Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Marko · Objavljeno: 12 Sep 2014 07:55 Naslov sporočila:

Meni je žrelo kar simpatična beseda, ko opisuje vhod (izhod) v panj.

Ampak pravkar se mi je utrnila ideja, če niso bila takrat, ko se je ta beseda pri nas udomačila - po Marjanovem vedenju že davno - žrela na panjih OKROGLA ? Shocked

Zakaj bi sicer neko odprtino pravokotne oblike oblike poimenovali z besedo "žrelo", ki že sama po sebi govori, da gre za nekaj vsaj približno okroglega ?

Ergo: Brndina okrogla žrela so samo povratek k izvorni obliki Smile

.

lakotnyk · Objavljeno: 12 Sep 2014 08:28 Naslov sporočila:

marko -

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

MarjanD · Objavljeno: 12 Sep 2014 13:19 Naslov sporočila:

MarjanD · Objavljeno: 13 Sep 2014 17:41 Naslov sporočila:

Čebelam je še vedno vlažno in plesnivo v naših panjih - v drevesnih duplih pa (najbrž) ne!?

Ali je v tem sporočilu - risbi kakšen odgovor? (iz "knjige o čebelarjenju")

Toplota skozi deske uhaja, v drevesnem obodu dupla pa se zadržuje.

Kako je z vlago pa piše v knjigi:

"Da bi se duplo ne navzelo vlage, čebele notranje stene temeljito premažejo z zadelavino, sicer pa skozi stene vlaga težko prodira, ker so debele kakih 8 do 10 cm.... Stena, kakor pravimo, ne "diha", torej ni propustna. To je prav, da si zapomnimo, ker je še danes najti čebelarje,ki menijo, da morajo biti stene sodobnih panjev propustne.

...Taki panji pozimi vsrkavajo vlago in so zato dosti hladnejši od panjev, ki ne vlečejo vlage nase. Panji iz desk bi morali biti najmanj dvakrat tako debeli, to je 16 do 20 cm, da bi zadrževali toliko toplote, kot jo zadrži votlo duplo. To pa zato, ker so letne rasti pri votlem drevesu stnjene okoli in okoli, pri deski pa prerezane.

...Skozi take stene ni nikoli vdiral mraz in na njih notranji strani se ni nabirala vlaga. Zato so bili panji znotraj pozimi in poleti suhi in so imeli vse leto skoraj enako notranjo klimo.

...Vse to je pomagalo, da se je ta drobna živalca ohranila skozi tisočletja brez človekove pomoči."

RobertR · Objavljeno: 14 Sep 2014 22:26 Naslov sporočila:

Marjan, odličen prispevek!

Sploh tisti prerez dupla je pravi biser, ker daje jasno predstavo o tem, v čem čebele živijo v naravi.

Mi smo jim pa izdelali prepišno, mrzlo bivališče, mu na dno namesto poda pribili mrežo, potem pa od njih pričakujemo, da se bodo v njem super počutile in se uspešno branile pred škodljivci in nevšečnostmi! Zgrešeno!

Vsaj AŽ in Kirar imata to prednost, da se nahajata v čebelnjaku, kateri jima nudi malo več zaščite.

MarjanD · Objavljeno: 16 Sep 2014 23:15 Naslov sporočila:

Bom spet preskočil iz rubrike (teme) našega srbskega čebelarskega kolega Ivana Brndušića v "mojo" rubriko.

Tam je Robi zašpilil klobaso, kot rečemo v prispodobi nekomu, ki je nekaj dokončal.

V njegovem traktatu o bistvu teh stvari seje Robi izkazal kot genialec! Omenja "kilometrine, ki so nekomu potrebne, da vsaj malo (več) dojema in zajema iz skrivnostnega življenja - to pot čebel. On je to dosegel v par letih! Par "kilometrih" te poti. Občudujem ga!

Ni nujno, da so njegovi zaključki povsem brezhibni - kaj pa je brezhibno, razen morda božje delo ali kakor hoče kdo temu reči?! So pa iskreni do bolečin, ko jih vsrkavaš. Pa ni to patetično govorjenje! To lahko vsak vidi, če ni oslepel in čuti, čeni brezčuten.

Za oddih od teh modrovanj si in vam privoščim še en tak pogled v svobodno življenje čebel, kot si ga ta krilata bitja lahko še privoščijo v teh časih, ki trajajo tako ali drugače že stoletja in niso le od danes!

To je pogled v drobec dela in življenja čebelje družine, ki se je odcepila od spon sodobnega gospodarja njihovega življenja.
Ubežala mu je in si sama izbrala svoje bivališče - le zakaj spet pri nekemu drugemu gospodarju? Ker drugje ni več nekdanjih bivališč - ali zaradi neke ga domotožja ali privlačnosti ali prisiljene navajenosti na gospodarjevo bližino. Naselila se je v opusteli panj, podoben nekdanjemu običajnemu bivališču v drevesnem duplu. V navpično postavljenem gospodarjevem panju - "kranjiču".
Odločil se je za to pustolovščino v povsem nenavadnem času, najbrž zaradi neustavljivega hrepenenja - mi mu pravimo stiske, kar tudi ni daleč od tega. Priletel je meseca avgusta, ko po gospodarjevih ocenah nima nikakršnjih naravnih življenskih možnosti - gospodarji - čebelarji - teh življenj tega časa niti ne omenjamo več med najslabšimi. Je bolj slab od najslabšega. Saj veste: roj maja vreden voz sena, junija kos mesa, julija nič ne velja. On pa je prispel avgusta...

Ironično, da je tudi ta pobegli, svobodoželjni močan roj tako, kot ponovno prispeli roj v ljubljanski drevoredni stari lipi, ta čas brez gospodarjeve pomoči zapisan pogubi v naši izropani naravi - ne le zaradi (pre)poznega pobega, pač pa tudi brez nekdanjih paš - pri nas tudi nekdanjih ajdovih, ki so zagotavljale preživetje tudi poznim rojem, ne le preobilja medenih zalog za slabo medena leta in davek gospodarju.

Dobil je in še dobiva mojo več ali manj sebično pomoč v nadomestni hrani, ki mu je omogočala izgradnjo novega snežno belega "pohištva" v stanovanju in kopičenja zadostnih zalog hrane za zimsko preživetje.

Vesel sem ga, kot sem vesel svojega otroka! Moj pogled gre vedno prvi k njemu, ko se približujem mojemu čebeljemu mestu - prav za pra vasici z več hišami na kupu - čebelnjaku.

Sedaj pa naj spregovori moja slika, portret tega bisera od spodaj navzgor v to "duplo" - ko odstranim panjsko končnico - edino skrivno okence v njegov svet, ki spominja na pradavnino in se ga vsaj znotraj več ne dotikam.

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 07:10 Naslov sporočila:

Klobaso na začetku bom preskočil, ker sem vegetarijanec Smile

Me pa zanima tvoje mnenje, zakaj po starem izreku

" roj maja vreden voz sena, junija kos mesa, julija nič ne velja"

Zakaj so nekoč menili, da roj julija nič ne velja.
Jaz imam roj iz julija v slamnatem košu. Tak srednji je bil, prej manjši kot večji. Ampak je zdaj zelo lepa družina, ki je zgradila krasno satje, poln je čebel, veliko hrane je nabral sam, malo sem mu pa še jaz pomagal.
Če se kaj ne zalomi bo zgodaj spomladi dal lepega potomca in potem še enega.
Meni stroški za čebele niso pomembni(da me ne sliši žena), ampak tudi s tega vidika tak pozen roj ni problematičen. Naredil mi je čisto majhne stroške za par kil cukra.

Zakaj torej roj julija ne bi bil nič vreden.

Imam pa še eno vprašanje za tebe, ampak moram najpre nekaj poslikati.

Aha, še to. Ko vidim novo belo satje sem čist mehek. Krasna slika, krasno satje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 07:12 Naslov sporočila:

Še to. Ta kranjič Marjan. Vidim štiri sate. Kaj je zgoraj? kakšna vodila, kjer so začele? A so imele možnost začeti graditi tudi obratno da bi bili sati ožji in bi jih bilo več?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 17 Sep 2014 07:52 Naslov sporočila:

Meni se zdi, da je tale Marjanov kranjič čisto preprosta škatla, odprta na eni strani, kjer čebele vstopajo.

Je pa seveda na prvi pogled očitno, da ima za sabo dolgo kilometrino. Zdaj mislim na kranjič Smile

.

Glede tistega izreka o julijskih rojih je pa po moje treba stvari gledati bolj splošno. Očitno so "ta stari" imeli večinoma z njimi slabe izkušnje, z majskimi pa izvrstne.

Ena lastovka (tvoj roj) pa kot vemo ne prinese pomladi Wink

.
Toda kljub temu naj ji gre dobro ! Tvojim čebelam iz tega roja.

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 08:17 Naslov sporočila:

Dve lastovki izkušenj, dobrih, že imam.

Lani sem imel še poznejši roj iz koša in sem ga naselil v GW. In je tudi lepo splaval.
Seveda pa tudi dve lastovki ne prineseta pomladi Smile

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 17 Sep 2014 08:37 Naslov sporočila:

ampak si ga moral hranit. včasih sladkorja ni bilo za dobit ali pa je bil predrag. zato taki roji niso bili rentabilni/interesantni oz. niso preživeli.
to je to. danes je sladkor poceni in seveda ni problema.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 08:47 Naslov sporočila:

Tako ja Peter. Zato sem tudi napisal o stroških. Oziroma bolj vprašal, a so morda bili stroški zaradi hranjenja razlog za tak izrek.
Ker poznih rojev je verjetno bilo mnogo v časih čebelarjenja v koših.
Mali koši so bili hitro polni in rojev mnogo. Tudi poznih.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 17 Sep 2014 11:11 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 11:15 Naslov sporočila:

Enkrat sem tu napisal, prepisal, iz knjige Petra Dajnka.

On tam piše, ma to je knjiga iz ne vem točno, okoli 1900 leta.
No, piše kako so hranili čebele z tlačenjem sadja. Ne spomnim se več točno, ni niti važno.

Ampak takrat že je človek napisal, da se bo verjetno razširilo hranjenje s sladkorejem, ker so cene sladkorja nizke. Jaz nisem mogel verjet ko sem to prebral, ampak tako v knjigi piše.

Če ima kdo res veliko željo lahko grem to enkrat iskat. Lahko pa mi verjamete na besedo.

Samo kot zanimivost.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

MarjanD · Objavljeno: 17 Sep 2014 12:37 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 13:39 Naslov sporočila:

Torej Marjan, zakaj te moje e ime klopotec strašansko moti?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

RobertR · Objavljeno: 17 Sep 2014 14:00 Naslov sporočila:

Ker je množico vzdevkov nekomu, ki tega ni vajen, težko povezati z resničnimi osebami in njihovimi pravimi imeni.

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 14:11 Naslov sporočila:

MarjanD · Objavljeno: 17 Sep 2014 14:12 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 14:47 Naslov sporočila:

Ha,ha, tega pa nisem vedel. Dobro je to.

Ja, ko sem si dal to ime, sem mislil na Prleški klopotec. Ki preganja ptiče iz grozdja. To je ena naša tradicija.

Lahko pa da me nekdo ima tudi za pokvarjeno jajce.
Ampak, tako pa spet nisem, a ne?

A drugega pomena pa nimam v SSKJ?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

MarjanD · Objavljeno: 17 Sep 2014 16:43 Naslov sporočila:

Panj kranjič v vlogi drevesnega dupla.

Istoka in Marka zanima nekaj podrobnosti o mojem kranjičevem duplu na steni čebelnjaka. Bom potešil radovednost.

klopotec:
"...Vidim štiri sate. Kaj je zgoraj? kakšna vodila, kjer so začele? A so imele možnost začeti graditi tudi obratno da bi bili sati ožji in bi jih bilo več?..."

Marko:
"...Meni se zdi, da je tale Marjanov kranjič čisto preprosta škatla, odprta na eni strani, kjer čebele vstopajo.
Je pa seveda na prvi pogled očitno, da ima za sabo dolgo kilometrino...".

Saj veste kakšen je kranjič! Jaz sem takega, kakršen je in s katerim sem še kot mulec čebelaril, nekoliko izoliral s tankim stiroporom in z žico enostavno pritrdil v pokončni legi na stransko steno čebelnjaka. Spodaj sem mu še prej zvrtal ne preveliko (okoli 2 cm v premeru) veliko luknjo za novo žrelo. Pred to žrelo sem obesil še ohišje moje "lesice", ki jo poznate. Nato sem panj ovil s strešno lepenko, da ga rešim vremenskih neprilik.
V ta panj - duplo lahko pogledam in kaj vanj vstavim samo spodaj, ko snamem nekdaj prednjo panjsko končnico. Tako sem lahko tudi posnel to prikazano sliko.

Roj si je izbral lego satja vsporedno s širšo stranico panja, na toplo stavbo glede na novo žrelo - zato samo štiri "globoke" sate, kot je videti. Ne spomnim se, da bi mu dal predhodno navodila (nalepke satničnih trakov) na strop panja, kako naj gradi. Morda pa le?
V ta panj ,na to mesto, je priletel prvi roj že pred leti. Sedaj je to naslednji, ker je prvi žal umrl od lakote - kot sem že pisal.
Umrlemu sem zaradi čiščenja in kontrole vzroka smrti izrezal vse satje. Ostali so le gornji nastavki. Sedaj jih je ta roj sigurno s pridom izkoristil in tudi rojne oglednice so bile najbrž navdušene nad tako pripravljenim bivališčem.

Čebelji vstop v kranjiča - duplo skozi lesico v zvrtano okroglo žrelo kranjiča. Spodaj je prvotna prednja stran kranjiča s panjsko končnico, ki omogoča od spodaj pogled v notranjost panja.

Ko misli družina v tem "duplu" rojiti, spustim v lesico matično rešetko, da roj ne pobegne in mi da roj samo takrat, ko sem pri čebelah in takrat dvignem rešetko.

Priletelec je prispel in naselil to "duplo".

Leseno soho pred čebelnjakom, pod duplom, so začasno tudi obsedle priletele čebele.

Znotraj panja nisem dal ničesar - pustil sem čebelam - priletelcu) - prosto voljo, kako zastavijo gradnjo satja - seveda s sedanjega stropa (nekdanje zadnje snemljive končnice) navzdol.

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 17:04 Naslov sporočila:

Štirje sati, parno število.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 17 Sep 2014 20:25 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 17 Sep 2014 20:34 Naslov sporočila:

Meni tudi.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

MarjanD · Objavljeno: 19 Sep 2014 18:01 Naslov sporočila:

Kranjič v vlogi dupla (2)

Ker že pojasnujem in prikazujem, (najbolj samemu sebi, - saj tudi s tem panjskim sistemom tukaj nimam sogovornika), kako je s sedaj z mojo čebeljo družino (priletelcem), prilagam še skico opreme tega panja na steni čebelnjaka.

A je prerez skozi ožji del kranjiča na čebelnjakovi steni. Z njegovo brado in prvotnim žrelom spodaj, v "prednji" končnici, ki mi nudi odprtje panja spodaj. Izvrtal sem mu novo (seveda zaradi svedra okroglo) žrelo. Pred tem žrelom sem mu pripel "lesico" v katero lahko po potrebi vstavim matično rešetko. Ve se zakaj. Roj je v tem kranjiču zgradil od stropa navzdolj (od zgornje - prvotno zadnje) končnice) štiri široke in globoke sate.

B je prerez skozi širi del kranjiča. Vidi se ob strani obešeno moje manjše - enolitrsko - pitalno koritce za krmljenje v sili.

C je ta panj, prikazan v aksonometriji (tridimenzionalno) da je prikaz bolj nazoren.

Maksi kanjič in maksi AŽ

Ker pa se ta hip vrtim okoli kranjičev, mi žilica ne da miru, da ne bi okoli tega še kaj napletel.

Moj sedanji način čebelarjenja (star že dobre tri ali štiri desetletja), v veliki meri temelji na čebelarjenju s kranjiči. Najbolj nazorno se to vidi v Janševem prikazu naprednega kranjičarskega čebelarjenja (z "gorenjskim" panjem). Bom kar pojanil z mojimi povdarki na njegovih originalnih risbah.

A. Janša prikazuje ( kar je bilo v bistvu znano kranjičarjem že od prej), kako lahko s kranjiči dosežemo poljubno veliko panjsko prostornino. Seveda z vehami (izrezanimi odprtinami skozi katera lahko prehajajo čebele iz enega panja v enake spodaj ali zgoraj.
Pri tem ima vedno spodnji panj v stropu izrezane vehe. Nad njega pa je poveznjen drug enak panj, ki mu je odvzeta podnica, končnici pa pri tem po moji logiki morata biti pribiti na stranici da panj brez podnice ne razpade. Kako je ta panjska kompozicija čvrsta kot celota, tudi nisem nikjer videl pojasnila. Seveda pa je to na nek način rešeno.

Po mojem premisleku ta sistem najbolje deluje, če je zgoraj dvignjena čebelja družina z že zgrajenim satjem, pod njo pa prazen panj ("podklada"), ki edini ima odprto žrelo na starem mestu družine. Dodatno satje v novopriključenem panju v tem primeru zelo naravno čebele podaljšujejo navzdol proti žrelu.

Kako si je Jaša zamislil in priporočal tako čebelarjenje s sestavljanjem enakih panjev, je razvidno v sliki takih panjev, postavljenih v čebelnjak.
Očitno ve v tem primeru uporabljal za prostorninsko povečavo le "dvojčka". Zato je imel v čebelnjaku police v višini nekaj višji od dveh kranjičev - če jih je želel sestaviti.

Na tej Janševi risbi sem pokazal, kako deluje "dvojček", če ima spodaj prazen panj. Vidimo tudi različne varianje uporabe tega načina sestavljanja panjev.

Sedaj pa še enkrat o sorodnosti "mojega" podobnega načina sestavljanja enakih panjev za v čebelnjak - AŽ maksi "dvojček".
Tudi jaz sestavim s pomožjo vehe v tem primeru dva enaka panja (lahko pa bi jih poljubno veliko). Način čebelarjenja v AŽ "dvojčku" pa ima poleg podobnih učinkov še nekaj posebnih. Predvsem je tukaj v igri veliko večja panjska prostornina, ki pa jo po več desetletnih izkušnjah lahko napolni s čebelami in čebeljimi pridelki normalna enomatična družina.
Od neštetih možnosi tu prikazujem še eno različico že prikazanih, ki je zelo enostavna, terja malo ukrepov in zadovoljuje pogoje maksimalnega razvoja čebeljega zalegalnega gnezda in prostornega mediščnega prostora.
Prikazujem štiri odločilne faze v razvoju take družine preko leta.

1 Ob zazimljenju - po odvzemu satov iz medišč - in po potrebi dokrmljenju, je v dvoetažnem gnezdu precej zalege in zadosti medenih zalog za zimo in zgodnji pomladanski razvoj. Medišči sta lahko še dostopni čebelam za umik iz gneče v gnezdu in pri še toplem vremenu.

2 Spomladi v pred - glavnopašnem - razvojnem - obdobju se družina iz tople zgornje etaže s širjenjem zalege spušča z zalego tudi v spodnjo, proti panjskemu žrelu. Medišča so še popolnoma loćena od gnezda gnezda.

3 Pred nastopom prve izdatne paše in ob burnem razvoju gnezda z zalego v obeh atažah, odprem prvo medišče.

4 Ob še bolj izdatnem medenju odprem še drugo medišče - tudi po potrebi ali želji po samo enkratnem odvzemu "čebelarjevega" medu,

Krog glavnih ukrepov je tem zaključen. Z Janšem si seževa v roke...
(zelo patetično...)

MarjanD · Objavljeno: 27 Sep 2014 20:42 Naslov sporočila:

Za zimo

Živeli!
Da ne bo dolgčas v "moji" rubriki, brez odmevov, bom na kratko opisal brez grafičnih prilog - ki se mi jih ne da sedaj risati - kako sem moje čebele pripravil za zimo.
Moje čebele so kljub izredno slabo medeni sezoni nabrale nekaj medu ter ga vskladiščile v vence nad in poleg zalege. Nekaj ga je bilo tudi v mediščih, a sem te medene sate iz njih dal v omaro , da jim jih vrnem spomladi v dopolnitev. Ne ljubi se mi pacati vso točilno opremo, za premajhno količino medu. Bom vsaj pospravil delno prejšnje zalogice medu v kozarcih.

Medišča sem torej izpraznil, kot po navadi sredi julija.
Družine sem pričel nato postopno dokrmovati - najprej z manjšimi količinami redkejše sladkorne tekočine. Nato, proti koncu avgusta in začetku septembra, pa z večjimi porcijami gostejše klaje.
Vse to zvečer, da so popile do jutra. Kot sem že pisal, ropa ni bilo, ker ni bilo zanj vzroka.

Sedaj sem s kratko kontrolico na parih družinah , na parih satih, ki sem jih samo malo izvlekel, videl, da imajo medu dovolj za zimo in zgodnje pomladni razvoj - krajne sate s pokritim medom skoraj v celoti, druge pa z dovolj velikimi venci medu. Moje glavne družine zazimujem vedno v dveh etažah mojih AŽ-maksijev (trojčkov). Letos v spodnjih dveh.

Mislim, da so čebele dodano klajo že spremenile v "sladkorni med" in jim bo prišel prav za zimo, da jih ne bo tiščalo na veliko potrebo.
Spomladi pa bodo prišle do njihovega pravega nektarskega medu, kar je seveda najbolje.

Še to. Takoj po odvzemu - izpraznenju medišč, sem opravil učinkovit ukrep proti varoji -seveda v tem našem "prehodnem"* času z ne preveč hvalevredim sredstvom, ki pa naj ne bi pretirano škodil čebelam samim, v medišča sploh ne more zaiti, ker tam satja ni več in tudi meni ne škoduje pri tem postopku (kislin s kislinsko opremo ne uporabljam!).
*Prehodno do takrat, ko bo na razpolago metoda brez vsakih sekundarnih posledic - npr. samoobramba čebel samih, ali res učinkovito in za vse drugo popolnoma varno obrambno sredstvo proti varoji.

Toplotna izolacija panjev - standardnih AŽ - skoraj ni potrebna. Sprednjo steno imajo dvojno z vmesno izolacijo. Med seboj se "grejejo" tesno zloženi v skladovnico. Ob strani skladovnice je stalna plast izolacije do stene čebelnjaka, Od zadaj, za okenci imam tesno vloženo 8 cm debelo penasto gumo, ki ne dopušča nobenega prepiha a počasi odvaja iz notranjosti panja nastalo vlago, ki izhlapeva v čebelnjak (spomladi so gornji robovi teh blazin na zunanjosti mokri, znotraj pa je blazina suha!).
Jaz za še večji komfort pozimi preko cele skladovnice panjev pogrnem še veliko odsluženo debelejšo posteljno pregrinjalo. Pred žreli z bradami panjev imam stalno pripeta ohišja "lesic", da dajejo čebelam dodatno, razkošno zaščito vhodov, nudijo večji odmik od sosednjih družin in še boljšo orientacijo čebelam.

Znano je in to vedno opažam, da se v skladovnicah zelo pogosto sosedni družini primakneta z zimsko gručo druga k drugi. Čutita še večjo toploto. To upoštevam in zato skrbim, da ima družina vedno za zimo na obeh straneh največje zaloge medu.

Moje panje sem vse že davno spredaj prebarval s črno barvo zaradi potreb po toploti v zimsko-pomladnem času, ki ga na moji lokaciji primanjkuje. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal...

To bi bilo vse, saj mi tudi snega ali ledu izpred čebelnjaka ni nujno odmetavati, ker nikoli ne maši žrel.

Lahko se sedaj v poznojesenskem in zimskem času posvetim najrazličnejšim novim načrtom čebelarjenja - predvsem proti varoji. Pa bo nato, ali pa kmalu spet kaj novega tudi tukaj.

Jesensko jutro s klopce pri čebelnjaku

MarjanD · Objavljeno: 27 Sep 2014 22:31 Naslov sporočila:

No, pa še to.

Tudi moja najljubša čebelja družina - prileteli roj v pokončnem kranjiču - je za letos zaključila gradnjo - saj jo ima skoraj do dna in jaz sem jo - upam - dovolj nakrmil, da bo lahko prestala zimo. Spomladi pa bo veselo!

Spet pogled od spodaj navzgor.

MarjanD · Objavljeno: 28 Sep 2014 18:15 Naslov sporočila:

Zazimitev

Še malo dopolnujem moje poročilo, kako zazimujem moje čebelje družine.
Našel sem nek moj načrt za čebelnjak in na njegovem tlorisu prikazujem shematično to, kar sem prej opisal.

MarjanD · Objavljeno: 30 Sep 2014 19:35 Naslov sporočila:

Maurice Maeterlinck: "Iz življenja čebel"

Za jesensko - zimsko branje si privoščim prebiranje sijajnega literarnega dela belgijskega pisatelja. Tudi vam ga priporočam!

Delo je prevedel v slovenščino Josip Wester l. 1929 in izdala Kmetijska matica.

Sam sem iz nje, ko sem jo dobil kot darilo, povzel in zbral v svoji knjižici nekaj najzanimivejših poglavij. Spodaj dajem za pokušino nekaj tega.

O tem delu so zapisali kritiki:
"... da Maeterlinck s svojo knjigo o čebelah ni zasledoval zgolj znanstvenega niti umetniškega namena, temveč da je to oboje podredil višjemu smotru: težnji misleca, da bi v izvenčloveški naravi našel namige, ki nam kažejo pot k razreševanju ugank človeškega bitja, Zakaj čebele očitujejo v organizaciji svoje družine in v osnutku svojega domovanja neko stopnjo razumnosti (inteligence), ki nas tem bolj preseneča, čim natančneje jo motrimo Nravnost (morala) čebelje družine je v nekem oziru vzornejša kot v človeški družbi: nesebična požrtvovalnost in zavest ter izvrševanje dolžnosti so pri delavkah do popolnosti razvite lastnosti; vse njih življenje je zgolj stroga služba in neprestano žrtvovanje v prid in prospeh bodočega čebeljega rodu. Toda ta morala je enostranska, ker se mora radi nje vsaka posamezna čebela odreči svobodi in individualni sreči."

RobertR · Objavljeno: 30 Sep 2014 20:44 Naslov sporočila:

Prečudovito, Marjan!

Srčna hvala za prelep tekst!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli