|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 09:37 Naslov sporočila: |
|
|
ampak warre in IB sta praktično ista panja... ne razumem zakaj bi bila razlika pri poziciji vhoda. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 09:58 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | ampak warre in IB sta praktično ista panja... ne razumem zakaj bi bila razlika pri poziciji vhoda. |
Mimogrede: nista ista, ker ima IB dvojno višino polodišča. OK, lahko ima tudi Warre takšno plodišče .
Vprašaj konstruktorja.
Fotografije avtor Ivan Brndušić.
No, da ti ne bo treba spraševati, sem malce pobrskal kar sam in tule je eden od njegovih komentarjev. Morda bo dovolj, morda pa tudi ne.
Koristim priliku da naglasim I istaknem da su pcelari opet samovoljno po svojoj logici a ne po mojoj busili I buse dva okeugla otvora na mojim IB kosnicama I opravdavaju to logikom jer je kod LR-a npr. tako, neznam gde sam ja to napisao a siguran sam da nisam jer I moje a I oni koji pcelare u original sa IB kosnicom imaju samo jedan okrugli otvor.
Evo slika nekoliko IB kosnica kaje su na velikom ispitu I dve se vec dve godine nalaze na 900 met. nadmorske visine a sada ih ima pet komada , neverovatno da su mnogo bolje I ove a I prosle godine na 900 met. neg na 500met. nad. visine vidite I vidi se da imaju samo po jedan otvor.
Vi mozete da busite I tri I cetri ali to nije vise to.
Moram pa se tudi malce popraviti !
IB ima lahko tudi nekoliko drugačno konfiguracijo v praksi in je nad vhod tudi še ena naklada - kadar je npr. huuuda paša .
Nazadnje urejal/a Marko 21 Okt 2014 10:35; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:17 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | To mi je zelo zanimivo.
Je pa vhod morda previsoko.
Morda bi vprašal za mnenje Ivana, ker on pravi "otvori okruglo leto tamo, gdje želiš imat leglo". Tam kjer je največ kisika, tam bi naj bilo leglo.
Tako da mogoče leglo ne bo tam, kot si ga narisal. Morda bo nekje v sredini obeh panjev, ali obeh enot panja, med pa spodaj in zgoraj.
Marko ima okrogle vhode že dalj časa in bo lahko povedal, kje imajo čebele leglo v panjih z okroglimi vhodi.
Nič ne trdim, samo razmišljam po tem kar sem slišal od Ivana.
Če sem si seveda prav zapomnil . Rozika pač. |
Istok, "hvala za vprašanje" - (tako vljudno frazo poslušamo in gledamo na TV te dni non stop tudi iz "vrhov"). To mnenje o pozicioniranju panjskega žrela je, kot zgleda, tudi treba razložiti bolj podrobno.
Pomislimo. Čebelja družina blizu žrela - že vemo zakaj - ne spravlja medu! Med pa vedno spravlja nad ali zadaj zalege. Torej v prazne celice, ki so blizu žrela, nad in POD žrelom pripravi matico, da jih zaleže.
Prvič berem, da to dela zaradi kisika. No, lahko TUDI iz tega razloga!
Mi se pa vsi skupaj motovilimo tukaj okoli varoj v panju. Te so pa seveda pretežno pri in v čebelji zalegi (mimogrede: uporabljam pojmovno v bogati slovenščini natančneje besedo "čebelji" za vse, kar je v zvezi s čebeljo družino, torej za čebele delavke, trote in matico. "Čebelna zalega" pa je v moji govorici zelo natančno samo zalega, iz katere se izlegajo čebele delavke, da uporabim samo eno besedo za stvar).
Pri načrtu za moj poskus želim imeti tisto "zdravilno" klimo v panju, ki naj ne diši varojam, v celotnem zalegalnem območju čebelje družine. Torej z žrelom popolnoma nad zaleženimi sati in ne nekje v sredi! Razmišljam, da bi jih tam imel tudi Brndušić, če bi jih bilo to zelo lahko narediti pri nakladnih panjih. Ali pa je to vseeno?! Ali pa zelo pomembno, pa ni zato (še) nobenih pojasnil. Morda tudi zato, ker pri Brnduševićevih petsatnih nakladah za normalno zmogljivost matice potrebnih 10 - 15 takih (LR) satov samo za zalego - torej dve ali tri take naklade in nad njimi mediščne. Zato najbrž odpira žrela od spodnje naklade do druge in tretje in jih nato po razvojnem višku spet zapira od vrha navzdolj.
Torej je moja pozicija žrela za ta namen popolnoma na pravem mestu! Če bi čebelja družina (matica nič ne odloča!) hotela v mojem primeru pri odprtih mediščnih etažah tudi tja širiti zalego, jo bi - domnevam - širila le zato, ker spodaj ne bi bilo več dovolj praznih celic, če bi bilo tam topleje, kot spodaj, če ji tam ne bi bila po volji klima in če tam zgoraj ne bi bilo vse zasedeno z medom. V tem primeru bi take sate z zalego zaradi poskusa prestavil navzdol h klimi, ki naj ne bi bila po volji varojam.
Lahko pa bi to tudi preprečil, če bi nad veho porinil matično rešetko in prisilil družino, da goji zalego samo v spodnjih dveh etažah pod žrelom!
Če komu ni to razumljivo, pa naj o tej zadevi malo bolj izpraša g. Brndušića. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:23 Naslov sporočila: |
|
|
vseeno ne razumem.. zakaj warreja ne bi mogel imeti na tak način?! mislim kje je razlika.?! bo treba res ivana vprašat. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:25 Naslov sporočila: |
|
|
Oprostite! Ali kdo zna popraviti širino te zadnje strani, ki se je sedaj nenadoma razširila tako, da ni berljiv ves tekst? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:34 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: |
Pri načrtu za moj poskus želim imeti tisto "zdravilno" klimo v panju, ki naj ne diši varojam, v celotnem zalegalnem območju čebelje družine. Torej z žrelom popolnoma nad zaleženimi sati in ne nekje v sredi! Razmišljam, da bi jih tam imel tudi Brndušić, če bi jih bilo to zelo lahko narediti pri nakladnih panjih. Ali pa je to vseeno?! Ali pa zelo pomembno, pa ni zato (še) nobenih pojasnil. Morda tudi zato, ker pri Brnduševićevih petsatnih nakladah za normalno zmogljivost matice potrebnih 10 - 15 takih (LR) satov samo za zalego - torej dve ali tri take naklade in nad njimi mediščne. Zato najbrž odpira žrela od spodnje naklade do druge in tretje in jih nato po razvojnem višku spet zapira od vrha navzdolj. |
Zdi se mi popolnoma pravilno razmišljanje.
Tudi Brndušić pravi, da naj bo vhod (žrelo) čim višje v plodišču. Nakladni panj ima pač oviro v pokrovu, če je na eni ali dveh nakladah.
Sicer pa se tule vidi tudi kombinacija IB panja z dodano naklado nad žrelom. Za med
Opomba: prvi panj z leve je DB !
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: | Oprostite! Ali kdo zna popraviti širino te zadnje strani, ki se je sedaj nenadoma razširila tako, da ni berljiv ves tekst? |
Je zdaj v redu ?
To je bilo zaradi (pre)široke fotografije panjev v snegu ... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 10:39 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo, Marko! Tudi te slike to dilemo odpravljajo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 17:50 Naslov sporočila: |
|
|
meni tele slike dilemo samo še povečujejo. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 18:35 Naslov sporočila: |
|
|
To bo res zanimivo videt spomladi, kje bo zalega v tvojem poskusnem panju Marjan.
Evo, jaz napovedujem da bo zalega pod in nad vhodom. Seveda tedaj, ko bodo v uporabi vsi deli dvojčka in če ne bo matične rešetke vmes.
Če pa bi bil vhod nižje pa bi bila zalega pretežno spodaj. Tako se mi zdi in tako se je približno dogajalo v mojem GW, ki pa je seveda drugačen in je podoben IB panju.
Marjan, iz tvojega pisanja nekako razberem, da ti sodiš, da je CO2 odločilen pri omejevanju varoje.
Nasprotno jaz mislim da je temperatura. Če prav razumem kar govori Ivan.
Jaz bi si tu dovolil napisati moje razmišljanje, da gre za mnogo stvari, ki so pripeljale do Ivanovega uspeha.
Brez višje temperature skoraj gotovo ne bi šlo. Razlogi za višje temperature v Ivanovih panjih so bolj ali manj znani. Pa je v njih še vedno nekaj varoje. Tista varoja, ki se izmuzne temperaturni pasti pa pride " pod udar" mikroklime, vonja panja. Ta pravi vonj panja (zdaj se ne spomnim kako se nemško temu reče, ampak imam občutek, da je to ta mikroklima) pa tvori mnogo stvari, med drugim tudi CO2.
In ta vonj panja, pravi vonj panja (ne tega razumet samo kot goli vonj, ki ga mi zaznamo z nosom), je odgovoren za zdrave čebele. To so potem vitalne čebele, ki imajo več inteligence (ne tega razumet zopet dobesedno, čeprav bi njihovi sposobnosti hitrejšega učenja lahko rekli večja inteligenca) in so sposobne počistit še tisto varojo, ki se izmuzne temperaturni pasti.
Do tod za zdaj seže moje razumevanje te zadeve in se mi zdi da bi v to smer morali usmerit naše ukrepe. No, saj mislim da poskušamo v tej smeri. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 21 Okt 2014 20:28 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | To bo res zanimivo videt spomladi, kje bo zalega v tvojem poskusnem panju Marjan.
Evo, jaz napovedujem da bo zalega pod in nad vhodom. Seveda tedaj, ko bodo v uporabi vsi deli dvojčka in če ne bo matične rešetke vmes.
Če pa bi bil vhod nižje pa bi bila zalega pretežno spodaj. Tako se mi zdi in tako se je približno dogajalo v mojem GW, ki pa je seveda drugačen in je podoben IB panju.
Marjan, iz tvojega pisanja nekako razberem, da ti sodiš, da je CO2 odločilen pri omejevanju varoje.
Nasprotno jaz mislim da je temperatura. Če prav razumem kar govori Ivan. |
Stvar postaja zanimiva, Istok!
Zalega spomladi bo pri meni 100% sigurno v spodnjih dveh etažah. Saj jo bom tja preselil in je čebele po nagonu ne bodo zapustile. Kako bo kasneje bom pa še videl in sem na vse variante pripravljen, da na vsak način preizkusim, kaj se bo v zvezi z varojo dogajalo pri zalegi spodaj in žrelom nad zalego (ne pa nad mediščem).
Tudi za vas, ki že kar nekaj let povsem po Brnduševićevih navodilih poskušate več ali manj dosledno prenesti njegovo metodo v vaše čebelje družine na vaša stojišča nakladnih panjev (žal tem stojiščem v slovenskem jeziku in naši čebelarski tradiciji ne moremo reči, da so čebelnjaki). Koliko ste pri tem uspešni ne morem soditi. Dobro bi bilo, da kdo od vas poroča bolj natančno o dosežkih, da vemo, kje smo, oz ste.
Jaz pa sem povedal, da bom preizkusil "variacijo na Brndušićevo temo"! Torej ne popolnoma tako, kot jo on opisuje. Že zato ne, ker jo bom opravil v popolnoma drugačnem panjskem sistemu (v skladovničnih, listovnih panjih in v čebelnjaku).
Najbolj funkcionalno za čebele je po mojem mnenju, da je žrelo spodaj, zalega takoj nad njim in naprej navzgor medene zaloge! To so ugotovili na podlagi znanja in izkušenj čebelarski konstruktorji starejših (pri nas kranjičev) in najbolj sodobnih panjev (nakladnih in skladovničnih). To vidimo v čebelarski literaturi.
Tu pa gre za eksperiment, kako prelisičiti varojo in pri tem za odstopanje od idealnega mesta žrela, kar bo upravičeno, če s tem rešimo čebele pred tem zajedalcem. Tudi čebele so v svoji zgodovini in po svojih lastnostih prilagojene na vsakovrstne kompromise od idealnega pri izbiri bivališč za svoje "gnezdo". Drugače bi že davno izumrle.
Torej ponovno: jaz s to zamislijo hodim s svojima prijateljema po svoje in nikogar ne ogrožam. Vas je več kot dovolj, da izpeljete dosledno metodo Brndušića v istih ali njegovim zelo podobnih nakladnih panjih. Oboji pa želimo doseči isti idealni protivarozni cilj - za čebele samodejni oz. samoobrambni, brez vsakoletnih takih ali drugačnih čebelarjevih preganjanj varoj. Smo partnerji!
Kaj pa drugega tako odločno trdi Brndušič, ko zapre v panju vse odprtine, ki so pod zalego (mrežasto podnico, spodnje žrelo)?! Kje pa dopušča žrela, smo že obdelali malo prej. Praviloma vedno nad zalego! Če le gre brez večjih težav pri nakladnih panjih.
Glede tega, kaj deluje v takih okoliščinah, da kvari dobro počutje varoj in poveča inteligenco čebel pa sploh ni važno. Važno je, da bi delovalo, četudi skrivnostno (CO2, temperatura, duh panja itd.)
Če ne bo "moj" eksperiment uspešen glede varoj, vaše preverjanje Brnduševićevega pa, ne vidim nobenega problema, da v bodoče tako ravnam, kot vi, oz. Brndušić tudi pri vseh mojih panjih, četudi bi moral narediti nova okrogla žrela čisto pri vrhu panjev, kar pa je enostavno. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 07:38 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: | Najbolj funkcionalno za čebele je po mojem mnenju, da je žrelo spodaj, zalega takoj nad njim in naprej navzgor medene zaloge! To so ugotovili na podlagi znanja in izkušenj čebelarski konstruktorji starejših (pri nas kranjičev) in najbolj sodobnih panjev (nakladnih in skladovničnih). To vidimo v čebelarski literaturi. |
Tu si bom drznil izraziti močan dvom, da so v preteklosti čebelarski konstruktorji spodnje žrelo postavili točno tja in ga naredili pravokotnega zaradi čebel.
Bolj se nagibam k nasprotnem: njim je bilo tako bolj preprosto.
Ali se kje v literaturi iz začetkov čebelarjenja pojavljajo morda tudi različice z okroglimi žreli v zgornjem delu panja ? Vsaj kot poskus ?
Kar pa se tiče tvoje poti, dragi Marjan, se mi zdi izvrstno, da si jo ubral.
Če uspe, bo to v slovenskem prostoru, kjer AŽ močno močno prevladuje, epohalno !
Pozdrav vsem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 08:28 Naslov sporočila: |
|
|
To sem ravno iskal, slike naravnih bivališč in kje je v teh bivališčih čebel vhod. Spodaj, v sredini, zgoraj?
Bomo to vprašali Ivana, ker je on takih bivališč videl največ.
Vendar je možno, da vhod spodaj čebelam povsem odgovarja. V naravi so sicer dupla zelo verjetno takšna, da je vhod višje, to pa zato, ker jih niso delale čebele ampak ptiči, ki jim je tako odgovarjalo. Čebele so samo prevzele njihova bivališča. Ali pa so bivališča čebel nastala zaradi počasnega propadanja dreves. Različno.
Vendar je to manj pomembno. Kjerkoli je vhod, če pomaga narediti pravo mikroklimo, da se rešimo varoje je v redu. Pri meni gre za čisto radovednost kje bo leglo v Marjanovem panju. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 08:45 Naslov sporočila: |
|
|
strinjal bi se z markom... predvsem zato, ker je mizarju lažje na robu deske napravit pravokotno žrelo kot pa vrtat v les... no, ne mislim danes, ampak 100 in več let nazaj.
dleto in kladivo je imel namreč vsak mizar, pa verjetno tudi vsak čebelar doma... morda pa se motim? _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 10:10 Naslov sporočila: |
|
|
Marko je napisal/a: | lakotnyk je napisal/a: | ampak warre in IB sta praktično ista panja... ne razumem zakaj bi bila razlika pri poziciji vhoda. |
Mimogrede: nista ista, ker ima IB dvojno višino polodišča. OK, lahko ima tudi Warre takšno plodišče .
Vprašaj konstruktorja.
Fotografije avtor Ivan Brndušić.
No, da ti ne bo treba spraševati, sem malce pobrskal kar sam in tule je eden od njegovih komentarjev. Morda bo dovolj, morda pa tudi ne.
Koristim priliku da naglasim I istaknem da su pcelari opet samovoljno po svojoj logici a ne po mojoj busili I buse dva okeugla otvora na mojim IB kosnicama I opravdavaju to logikom jer je kod LR-a npr. tako, neznam gde sam ja to napisao a siguran sam da nisam jer I moje a I oni koji pcelare u original sa IB kosnicom imaju samo jedan okrugli otvor.
Evo slika nekoliko IB kosnica kaje su na velikom ispitu I dve se vec dve godine nalaze na 900 met. nadmorske visine a sada ih ima pet komada , neverovatno da su mnogo bolje I ove a I prosle godine na 900 met. neg na 500met. nad. visine vidite I vidi se da imaju samo po jedan otvor.
Vi mozete da busite I tri I cetri ali to nije vise to.
Moram pa se tudi malce popraviti !
IB ima lahko tudi nekoliko drugačno konfiguracijo v praksi in je nad vhod tudi še ena naklada - kadar je npr. huuuda paša . |
http://www.kosnicevoja.rs/forum/index.php?PHPSESSID=89b070c84edf673746253e4db8ae1d66&topic=44.15
Na tej strani, malo bolj spodaj boste našli post Ivana Brnduša, ko govori o dveh okroglih vhodih na njegovem IB panju.
Napisal pa je takole, ko ga en čebelar vprašuje, če bi odprl še drugi vhod.
"Da Zorane , može , ja nisam otvorio drugu jer je funkcionisalo sa jednim ali mislim da bi bilo dobro otvoriti i drugu , posle svih ovoh dosadašnjih merenja i zaključaka do kojih sam došao.
Otvori ali sada mislim da je već kasno , uradi to iduće godine pa ćeš nam napisati razlike , jer sam siguran da će ih biti.
Pozdrav"
Marko, če je na IB panju samo en vhod zgoraj, kje potem čebele nalagajo med in kje je leglo. Ko je paša, kam se dajejo medne naklade? Ali se podklada ali naklada? _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
Marko je napisal/a: | "...Tu si bom drznil izraziti močan dvom, da so v preteklosti čebelarski konstruktorji spodnje žrelo postavili točno tja in ga naredili pravokotnega zaradi čebel.
Bolj se nagibam k nasprotnem: njim je bilo tako bolj preprosto.
Ali se kje v literaturi iz začetkov čebelarjenja pojavljajo morda tudi različice z okroglimi žreli v zgornjem delu panja ? Vsaj kot poskus ?..." |
Marko, 99.99...% čebelarjem iz pradavnine do danes je toliko mar za počutje čebel, kolikor večjo ima čebelar od njih korist. Pod korist mislim na materialno (med, vosek...) in/ali duševno (ljubiteljsko...). Samo neznatni del čebelarjev ima čebele zgolj iz sočutja, brez vsakega egoizma, samo za korist čebel. Kar sebe poglejmo! Morda se motim?
Po mojem mnenju panjski konstruktorji (tudi mi smo včasih v tej kategoriji), ustvarjajo panje v taki obliki, da bi se v njih v danih okoliščinah čebelje družine razvijale optimalno zato, da bi dale čebelarju največ, kar lahko (materialno in/ali duševno. Kar je dobro za čebele naj bi bilo dobro tudi za čebelarja.
Do trenutka, ko je prišla nad naše čebele varoja in je Brndušiću uspelo z njegovo panjsko konstrukcijo njegove čebele rešiti pred varojo, je bilo dobro za čebele in čebelarja, če je bilo panjsko žrelo spodaj in pravokotno. Taka žrela imajo iz utemeljenih razlogov domala vsi sodobni panji, sploh pa vsi , ki jih imamo standardne, v današnji rabi. Med temi razlogi ne vidim enostavnost izvedbe. Saj ne more biti enostavnejšega, kot zvrtati eno luknjo.
Odslej bo po mojem mnenju odvisno samo od nesporne, univerzalno uporabne ugotovitve, da je edino po Brnduševićevi metodi mogoče na najboljši način rešiti čebele pred varojo, da se uveljavi v panjski konstrukciji okroglo žrelo zgoraj, nad zalegalnim gnezdom.
Čebele bodo hvaležne in z njimi mi, čebelarji.
Dotlej pa je s pravokotnim spodnjim žrelom tako za čebele, kot za čebelarja OK! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 22 Okt 2014 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Uživajmo skupaj s čebelami!
Mislim, da je čas še za kakšno drugo temo v tej moji rubriki.
Čeprav trka na vrata zima in se bomo morali kmalu začasno posloviti "v živo" od čebel, se mi zdi prav, da se spet povrnem(o) k bistvu našega ljubiteljskega čebelarjenja.
Najbrž sem o tem že razpravljal, a koristno je kaj obnoviti ter kaj dodati.
Domnevam, da smo tukaj zbrani sami ljubitelji čebel, ki nam ni do materialnih plati čebelarjenja. Se pa ne branimo, da nam čebele, če jim okoliščine dopuščajo, odstopijo tudi kak višek njihovega truda.
Zase lahko rečem, da mi je najlepši del čebelarjenja sedeti na preprosti klopci tik ob čebelnjaku in gledati čebele pred žreli panjev. Kaj vse se tam vidi! Kako blažen čas je to! Tu ljubitelj čebel uživa duševni sad svojega truda, ki ga posveča tem ljubljenkam.
Tja se vsedem vsak trenutek oddiha od drugih del, ki se jih ne zmanjka v in ob očetnjavi. Posebno, če se tja pride "na vsake kvatre".
Torej tu, sam s čebelami! S klopce vidim dogajanja pred žreli vseh mojih čebeljih družin v čebelnjaku. Hkrati je to poučno in koristno početje.
Na tem izbranem mestu nisem na poti nobeni čebeli, da bi se razhudila. Posebno ne takrat, ko prav nič ne vdiram v njihov notranji svet za panjskimi žreli. Motenj njihovega "notranjega" življenja v panjih čebele nikoli ne prenašajo brezbrižno. Lahko bi celo rekel v prispodobi, da nam ljubezni in skrbi, ki jih gojimo do njih, ne vračajo v podobi dobrikanja. Kar na primer počno kužeti in muce. V najboljšem primeru nas tolerirajo.
To vemo in s tem smo se sprijaznili. Pa še kako!
Take trenutke in taka doživetja privoščim vam vsem, saj jih lahko vsak prilagodi svojim okoliščinam čebelarjenja.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 23 Okt 2014 11:18 Naslov sporočila: |
|
|
ZA ILUSTRACIJO (MOJEGA PRIMERA) LJUBITELJSKEGA ČEBELARJENJA
(Naslovnica monografije iz leta 2004)
Avtor oblikovanja naslovnice je sin Boštjan, slikice pa je prispevala vnučka Urška iz njenih najmlajših let.
Otroško iskreno prikazuje bistvo mojega stika s čebelami.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 23 Okt 2014 11:22 Naslov sporočila: |
|
|
"MAKSI AŽ" panj in "maksi čebelarjenje"
(Razlaga inovacije za še nepoučene ali nezadostno poučene zainteresirane čebelarje pri čebelarjenju z AŽ-panji)
Kot se to pogosto zgodi, je bilo naključje eden od povodov za usmeritev in uspeh mojih inovacij. Spodbudila me je namreč pripomba našega uglednega čebelarskega strokovnjaka, da se mu zdi zakladni način čebelarjenja sicer v redu, vendar ne tako, da bi omogočal vse sodobne oblike čebelarjenja v neomejeni panjski prostornini, med njimi tudi večmatično.
Na moji rekreacijski hoji na Šmarno goro, oziroma na meni še ljubši sosednji vrh Grmado, sem se v "potu svojega obraza" in zato živahnejšem delovanju miselnih procesov nenadoma domislil rešitve tudi tega, doslej za AŽ panjski sistem nerešljivega problema:
"Dajmo (izrežimo ali izvrtajmo) obstoječim panjem vehe, da jih potem lahko združujemo v panjske enote z neomejeno prostornino! Saj so nekako tako delali tudi naši predniki s kranjiči!" To zamisel sem nato v debati z mojim prijateljem Igorjem poimenoval kot "AŽ MAKSI" sistem, ker maksimalno poveča možnosti čebelarjenja z AŽ panji. Prostorninski problem klasičnih AŽ panjev je s to zamislijo videti vsaj začasno rešen. Vsaj za ljubiteljske čebelarje.
Odslej dokaj mirno lahko čakamo na nove panjske rešitve, morda v povsem drugačnih panjih, kot je legendarni AŽ panj, seveda z možnostjo neomejeno velike prostornine, ki bi jih lahko zlagali v skladanice in v čebelnjake.
"AŽ MAKSI" je AŽ panj, sestavljen iz standardnih AŽ-panjev, s poljubno veliko prostornino, za maksi razvito enomatično ali večmatično čebeljo družino, z možnostjo najrazličnejšega načina čebelarjenja.
Povezovanje skladovničnih panjev (kranjičev) z vehami je pri nas bilo tradicionalno, pa ponovno obujeno z AŽ MAKSI metodo
Moj prvi stari AŽ panj z izrezano veliko veho
Pri usposabljanju AŽ panjev za velikoprostorninsko čebelarjenje je pomemben tudi distančni vložek, ki nadomesti položaj matične rešetke med etažama standardnega AŽ-panja.
PRIMER UPORABE AŽ-MAKSI PANJSKEGA SISTEMA
Alternativna protivarozna, nekemijska - "rojna"- metoda s pomočjo začasne delitve čebelje družine v AŽ-maksi panju.
(Ponovitev prikaza)
1. Spomladi bi do razvojnega viška družine (z gnezdom v dveh AŽ-etažah), redno izrezoval pokrito trotovsko zalego iz tridelnega "trotovskega" sata skupaj z varojo v njej in po potrebi tudi družino krepil z zalego iz pomožne družine.
2. Na razvojnem višku družine - najbolje ali pa samo takrat, ko bi družina zapadla v rojno razpoloženje z zaleženimi matičniki - bi družino, ki bi ji že odprl prvo mediščno etažo, razdelil na dva ločena dela v istem AŽ-maksi panju. V obstoječem panjskem prostoru in žrelu bi ostala "stara" matica z vsemi pašnimi čebelami in zalego samo v enem ("lovilnem") satu odkrite zalege (najbolje trotovske). To bi predstavljalo tako imenovani "umetni roj", saj bi bil v začetku tako rekoč brez zalege. Varoja, kolikor bi jo še bilo na čebelah tega umetnega roja, naj bi se v veliki meri spravjala v ta edini sat z zalego ter nato ta del razdeljene družine po odstranitvi te zalege najizdatneje razbremenila teh zajedalk.
V ločeno spodnjo etažo AŽ-"trojčka" (ali pri zelo močni družini kar v obe spodnji etaži), bi prestavil skupaj s čebelami na njih, vse sate z zalego in matičniki (če družina ne bi imela svojih zaleženih matičnikov, bi ji vcepil rojni matičnik druge družine ali bi ji v skrajnosti dovolil, da vzredi matico iz zasilnega matičnika, ki je po mojih izkušnjah pogosto enakovredna rojni). Temu, na novo ustanovljenemu delu družine, bi odprl novo žrelo v spodnji etaži. Ta del razdeljene družine bi predstavljal tipičnega "izrojenca".
3. Čez ca. dva tedna bi "roju" odstranil (izrezal) zalego iz "lovilnega"sata tedaj pokrite zalege z ulovljenimi varojami. Če bi nastopile dobre paše in bi bilo napolnjeno z medom prvo medišče, bi odprl še drugega.
"Izrojencu" spodaj bi tedaj, ko še ne bi zalegala mlada matica in v tem delu družine ne bi bilo več odkrite zalege, dal iz pomožne družine sat odkrite zalege, da bi varoja lahko šla vanjo. Ko pa bi bila primerno stara tudi zalega mlade matice, bi varoja iz do tedaj povsem izležene "stare" zalege, šla tudi v njeno prvo zalego, ki bi jo kasneje tudi žrtvoval (izrezal).
4. Čez novega dva tedna bi tudi iz "izrojenca" odstranil (izrezal zalego) obremenjeno z varojo. Nastopi čas, da bi pripravil postopno združevanje obeh ločenih delov družine, ki je v dobršnem delu za to leto rešena varoj, ni dejansko rojila in ima na razpolago mlado matico ter za pripravo na prezimovanje obilo zalege. Zato samo odkrijem veho, ki ju loči, da čebele obeh ločenih delov počasi spet sestavijo potrebno enotnost. Katero matico bodo čebele izbrale iz teh dveh gnezd lahko prepustim njihovi izbiri, ali pa sam izberem najboljšo.
5. Po koncu pašne sezone bi izpraznil medišči in tedaj ponovno enotno družino z eno matico uredil v dveh etažah srednjega AŽ-maksi panja "trojčka". Če bi bila bera slaba, bi dodal nekaj sladkorne raztopine. Do nastopa hladnejšega vremena bi pustil izpraznjen gornji in spodnji panj še nekaj časa odprt za umik čebel, v spodnjem, sedaj servisnem, panju pa bi lahko spravil iztočeno satje iz medišč v popravilo, shrambo ter varstvo čebel. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 28 Okt 2014 17:13 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | "...Kjerkoli je vhod, če pomaga narediti pravo mikroklimo, da se rešimo varoje je v redu. Pri meni gre za čisto radovednost kje bo leglo v Marjanovem panju..." |
Še en, malo zapozneli komentar na komentar Istoka na moj priklazani plan nekoliko modiciranega poskusa metode I. Brndušića. Ga bom izvajal v AŽ-maksi panju.
Ne zdi se mi čisto v redu, da ne bi poskusili vsi skupaj razčistiti, kje je v - za tak 100%. uspeh I. Brndušiča - optimalno mesto edine(?) panjske odprtine (žrela)?
Logično. da so za uspeh njegove metode lahko žrela tam, kjer jih vidimo na slikah in po njegovih pripovedih. Pri nakladnih panjih skoraj ni drugih možnosti, (seveda je pa vse mogoče) kot tam - torej najvišje v posamezni nakladi, vendar ne čisto pri vrhu naklade.
Pri AŽ-maksijih, kot vidite, je pa lahko zelo preprosto panjska odprtina na stropu- torej popolnoma na vrhu čebeljega gnezda.
Vsaj meni se zastavlja vprašanje, če bi bila tako (stropno) mesto žrela za varojo še bolj moteče - CO2, toplota - (če je to sploh potrebno, spričo tega, da je že žrelo nekoliko nižje od stropa izpričano dovolj učinkovito). Jaz namreč bi moral zvrtati novo žrelo nižje od stropa AŽ-panja, da bi bila situacija podobna, kot pri čebelah I. Brndušića - kar pa zaenkrat odlagam, - Bom videl, če bo stropno žrelo glede varoj dalo podoben rezultat (ali v slabem primeru nobenega). Kajti boljšega od uspešnega Brnduševićevega ni potrebe.
Kje bo zalega v mojem panju ob taki dispoziciji žrela sem tudi že skušal pojasniti. Bom pa razlago še malo razširil.
Mislim, da bo tudi kasneje, ko bom sicer celo gnezdo družine premestil pod stropno žrelo, zalega ostala v spodnjih dveh etažah.
Sedaj bom pa jaz vprašal, kje je v praksi vaših in I. Brnduševićevih čebeljjih družin zalega (srbsko-hrvaško "leglo") v podobni situaciji? To se lahko takoj zve in niso domneve! Če ni nad žrelom dodatne panjske prostornine, je po vseh, tudi Brnduševićevi razlagi, zalega še vedno čim bliže žrelu - torej v mojem primeru lahko samo pod žrelom.
Kje pa je torej zalega v Brnduševićevih in vaših, ki ga posnenate in že imate izkušnje?
Ali se vam je zgodilo, da so bili sati čisto spodaj, pod žrelom zapuščeni in brez zalege in seveda brez medu in peloda?
Zanimiva vprašanja in ugotovitve, vsekakor!
Pričakujem pojasnila in nadaljne komentarje tudi še za to tematiko - saj nekatere druge moje teme še čakajo na vaše odzive.
Danes sem malo pokukal v panje k mojim družinam skozi zamrežena okenca - vse družine so že krepko v zimskih gručah in me je sprva prestrašilo pri nekaterih, ker jih v začetku nisem opazil v satnih ulicah. Ko pa sem vanje posvetil z baterijo sem jih videl. Vse, razen ene, ki je super močna in jo je še sedaj polna vsaj ena etaža - pred mrazom pa dve - so se stiskale spredaj (!) nad podničnim žrelom. Ali zato, da se lažje upirajo roparicam, ali zaradi "kisika" - kdo ve?
To priliko obiska sem izkoristil še za to, da sem jih od zadaj in od straneh skladovnice dobro ogrnil z dekami in toplimi pregrinjali. Da se nimajo kaj pritoževati nad mrazom ali - bog ne daj - prepihom!
Ko smo in se še bomo te dni bolj intenzivno spominjali in prižigali svečke na grobovih naših dragih - upam, da bo čim manj potreb za svečke tudi za izumrle čebelje družine - saj čebelja družina bi bila lahko vsaj teoretično brezsmrtna - stalno pomlajevana!
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 28 Okt 2014 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, ko rečeš vhod na stropu, najbrž ne misliš dobesedno. Verjetno misliš, tik pod stropom.
Ja, tudi pri nakladnem bi se dalo narediti čist pod stropom, ampak je v redu tudi malo nižje in potem ni treba posebej prirejat pokrova, strehe.
Letos sem imel samo en panj z okroglim vhodom. Ko sem dal gor medišče, vhod ni bil zgoraj ampak na tričetrt. Jaz nimam Ivanovih panjev imam prirejen Warre v globoki Warre. In ko sem dal gor medišče sem dal vanj tudi sat zalege, da sem jih zvabil gor. In sem imel zgorej prenešeno zalego pa tudi matica je šla gor in zalegala. Potem sem dal gor še eno mediščno, oziroma sem jo dal pod mediščno. In na koncu je bilo zgornje medišče polno medu, spodaj pa je bila zalega z mednimi venci. Spodaj pa globokega plodišča skoraj nisem odpiral.
Tako da z okroglimi vhodi nimam izkušenj. Šele letos sem bil pri Ivanu in šele zdaj je dozorel načrt za naprej.
Več bo Marko lahko povedal, on jih ima že dalj časa in izkušnje.
Družina pa mislim da ne more biti nesmrtna. Normalna situacija, tudi brez varoje je, da družine odmirajo. Slabe matice, brezmatične družine, bolezni. Vse to je normalna situacija. Teoretično pa ja. Ampak teoretično nam nič ne pomaga. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 28 Okt 2014 20:43 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | Marjan, ko rečeš vhod na stropu, najbrž ne misliš dobesedno. Verjetno misliš, tik pod stropom.
Ja, tudi pri nakladnem bi se dalo narediti čist pod stropom, ampak je v redu tudi malo nižje in potem ni treba posebej prirejat pokrova, strehe. |
Istok, slabo si si ogledal in prebral moje tozadevno poročilo!
V moji varianti je izhod/izhod v/iz zatesnjenega spodnjega dvoetažnega AŽ-panja, (kjer bo gnezdo prestavljene družine), skozi stropno veho in od tam po delu podnice srednjega AŽ- panja ter skozi ohišje lesice na prosto . Tam je prav za prav sedaj žrelo te družine.
Če ne bom dal družini v morebitnem nadaljevanju poskusa, prostora še v srednjem, sicer priključenem AŽ-panju (ki predstavlja AŽ -maksi -dvojčka), bo družina tudi brez matične rešetke morala organizirati gnezdo po čebeljih pravilih a v situaciji žrela zgoraj. Mislim, da je to v stanju opraviti, saj so čebele morale biti v svoji zgodovini prilagodljive na vsako situacijo prostora, kjer so ustanovile svoje gnezdo. (vodoravno, navpično, postrani - z žreli spodaj, v sredi ali zgoraj...) mar ne?
Sicer bom(o) pa videli! Jaz rad delam take preizkuse - čeprav sem bil že obdolžen, da delam čebelam silo in se z njimi nedopustno igram... Ampak kdo se pa ne? Tudi sta na tem Brndušić , Francel in drugi, ki jih vi dobro pozate. Sploh pa vsi stari konstruktorji in iskalci tehnologij čebelarjenja.
Čisto naravno ali sonaravno čebelarjenje je pa v stoječih ali ležečih duplih, a ne? Saj kaj takega tudi imamo - za dušo. Kdor želi, lahko pri takem tudi ostane! Pri nas je to (še) dovoljeno, Pri pok. Francelnu so pa take panje po hitrem postopku inšektorji sežgali - Bog pomagaj! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 28 Okt 2014 21:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ne predstavljam si prav tega vhoda. Ampak boš že enkrat dal kakšno sliko pa bom najbrž razumel. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 00:15 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | Ne predstavljam si prav tega vhoda. Ampak boš že enkrat dal kakšno sliko pa bom najbrž razumel. |
Ustrežem, Istok:
Vehe AŽ-panjev z luknjanjem - za stropni prehod čebel iz gnezda.
Veha AŽ-panja z vložkom za prehode čebel.
Stropno veho, ki prehaja v podnično veho gornjega priključenega AŽ-panja lahko popolnoma ali delno prekrivam; lahko pa nanjo potisnem matično rešetko.
Sedaj je menda nekoliko lažje razumeti prehode čebel skozi panjski strop na podnico naslednjega panja in odtod na prosto skozi lesico* - torej skozi "gornje žrelo" AŽ maksi "dvojčka".
* lesica je pri meni v pomoč čebelam pri žrelu in za primer zadrževanja roja v panju, ko vanjo vstavim matično rešetko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 09:57 Naslov sporočila: |
|
|
Dragi čebelarski kolegi!
Že dalj časa oklevam, da bi vas vprašal, kako to, da ste opustili "malocelično" metodo boja proti varoji, po tako potrpežljivih in natančnih navodilih našega Francelna?
Sedaj imate na sporedu drugo metodo, ki pa tudi traja v vaši praksi že kar nekaj let. Ali se motim?
Med tem berem vaša sporočila, da morate v tem "vmesnem" času "tretirati" z znanimi in manj znanimi strupi vaše čebelje družine, da vam ne umro. Nekaj jih pa vseeno izgubite.
Kdaj upate, da boste dosegli stanje, kot so ga videli 1:1 nekateri vaši kolegi pri Brndušiću v Srbiji? Res je on in vsi drugi , ki jim ni več treba "tretirati" družin proti varoji, to "pogrunteli" in s popravki dosegli šele po več letih - a sedaj, ko je metoda povsem jasna, ne vidim potreb, da se rezultat ne bi videl vsaj v obrisih že takoj?!
Saj ste mi že povedali, da to ne gre hitreje in je treba potrpljenja. Saj veste: potrpljenje je božja mast - revež tisti, ki se z njo maže...
Vse bolj se mi dozdeva, da bom moral kar ostati pri pri moji "B" varianti vsakoletnega nekemijskega boja proti varoji. Kljub temu, da bom vendarle poskusil neko mojo modificirano Brnduševićevo metodo pri eni poskusni družini. Ta metoda vsaj ne čaka v nedogled, da bi se morale družine "recesirati" v manjše čebele. Glavno zahtevo po zatesnitvi panja spodaj in starih satih je pri meni lahko takoj doseči. Če pa so odločilni dodatni pogoji, pa mi in nam vsem Bog pomagaj! Saj jih ni konca in so dokaj v megli.
Uživajte še teh par dni brez hudih vremenskih razmer! Čebele pa bomo do pomladi pustili pri miru - kar bo, pa bo.
Lepo pozdravljeni! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 12:05 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: | Že dalj časa oklevam, da bi vas vprašal, kako to, da ste opustili "malocelično" metodo boja proti varoji, po tako potrpežljivih in natančnih navodilih našega Francelna? |
jaz vem za tri na temu forumu, ki niso opustili malocelične metode... ostali pa so itak bili ves čas skeptiki oz. vsaj menijo da ni nujna ali celo iščejo razloge in argumente proti njej.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 13:09 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | jaz vem za tri na temu forumu, ki niso opustili malocelične metode... ostali pa so itak bili ves čas skeptiki oz. vsaj menijo da ni nujna ali celo iščejo razloge in argumente proti njej. ;)lp |
Peter, hvala za odziv!
Morda si ti med temi "maloceličarskimi" preizkuševalci tako pomembnega preizkusa? Zato bi te prosil, da tule sporočiš, analizo svojih in ostalih tvojih znancev pri doseženih uspehih ali neuspehe te metode v prehodnem obdobju, do končanega preizkusa, ki naj bi pripeljal rešitev tega hudega sedanjega problema čebel in čebelarjenja. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 13:44 Naslov sporočila: |
|
|
letos sem začel in letos sem bil neuspešen, predvsem mislim da zaradi moje napake... obe družini na regresiji nisem hranil, ker sem si mislil, da bosta glede na to da jima ni treba izgraditi satja sami nabrali dovolj hrane. pa nista.
naslednje leto začnem znova in predvsem malo drugače.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 29 Okt 2014 21:34 Naslov sporočila: |
|
|
g.Marjan
Sam nikakor nisem opustil malocelicne metode, a na vase vprasanje ne bom
podrobneje odgovarjal.
kaj tocno ste imeli v mislih ko ste napisali tale post veste samo vi, jaz pa lahko napisem le kako sem ga razumel jaz ( pa zal ne prvic) Razumel oz. bolje dozivel zem ga, kot cinicno vprasanje. Na cinicna vprasanja pa ne odgovarjam, ker vas bi pri tem podpiral, tega pa ne nameravam poceti.
Bodite dobro
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 30 Okt 2014 08:20 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko H je napisal/a: | "...kaj tocno ste imeli v mislih ko ste napisali tale post veste samo vi, jaz pa lahko napisem le kako sem ga razumel jaz ( pa zal ne prvic) Razumel oz. bolje dozivel zem ga, kot cinicno vprasanje..." |
Čebelarski kolega Zlatko! Ni prvič, da ne prenesete nekoliko bolj sitnih vprašanj. Ne ciničnih ali zlonamernih, kar je velika razlika!
Na vaše pripombe, oz. želje, da naj se neposredno vključim v te forumske debate sem se po dolgem oklevanju odzval. Ob tem sem se zavedal, da s tem lahko pride tudi do kakšnih nesporazumov in negodovanj, ki jih povzroči stil neposrednega, tudi hlastnega, mnogokrat premalo premišljenega in nediplomatskega stila izražanja. Napisal sem , da vam izpolnitev te želje lahko prinese obžalovanje.
Sedaj smo pač tam, kot je bilo pričakovati. Nič lažjega, kot to, da tukaj utihnem. Bom "prespal in premislil.
Za sedaj še vam v premislek.
Najbrž ne boste verjeli, kot tudi sedaj ne verjamete, ampak v mislih, ko in kar sem napisal, nisem in nimam nič drugega, ko to, kar je črno na belem.
Vas, Zlatko, moti, da postavljam vsaj zame zelo logična, jasno izražena vprašanja,
zakaj v zadnjih časih v forumu ne berem skoraj čisto nič o izvajanju poskusa po "malocelični" metodi, pač pa predvsem po zelo drugačni metodi Brndušića.
Logično, prav nič "z ozadji in nekih zlobnih namer v mojih mislih" pa se ob tem zastavljenem vprašanju in ugotovitvi sprašujem, kakšni so dosedanji rezultati teh preverjanj ali uvajanj obravnavanih metod. Saj jih izvajate že več let in se je nabralo gotovo že nekaj izkušenj. Res lahko pazljiv bralec foruma iz posameznih debat, ki tukaj potekajo najde delne odgovore na to vprašanje. Jaz pa sem napisal željo, brez zahrbtnosti, da naj se najde kdo med vami, ki tesno sodelujete pri izvajanju ene ali druge metode, da povzame dosedanje rezultate in pove, če je že kje pri njih dosežen pričakovani in odkrito rečeno zelo zaželjeni cilj. Vemo kateri! Nič zahrbtnega in nič ciničnega nimam v mislih, Zlatko!
Žal je tako in pota v teh dneh vodijo na Žale (vsaj v Ljubljani). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 34, 35, 36 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 34, 35, 36 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Stran 35 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|