za objavo, prispevka, ki je kar dolgo obležal v nekem vašem (ne tvojem, Boris!) predalu. Zato naj kar takoj pojasnim mojemu sogovorniku Zlatku, da ni v moji navadi "mrkniti". Sploh pa ne brez utemeljenega razloga.

Pa se raje vrnimo k našim čebelicam!
Vsi, prav vsi, kar jih poznam čebelarjev hodimo po svojih poteh čebelarjenja. Nekateri sicer samo s kakšnim korakom od "glavne čebelarske poti". Nekateri pa jo ubiramo kar čisto po svoje preko čebeljih poljan. To je samo moj preblisk nad izrazom "Nova pot" pri čebelarjenju.

V zadnjih vaših debatah se je pojavilo vprašanje o maticah. Če so one ključna rešitev za uspešno čebelarjenje?
Saj vsi čebelarji vemo, da normalna čebelja družina brez normalne matice ne more uspevati. Se pa pri nekaterih čebelarjih kar pogosto pojavlja vprašanje, prepričanje, ali pa zgolj upanje (domneva), da bi naj bilo z izjemno dobrimi maticami v čebelnjaku skoraj vse rešeno, predvsem velika bera medu.
In se uspostavi "lov" na take izjemne matice, "medarke".
Žal se v praksi ta obet (še) ni nikjer uresničil! Naš Francel, ki se je iz utemeljenih razlogov umaknil na drug kontinent, je že povedal, da je to iluzija (neutemeljeno upanje). Če bi bilo to uresničljivo, bi naše (in ne le naše) čebelarstvo cvetelo in se utapljalo v medu. Kar brez drugih inovacij in novih poti!

Naj ponovim. Normalna matica v družini (in panju) z optimalnimi možnostmi razvoja zalega na višku okoli 3000 jajčec na dan. To sva z Igorjem tudi sama preverila na preprost način, da sva ocenila število zaleženih celic v družini in upoštevala dni izleženja. Res se niti dve družini ne obnašata povsem enako. Razloge za različno obnašanje pa ne leže (samo) na matici (genetsko...), temveč, če sami dobro premislimo in opazujemo, predvsem na drugih okoliščinah. Teh pa je nešteto! Med njimi na primer razmerje pašnih in "panjskih" čebel v družini ob izbruhu dobre paše.
Če pa se že res najde družina, ki ima nenavadno in nepojasnljivo dobre lastnosti (mirnost, nabiralna vnema...) jih z razplodom matic žal nikakor ne moremo razširiti na celotni čebelnjak! Komu pa je to že uspelo?

Tudi jaz praviloma v zadnjih letih čebelam samim prepuščam menjavo in vzrejo matic za njihove potrebe. Deloma iz "komoditete" in deloma iz enakega prepričanja, da one že to dobro vejo in najbolje rešijo. To pa delam tako, da čebelam prepuščam preleganje, ko spoznajo, da je z matico kaj narobe. V nekaterih primerih to opravim z združitvijo začasno dvomatičnih družin v mojih AŽ dvojčkih ali trojčkih, ki to brezhibno omogočajo. Čebelam prepuščam izbiro matice med tema združenima družinama. Samo v izjemnih primerih pa družino, ki bi težko sama uredila vprašanje nadometila ali menjave matice, to uredim na en ali drug način "industrijskih" postopkov pri menjavi matic. Ti pa za vas tako ali tako ne pridejo (ne bi smeli priti) v poštev, se mi zdi!?

Toliko za danes in brez zamere, če imamo vsak svoje prepričanje. Da se le ne motimo in smo pripravljeni priznati in popravljati svoje napake!

Zlatko H

g. Marjan
Hvala za odgovor. Ker sem vprašanje glede matice Franku postavil jaz, bom malo pokomentiral vaš odgovor.
Moje vprašanje ni bilo v smeri pridobitve super matice, ki bo rešila vse težave, varojo in družina te matice naj bi celo nabrala veliko medu. Tu se nismo dobro razumeli, če ste iz mojega vprašanja to razbrali, potem to ni to. Moje vprašanje Franku je imelo čisto drugačno vzgib. Vse moje družine sem pridobil od enega čebelarja, mojega prijatelja, ki živi zelo blizu mojega mene. Sam je zelo skrben čebelar, a ni široko odbiral družin, kar jaz v svoji nevednosti ocenjujem kot pomankljivost, saj ni izločeval družin, ki niso dosegale nekih njegovih pričakovanih kriterjih. Pri njemu je bilo vodilo, narediti čimveč rezervnih družin "za vsak slučaj".
Moje izkušnje po letošnji sezoni pa so, da ni več ujčkanja, ker to v končni fazi ne pripelje nikamor. Družina, ki več kot v dveh letih ne uspe zgraditi več kot dve warre naklade, bi bila tudi v naravi zelo hitro obsojena na propad. Kljub temu, da bi taka družina preživela zimo, sem to jesen vse take družine izločil. Ocenil sem, da je bolje imeti manj družin, pa te zelo vitalne.
Zato je bila moja ideja dobiti še kje v okolici kakšno oprašeno matico in jo umestiti v moj čebelnjak. To je to. O nikakršni super matici, ki bi rešila probleme z varojo in medom ni govora.
lp
Zlatko

ps.
g. Marjan še eno vprašanje za vas. Kakšne so vaše izkušnje z velikostjo žrel. Koliko lahko priprto žrelo dalj časa recimo, negativno vpliva na zaleganje, saj recimo spomladi, ko se začne razvoj oziroma se zunaj že odtopli povečamo priprta žrela na panjih. Čebelarji imajo tu vse mogoče teorije in različne izkušnje. Standardna velikost spodnjega žrela na LR panju je recimo 150mm, za AŽ nimam podatka. Sam imam v glavnem odprtine na mojih nakladnih panjih 6cm x 0,8 cm, na nekaterih pa standardne LR velikosti, ki jih pripiram.

BorisP

G. Marjan je napisal:

Še o maticah in nato o žrelu panja

Zlatko je napisal :
"...Tako lepe matice, zalege in vsega kar mi je lastnik pripovedoval o tej družini, že dolgo nisem videl in slišal..."
in tudi:
"...Moje vprašanje ni bilo v smeri pridobitve super matice, ki bo rešila vse težave,..."

Jaz sem rad kolikor se da natančen, zato mislim, da v zgornjem primeru nisem nič narobe razumel. Pa ne bomo drobnjakali! Tudi normalna matica je lahko "super matica" in to sem skušal povedati, poleg Francelna. Pa tudi "štancati" same "super matice" z garacijo se žal ne da, kar predobro vedo vzrejevalci in prodajalci matic.

Sedaj pa k Zlatkovem vprašanju o žrelu panja:
"...g. Marjan še eno vprašanje za vas. Kakšne so vaše izkušnje z velikostjo žrel. Koliko lahko priprto žrelo dalj časa recimo, negativno vpliva na zaleganje, saj recimo spomladi, ko se začne razvoj oziroma se zunaj že odtopli povečamo priprta žrela na panjih. Čebelarji imajo tu vse mogoče teorije in različne izkušnje. Standardna velikost spodnjega žrela na LR panju je recimo 150mm, za AŽ nimam podatka. Sam imam v glavnem odprtine na mojih nakladnih panjih 6cm x 0,8 cm, na nekaterih pa standardne LR velikosti, ki jih pripiram."

Pri polno razvitih družinah imam ob močni paši na stežaj - to je na "ameriški" način odprto žrelo. Sicer pa celo leto v celoti odprto navadno žrelo AŽ panja. Podrobnosti takih žrel so natančno opisane v knjigi Sodobno čebelarstvo, oz. Knjiga o čebelarjenju, praktični del, iz leta 1958. Za tiste, ki te knjige nimajo (jaz ji pravim naše čebelarsko Sveto pismo), sem skeniral zadevni tekst in ga prilagam temu prispevku. Seveda pa bi priprl žrela tudi tem družinam, če bi izbruhnil rop (pri meni ga še ni bilo). Tudi pri manjših in najmanjših družinah imam njihovi moči in vitalnosti ustrezno priprta žrela v brezpašnem obdobju in v času, ko čebelaji krmimo za zimo.

Pripis. Danes sem videl cveteti ajdo na ljubljanskem polju - in na njej dve čebeli...Imam jo tudi posejano na Bledu na vrtičku pri čebelnjaku - bom še videl kako in kaj.
Lepo se imejte! Marjan

Zlatko H

g. Marjan,
Še vedno ne znam prav postaviti vprašanja, zato tudi ne dobim odgovora, ki ga pričakujem. Bom poskusil še enkrat.
Ali ste morda kdaj v svoji 80letni čebelarski praksi ugotavljali kakšne zakonitosti glede velikosti žrela in obnašanja čebel (vzdrževanje potrebne klime v panju, velikost zalege glede na velikost žrela ipd.) ali pa so velikosti izrezov za žrelo taki kot so ( kot so si jih zamislili konstruktorji panjev). Ali, da vprašam še drugače, kaj menite zakaj je Lorenz Lorain Langstroth predvidel 150mm velik izrez za žrelo. Ali so ga k temu vodili kakšni praktični nameni (manj direndaja na bradi in s tem lažje vletavanje ali izletavanje čebel na pašo in s tem večji donos medu indr.)
Hvala za odgovor
lp
Zlatko

BorisP

G. Marjan je napisal:

Kar k odgovoru Zlatku na njegovo ponovno vprašanje .

Kaj jaz počnem in zakaj z žreli mojih čebeljih družin sem prav za prav že povedal. To so zame kar zakonitosti, ki so logične. Torej: celo leto odprto normalno veliko žrelo, ki so ga predvideli konstruktorji panjev - najbrž z razlogi! Samo ob izjemnih primerih (rop...) čebelar pomaga čebelam pri obrambi z zoženjem žrela. Čebele same regulirajo pravo temperaturo v gnezdu. Seveda jim bi človek pri tem lahko malo olajšal delo s stalnim večanjem in manjšanjem žrela in sploh celotne panjske prostornine okoli gnezda. Pa to ne delamo in čebele tudi to ne pričakujejo. Pardon! Pri AŽ-panjih, zloženih na tesno v skladovnice ter v toplo izoliranem čebelnjaku je človek pomagal čebelam v tem smislu - mnogo bolj, kot v neizoliranih nakladnih panjih na prostem.
Saj so na vsakovrstne panjske odprtine (žrela) sicer čebele navajene od pamtiveka! In so se obdržale do danes! In jih nikoli(?) niso (mogle) spreminjati. Če bi želeli čebelariti naravno, bi kazalo tudi to upoštevati. Jaz sem samo enkrat videl v praksi, da je zelo močna družina, ki sem ji odprl "ameriško" žrelo, na jesen pričela zastirati to velikansko žrelo z zaveso propolisa. Še danes mi je žal, da nisem družini do konca pustil, kako bo zmanjšala žrelo po svoji volji! Sem se ovedel, da ji na zimo ne paše več tako odprto žrelo in ji ga hitro zmanjšal na "normalno" z vstavitvijo standardne žrelne zagozde.
Res se nisem poglabljal v razmišljanja L. L. Langstrotha glede njegove velikosti žrela. Tudi ne, zakaj so pri AŽ-panju predvideli malo drugačno - večje - žrelo. Verjetno je to kje v literaturi opisano. Zame zadostuje tako, kot je in seveda to povezujem s počutji in potrebami čebel, kot jih vsa ta leta doživljam.
Je pa na višku razvoja čebelje družine in ob dobri paši pravi užitek gledati kako bruha in golta AŽ- panj čebele skozi mojo odprto lesico, ki je kot nekaka povečana veranda in lijak v panj, pred "ameriško" odprtem panjskem žrelom! Tehtnica pod panjem pa takrat kar vidoma kaže donos.

LP! Marjan

Zlatko H

G. Marjan hvala za ta odgovor, je že bližje tistemu, ki sem ga pričakoval od vas. Napisali ste:

Jaz sem samo enkrat videl v praksi, da je zelo močna družina, ki sem ji odprl "ameriško" žrelo, na jesen pričela zastirati to velikansko žrelo z zaveso propolisa. Še danes mi je žal, da nisem družini do konca pustil, kako bo zmanjšala žrelo po svoji volji! Sem se ovedel, da ji na zimo ne paše več tako odprto žrelo in ji ga hitro zmanjšal na "normalno" z vstavitvijo standardne žrelne zagozde.

To vaša izkušnja meni samo potrjuje to, kar ves čas razmišljam. Velikost žrela je pomembna, močna družina poskuša te naše iznajdbe prirediti tako, da zagotovi sebi primerno klimo v panju, sicer jo to stane vitalnosti. Če ta vaša družina ne bi bila tako močna, verjetno ne bi poskušala (zmogla) zastreti tisto velikansko žrelo.

Glede vaše navedbe, da so določene rešitve konstruktorjev plod njihovega proučevanja/ z razlogom, pa se ne morem strinjati. Velika večina rešitev v panjskih sistemih je izvedena v glavnem iz dveh razlogov. Prvi je čimvečje olajšanje dela za čebelarja, drugi pa je donos medu, koliko rešitev pa je v smeri zadovoljevanja potreb čebel, pa je čisto drugo vprašanje.

Upal sem, da bom k debati pritegnil še kakšnega forumaša, pa zgleda da z mojo pobudo ne bo nič. Tudi prav.

Lp vsem
Zlatko

BorisP

G. Marjan je napisal:

Pa dajva, Zlatko, še čisto malo o tem tvojem nestrinjanju s "konstruktorji"!

Če se nekoliko bolj poglobiš v delo in življenje čebelarskih piscev - predvsem to velja za nekdanje - tudi jaz ne morem soglašati s tvojim prepričanjem. Vsaj za naše nekdanje pisce - idealiste - in večino sedanjih ne bi mogel trditi, da vse te čebelarske inovacije in navodila delajo (bom rekel kar, da delamo - deloma tudi vi na tem forumu) za komoditeto in ekonomiko nas, čebelarjev, skoraj brez odnosa do življenskih potreb čebel. Saj bi bil to tudi velik nesmisel! Če kakšno inovacijo čebele ne sprejmejo (če jim škoduje) tudi v končnem učinku ne more biti dobra za čebelarja pri opravljanju s čebelami in pri donosih medu! Mar ni tako?!

Jaz se ne spuščam v špekulacije, kaj čebele razmišljajo in kako se bodo enkrat neke bodoče njihove generacije nam, za te ponesrečene(?) inovacije maščevale. Na tem področju pač nisem doma in je res čisto drugo vprašanje!

LP! Marjan

BorisP · Objavljeno: 01 Sep 2012 16:45 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Moj izvedbeni načrt nekemijske metode obračuna z varojo

Malo prej - 30. avgusta sredi noči - mi je prijazni administrator Boris objavil tekst, v katerem sem omenil moj načrtovani način obračuna z varojo. V njem sem napisal:

"Moj načrt popolnoma nekemijske metode borbe proti varoji pa je na kratko v tem, da matico, ko doseže v družini z zalego višek razvoja, tik pred glavnimi pašami (pri meni okoli 1. junija) omejim z zaleganjem za mesec dni samo na en sat sredi gnezda, ki ga praznim po pokritju zalege. S tem polovim varojo v panju, ki nima v tem času druge možnosti razmnoževanja, kot v tem satu. Imam že vse tehnično pripravljeno in tudi poskusno preizkušeno - dosledno pri vseh družinah pa te metode žal doslej še nisem uporabil, ker je s to metodo kar nekaj dela."

Iz slik je bolj razumljivo, kaj sem si izmislil in že preizkusil proti varoji pri parih družinah . Ostale še čakajo z razlogom: - je kar nekaj dela!...Ampak: "brez dela ni jela!"...
Hkrati tudi iz risbe vidite moj AŽ-trojček v čebelnjaku. Ima šest(!) AŽ etaž, ki jih poljubno odpiram ali zapiram - v paksi že dolgo vrsto let. O vsem tem sem obveščal čebelarsko javnost. AŽ-panjski sistem je s tem v resnici lahko z neomejeno veliko prostornino! Halo!
Nad takim maksi AŽ panjem lahko uredim v čebelnjaku apiterapevtsko ležišče z direktnimi zdravilnimi vplivi iz maksi čebelje družine! Lahko se zadovoljim tudi samo z ležiščem za panji v čebelnjaku.

V čebelnjaku imam po tri navadne AŽ-panje - eden nad drugim, povezane z izvrtanimi ali izrezanimi vehami v stropu in podnicah, ter ustrezno letvično povezavo do satov, ki pri dobrem čebelarjenju ne predstavlja čebelam nobenih ovir pri prehajanju med etažami! Želo z jedrom gnezda je v srednjem panju. Sredi zaleženih satov je vstavljen matični izolator, na mestu dveh satov. Zalege je tedaj v panju na višku razvoja veliko in je eliptično razporejena v sredini panja v več etažah. Med čebele kopičijo nad (v dve mediščni etaži) in ob zalego. Čebelja družina in vse, kar čebelar rabi je v čebelnjaku optimalno toplotno in sicer (proti vetru, dežju, vsiljivcem itd) obvarovano.

Moja enosatna matična izolatorja pri poskusni rabi, ko sem pokrito zalego v njih že dvakrat izpraznil skupaj z varojo in ju iz dveh preizkusnih družin po enem mesecu odstranil, matico pa seveda že nekoliko pred tem izpustil med njene čebele.

BorisP · Objavljeno: 07 Sep 2012 15:39 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Ajda in moj panj "naravnih" čebel

Te dni sem posnel prizor moje vrtne grede cvetoče ajde pri čebelnjaku. Na njem se vidi tudi pokonci stoječ star kranjič obdan s strešno lepenko nad polico stranske, vhodne stene čebelnjake. V njem že dolgo vrsto let domuje priletela čebelja družina. Ta družina je seveda v njem zgradila čisto po svoje satje po celi pokončni višini panja - kot v drevesnem duplu - ali pa v vaših panjih z "globokim" gnezdom. Od te družine, ki sem jo najbolj vesel, vzamem vsako leto samo en roj, kar sem že opisoval. Tudi dokrmim jo skozi luknjico preko katere imam obešen manjši pitalnik, kadar smatram za potrebno. Žal ne opažam, da bi bila ta družina manj ali nič varozna (zaradi njenega naravnega življenja). Na "podnici", (ki je v tem primeru premakljiva prednja čelna deščica kranjiča), lahko vidim, kaj odpada z gnezda. Zato tudi tej družini pomagam s protivaroznimi sredstvi, ki so na razpolago in jih položim v obliki traku v ohišje lesice kot "tepih" ali "predpražnik". Saj veste "na svoji koži", kako je, če se čebel proti varoji nič ne "tretira", dokler ne bo drugače...!

BorisP · Objavljeno: 07 Sep 2012 15:49 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Avtomatično rojno prestrezalo in elektronski opozorilnik rojenja

Dobil sem prošnjo od Zlatka in mu odpisujem. Ker bi utegnila zadeva zanimati tudi druge, jo objavljam v forumu, kar v moji rubriki.

Zlatko piše:
"g. Marjan pozdravljeni,
Potrebujem pomoč. Tole Freudensteinovo avtomatično prestrezalo za roje me mika. Ali morda veste ali kdo že ima tako prestrezalo. Slika je sicer jasna, a še vedno nimam prave predstave, kako se lotiti tega pripomočka.
Zanima me tudi tista naprava ob žrelu opisana na 319 strani knjige Sodobno čebelarstvo. Torej ideja je namestitev begalnice s pridvižnimi jezički. Kje si lahko jaz ogledam kakšno begalnico s takšnimi jezički, ali morda veste kdo bi mi jo lahko izdelal. Ideja je to povezati z gsm signalom, ki bi me obvestil da je roj izletel, to pa je to kar potrebujem na oddaljenih lokacijah.
Kaj pravite? "

Prilagam izčrpne podatke o vprašanjih, ki so navedeni v knjigi Sodobno čebelarstvo - knjiga o čebelarjenju iz leta1958.

Dodatno pa še moje mnenje in odgovor:
Nimam pojma, da bi kdo pri nas to napravo uporabljal.
Napravo sploh ni težko narediti po teh načelih in originalu - seveda na sodoben način za sodobne panje.
Mislim, da begalnice za trote, matice in tudi čebele (da jih npr. spravijo avtomatsko iz medišč) imajo v čebelarskih trgovinah - ali pa bi tam vedeli, kdo jih dela.
Posebno prirejeno stikalo, ki bi se montiralo na določen način pred žrelo panja za signaliziranje rojenja, tudi ni pretežavna naloga za domiselnega čebelarja z znanjem elektronike.

Soglašam pa z navedbo v knjigi, da se to rojno prestrezalo ni kaj prida obneslo. Ulovi lahko le del rojnih čebel z matico. Pa še čebelar bi moral biti kmalu prisoten, sicer bo v "pasti" še manj rojnih čebel.

Stikalo za opozorilo rojenja je zanimivejše - z Igorjem sva o tem že pred desetletji razpravljala, a do realizacije nisva prišla. Bojazen je, da stikalo lahko sproži tudi večji "promet" čebel in trotov ob prašenju ali kak drug dogodek. Pa vendar, V tej smeri je verjetno najti kako ugodno rešitev. Kar priporočam! Sam pa nisem strokovnjak za elektroniko!
Namesto teh zadev sva z Igorjem pogruntala "lesico", ki omogoča, da ulovi čebelar roj takrat, ko je pri čebelah. Omogoča pa tudi dovolj časa, da čebelar, če želi, intervenira še predno mu roj pobegne. Seveda tudi to ni idealno. Najbolje je čebelariti tako, da ni rojev! To je moje stališče in sedanja praksa, o kateri natančno pišem v moji čebelarski spletni strani
http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/

Sem vedel, da bodo z vašim načinom čebelarjenja na roje prišli neizogibno taki in še drugi problemi. Ampak. Vse je rešljivo, če se hoče!

LP! Marjan

Slika in tekst iz knjige Sodobno čebelarstvo, str 317 in 318

BorisP · Objavljeno: 11 Sep 2012 21:44 Naslov sporočila:

G. Marjan je napisal:

Bom začel to pisanje kar brez naslavljanja - saj se razume, da smo vsi tukaj čebelarski kolegi in želimo čebelam in sebi najboljše. Izraženo je bilo mnenje, da naj se hudomušne ali prave "bodice" tudi v razpravah na tem forumu raje preslišijo in naj se nanje ne reagira. Res bi bilo to pametno početi - ampak ljudje smo pač bolj ali manj vročekrvni. "Tako je pač življenje", je zaznal tudi naš kolega Zlatko. Ampak! Vročekrvnost naj ne zaide v nekulturnost. Doslej hvala Bogu še ni! Dokler je diskusija tudi ognjevita, a nežaljiva, je za moje pojme čisto sprejemljiva. Še več! Taka je bolj odkrita in jasna. In manj dolgočasna tudi.

Ja, v probleme našega čebelarjenja se osredotočimo! Res nas sedaj rabijo čebele (bolj, kot mi njih, je moje mnenje)! Bodimo čisto stvarni. Brez čebelarjev vsaj v tem delu sveta čebel ne bi bilo več ali pa bi jih iskali "z lučjo"! Četudi ne bi bile okužene z varojo!

Nisem se poglabljal v znanost, v kakšni meri čebele dejansko (ne le teoretično) zagotavljajo, da je sedanja narava taka , kot je in da imamo ljudje zaradi čebel zadosti ali sploh hrano. Imam samo en 100% verodostojen podatek v to smer. Ko sem še hodil v službo - od zore do mraka, sem imel tik pred oknom svojega delovnega mesta, na nekdanjem privatnem vrtu lepo raslo češnjo. Ta je vsako leto obilno obrodila. Eno leto pa se je zgodilo, da je bil ves čas njenega cvetenja dež in mraz. Niti ene čebele seveda ni bilo na tem cvetju, da bi ga oprašila! Odcvetela je brez obiska čebel! Naredili smo križ čez pridelek teh češenj tisto leto. Pa se je zgodil čudež ali kaj? Odrodila je sladke češnje tako obilno, kot vsako leto! Zato je moje skromno (morda napačno?) mnenje, da čebele nas sedaj bolj rabijo, kot mi njih?!

Je pa spet res, da vsaj nekateri čebelarji, če ne kar vsi, brez čebel skoraj ne moremo živeti! Če le moremo smo pri njih v resnici ali v mislih. Celo zaspimo lažje v mislih, kako smo jim vse naredili tako, da jim je dobro.
Jaz brez klopce tik ob žrelih panjev v čebelnjaku ne morem niti misliti čebelarjenja. Da bi prespal v čebelnjaku je moja še neuresničena velika želja.

Ideal vsakega čebelarja je skoraj zagotovo, da bi čebele samo gledal ob njihovih žrelih in od njih v dobrih letinah dobil nekaj "čebelarjevega" medu, ki bi bil višek tega, kar rabijo čebele same. Morda v zahvalo od čebel, da jih tako dobro vzdržujemo z odličnim bivališčem, zadostno hrano tudi v brezpašju in z zdravljenjem bolezni ter odganjanjem zajedalcev itd. Jaz si zelo prizadevam, da bi vse to dosegel. Mnogo od tega sem že na svoj način. Moramo pa upoštevati, da nismo samo ljubiteljski čebelarji, temveč so med nami tudi čebelarji, ki poleg vsega naštetega žele od čebel tudi toliko čebelarjevih pridelkov, da imajo dohodek "za zraven" ali celo za preživljanje!

Dragi kolegi iz foruma NOVA POT! Če sem prav razumel, ste na lovu za večino takih ciljev? Edino klopce in ležišča pri vaših čebelah še nisem videl - saj to lahko še pride! Ko boste našli pot, po kateri se bodo čebele same zoperstavile varoji in se vam bodo vaši roji sami vseljevali v prazne panje čebelnjaka ali stojišča, boste dosegli ideal. Upajmo, da ste na pravi iskalni poti, da to najdete!

Kdor išče, ta najde!

LP! Marjan

Naši dedi so že vedeli kako živeti s čebelami - tudi kulturno, ne le materialno. Odsev tega odnosa skušam posneti tudi na mojem starem čebelnjaku

Marko · Objavljeno: 12 Sep 2012 10:01 Naslov sporočila:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli