Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

tedi · Objavljeno: 24 Jun 2014 21:40 Naslov sporočila:

Niti v sanjah nisem pomislil, da si kaj dodajal.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Marjan Debelak, 25.6.2014:

klopotec · Objavljeno: 25 Jun 2014 08:38 Naslov sporočila:

Marjan koliko je tehtal ta mali rojček?
Lahko da je priletel glih takrat od kod, pa sta se združila. In je bil v začetku v bistvu večji.

Mi je zanimivo razmišljanje, da se z dodajanjem zalege na naravni način preprečuje rojenje, zavira rojenje, oziroma preprečuje nastanek rojnega razpoloženja.
Eno in drugo, po mojem skromnem razmišljanju, ni sonaravno. V naravi se dodajanje zalege ne dogaja, tudi se ne dogaja preprečevanje, zaviranje rojenja.
Preprosto gre za tehnični čebelarjev ukrep (dodajanje zalege) da se doseže nekaj željenega a vseeno nenaravnega, nerojenje. Rojenje je naraven proces, brez njega bo čebel vedno manj.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 26 Jun 2014 10:01 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 25. junij 2014

Rojni znak pred žrelom:

Ker tako nerad brskam po gnezdih družin, jih toliko bolj opazujem pred njihovimi panjskimi žreli.
Sedaj, ko mi je nepričakovano družina s »slabo matico« izrojila, se spomnim, da sem bil začudeno vznejevoljen, kako da čebele samo pri tem panju
na »bradi« lesice, v gruči na poseben način »lenarijo« pred podaljšanim »lesičnim« žrelom na poševni steni njenega predala.
Sem vedel, a potisnil v namerno pozabo, da je to lahko ali celo obvezno znak za rojno pripravo.
Sem pač mislil in se prepričeval, da je rojenje pri tej družini neverjetno in ima to obnašanje kak drug pomen.
Pa je to po premisleku res zanesljiv zunanji znak, ki naj bi ga čebelar poznal in upošteval!

Saj o tem pišejo v nekaterih knjigah, ko je bilo čebelarjenje »na roje« nujno pri panjih z nepremičnim satjem ali premajhno prostornino.

No, sedaj to prihaja in je že prišlo v prakso v najrazličnejših panjih tudi sonaravnim čebelarjem zbranim v tem forumu.

Tak zanesljiv predrojni znak dajo čebele pred žrelom, ko so blizu izrojitve. Značilna je njihova drža v nekakšni preži ali sporočanju družicam, kaj se pripravlja.
To sem slikal pri moji najljubši družini, ki sem jo imel več let v pokonci postavljenem kranjiču na steni mojega čebelnjaka.

Ta je seveda vsako leto rojila a ne izrojila – kot sem že opisoval.
Pri njej sem lahko videl in doživljal rojenje iz panja, ki ga drugače skoraj ni bilo pri mojih družinah iz znanih vzrokov.

Žal je pred dvema letoma ta družina umrla zaradi pomanjkanja hrane – slabo sem pač takrat ocenil količino njihove zimske zaloge, ker ne vidim v njihovo
prostograjeno gnezdo, niti ne tehtam pričvrščenega panja na steni. Nisem jim dodal zadosti hrane za zimo, da jim ne bi ostalo dovolj praznih celic za zimsko gručo.

Marko · Objavljeno: 26 Jun 2014 10:05 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 26. junij 2014

Pravkar sem videl tudi ta zapis v »moji« rubriki, na katerega odgovarjam:

________________________________________

Klopotec:

Marjan koliko je tehtal ta mali rojček?
Lahko da je priletel glih takrat od kod, pa sta se združila. In je bil v začetku v bistvu večji.

Mi je zanimivo razmišljanje, da se z dodajanjem zalege na naravni način preprečuje rojenje, zavira rojenje, oziroma preprečuje nastanek rojnega razpoloženja.
Eno in drugo, po mojem skromnem razmišljanju, ni sonaravno. V naravi se dodajanje zalege ne dogaja, tudi se ne dogaja preprečevanje, zaviranje rojenja.
Preprosto gre za tehnični čebelarjev ukrep (dodajanje zalege) da se doseže nekaj željenega a vseeno nenaravnega, nerojenje. Rojenje je naraven proces, brez njega bo čebel vedno manj.

________________________________________

Čebel v gruči, ki je bingljala kak meter od ogrebljenega roja, dober teden dni na vejici, je bilo za dobro pest, komaj dovolj za naselitev Zandra.
Ob snemanju roja z drevesa jih tam ni bilo. Vedno pa ostane nekaj čebel zunaj ogrebalnega panja in se običajno vrnejo v izrojenca..

Teorij ( domnev, indicev(!)…) o tem pojavu je veliko. Več bom videl v teku dogodkov.

Seveda lahko soglašamo, da ni noben poseg v gnezdo čebelje družine naraven - (razen medvedji…morda tudi nekdanjih ljudi z nabiralnim preživljanjem).

Sonaravno čebelarjenje pa je po mojem mnenju kompromis med njim in »tehničnim« ali »industrijskim« čebelarjenjem v času nadaljnega razvoja človeštva, a ne?
Ne bom našteval posegov v čebelje življenje, ki jih berem v tem forumu in so označeni kot sonaravni. Prosim, brez posmehovanja z moje strani – zgolj prijateljska opažanja!
Sam se sprašujem, zakaj naj bi (le) zaviranje rojenja ne bilo na spisku sonaravnega čebelarjenja?

Še o tem se pogovorimo, če bi čebele dandanes pri nas preživele brez čebelarjevih ukrepov in posegov?

Še o tem besedo, da dandanes le peščica čebelarjev lahko čebelari »rojno« in vse dneve in ure v času rojenja straži in ogreba roje svojih čebeljih družin.
Ali pa jim pobegnejo in prej ali slej žalostno končajo – če jih ne ulovi kak drug čebelar. Mar ne?

V starih časih so imeli po večini čebele na kmečkih domačijah z mnogimi člani družine, ki so tako delo mimogrede opravljali.

Marko · Objavljeno: 26 Jun 2014 10:08 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 26. junij 2014

Še par misli o poapneli zalegi

Marko:

Kadar se govori o poapneli zalegi, kjer ni mogoče najti 'običajnih' vzrokov, se vedno spomnim na besede Gunterja Friedmanna (ali pa je bil Mathias Thun), kako včasih (kar pogosto) družina odreagira z njo (poapnelo z.), če se ji vztrajno preprečuje rojenje.
Enostavno so užaljene, prizadete in to pokažejo na se sebi svojstven, čebelarju pa povsem nerazumljiv način.

Misliš, da gre morda pri teh dveh tvojih družinah za kaj takega ?

Še posebej se me je dotaknil tvoj gornji stavek: "Z roji tukaj še ni nič ( pri meni iz znanih razlogov sploh ne!)."

Zanimivo razmišljanje Marka!

Vendar žal zame ne pride v poštev, kot sem že večkrat pojasnjeval.
Ne morem čebelariti tako, da ne bi na nek način preprečil izgubo rojnih čebel. Tudi pri sedaj pri Igorju preizkuševanem avtomatskem lovilcu ali prestrezalu roja se nujno
stori »nasilje« nad čebelami z matico, ker ne morejo iti po svoji naravni, načrtovani poti.

Torej si s tem ne morem pomagati pri odpravi plesnivega, poapnelega obolenja zalege v neki družini (ne v vseh, ki so v podobni situaciji!).
Saj rojenje oviram pri vseh družinah, ne le pri sedaj obolelih!
Res se omenja v literaturi okoliščine, ki morda povzroče to obolenje. Med njimi stresna stanja družine zaradi raznih dejavnikov (slabe klimatske – ogrevalne – razmere v gnezdu z zalego in drugo).
To bi se lahko imenovalo v prispodobi tudi »užaljenost – prizadetost« čebelje družine nad stanjem v panju, oz. v družini.

Zato sem pomislil na virusno obolenje (črne čebele) prav teh dveh družin preteklo leto, ki je družini takrat oslabilo in povzročilo stres.
Poapnelost pa se je pojavila letos skoraj na višku običajnega razvoja teh dveh družin pri solidnih klimatsko – ogrevalnih razmerah gnezd!

To, da se to obolenje ne pojavi pri vseh družinah, je po mojem mišljenju – po vseh mojih dosedanjih neuspelih poskusih zdravljenja – morda le še v okužbi
ali genski zaznamovanosti – občutljivosti zalege matic, kjer se pojavi ta nadloga.

Torej še zamenjam matici, pa bom videl kako in kaj. Ali pa tudi nič.

klopotec · Objavljeno: 26 Jun 2014 10:25 Naslov sporočila:

Ni to kritika takega početja. Kje pa, daleč od tega. Pač razmišljam, kaj je sonaravno in kaj ni. Z mojega vidika seveda. Vsak bo pa sam naredil svoja merila. Sploh pa ti, ki imaš odličen občutek za čebele, poleg tega pa ogromno izkušenj.
Tako malo za hec. Tudi zdaj imamo ogromno ljudi, ki nimajo kaj počet. Verjetno več kot smo jih imeli nekoč.
Malo so pa tudi izgovori, ki vedno prav pridejo. Mislim da velika večina prvih rojev izleti okoli poldneva. Velika večina jih tudi obsedi tam do večera in čez noč. Ko čebelar pride iz službe jih komot spravi v panj, ugotovi kateri je izrojil in iz tistega naredi narejence, pa je zadeva končana. Kaj meniš?

Pri tebi je pa zadeva drugačna, ker nisi vsak dan na čebelnjaku. To je pa res drugačna situacija.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 26 Jun 2014 14:35 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 26.6.2014

O rojenju

Še en posnetek značilnega dogajanja pred žrelom kranjiča, kak dan pred rojenjem.

Sedaj izpraznjen kranjič ponovno čaka naselitev priletelca.
Žal je priletelec letos izbral raje poleg njega nastavljeno zaklado (na spodnji sliki).

Še je prav malo upanja za naselitev kranjiča do konca rojne sezone…

Marko · Objavljeno: 01 Jul 2014 08:19 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 30.junij 2014

Rojček od roja v prašilčku Zander

(Nadaljujem z opisom dogajanj)

Po treh dneh zaprti »binglajoči« rojček sem pogledal skozi steklo in ga vstavil v njegovo ohišje (kjer sta lahko nameščena dva prašilčka).
Naj ne moti tloris satja na eni zastekleni stranici prašilčka! To je ostanek nenavadne gradnje satja na steklo iz nekih prejšnjih bivanj čebel v prašilčku, ki ga nisem odstranil.

Kot je videti, ga je rojček že v tridnevnem kletnem priporu osvojil in je videti, da gornje celice že polni s sladkornim medom (iz sladkorno – medene »pogače«, ki sem mu jo dal).
Na drugi strani prašilčka se skozi steklo vidi z voskovnimi luskami obdani konec vejice na katero seje ta rojček obesil – za gotovo k matici.

Da ima rojček matico je očitno zaradi njegovega normalnega obnašanja.Sicer bom pa še videl v nadaljevanju, ko bo zgradil svoj sat in naj bi ga matica zalegala.
Morda bo zalegala tudi v primerno podaljšane celice na steklu, kar je velika atrakcija!

Vseh čebel ni videti, ker so se v kleti večinoma pomaknile v »gorne prostore« prašilčka, kjer je topleje in tudi koritce za medeno-sladkorno testo.

Ko sem prašilček vstavil v ohišje in odprl žrelce, so čebele te družinice takoj novo postavljeno domovanje osvojile z natančnim ogledom in svojo izločkovno označbo.

Še vedno pa mi ni jasno, odkod se je vzela ta matica v rojčku?
Ali se je pojavila skupaj s staro matico v mojem roju – prvecu (ki je morda rojil z mlado matico, kar se tudi zgodi)?
Ali pa se je res zgodil malo verjeten slučaj združitve dveh rojev?

Mimogrede naj povem tudi to, da ta moj roj, ki je hkrati »dal« tudi ta mali rojček, odlično zalega. Nič ni podobno zaleganju v družini, ki je dala ta roj.
Morda se je pa res matica, skupaj z družino prerodila v roju?! Ostaja odprto vprašanje.

klopotec · Objavljeno: 01 Jul 2014 08:31 Naslov sporočila:

A bi bilo možno da bi se matica v roju ponovno oprašila?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 01 Jul 2014 13:44 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 01 Jul 2014 14:00 Naslov sporočila:

V literaturi najdem, da gre matica večkrat na praho. Seveda ne vem kaj je res.
In Marjan pravi, da je tale matica, ki je šla z rojem ven, preden je šla ven, slabo zalegala.
Potem ko je šla ven z rojem pa sedaj dobro zalega, Marjan pravi kot bi se prerodila v roju. Morda pa bi se v roju ponovno oprašila?

Verjetno res bedasta pripomba, ampak saj si že navajen kakšnih takšnih mojih, ne glih.... Smile

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

tedi · Objavljeno: 01 Jul 2014 14:05 Naslov sporočila:

Živi bili pa videli. Istok, tega ni videl še nihče, še manj pa , da bi tak pojav kdo dokazal. Vse je mogoče.
Matica naj bi šla in tudi gre na praho večkrat , ko je njen čas za prašenje. Potem pa vemo kje se do takrat , ko ne leti z rojem nahaja.
Vse je mogoče, ni pa prav verjetno.
Za njen preporod so verjetno drugi razlogi.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 01 Jul 2014 14:11 Naslov sporočila:

Tedi nimam pojma, saj sem napisal, da sem to bral in slišal od drugih. In ne vem kaj je res.
A misliš, da se neoprašena matica, ki je v roju, nikoli ne opraši takrat ko je v zraku z rojem? (To seveda ni v zvezi z Marjanovim primerom, ja, mogoče pa tudi).
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 01 Jul 2014 14:27 Naslov sporočila:

Da gre večkrat na praho, je seveda dokazano.
Ampak to ne pomeni, da gre večkrat "v življenju". Torej recimo naslednje leto.

Če prav razumem, pa si ti od drugih slišal prav to ?

tedi · Objavljeno: 01 Jul 2014 14:56 Naslov sporočila:

Tudi ti veš zanj. Čebenjak na Vrzdencu je postavljen na njegovem robu. Za nameček je pa še malo dvignjen. Vem še za enega, na gozdni jasi na vznožju Hrušice pri Novem Svetu.
Nekateri zagotavljajo, da se tudi med rojenjem lahko mlada matica spraši. Ne vem.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 01 Jul 2014 16:40 Naslov sporočila:

Ko takole združim Markovo in Tadejevo razmišljanje, se mi dozdi, da ni nič narobe.če tudi svoji domišliji pustim prosto pot.

Žalosten sem danes, ker mi narava pobira paradižnike. Cel dan z mlekom in škarjami rešujem zadevo (trdno odločen da zmagam).

Malo sem utapljal razočaranje in moja debata ne bi bila realna. Bom jutri.

Marjan, ne zameri za smetenje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 08 Jul 2014 11:47 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 5. julij 2014

Pozdrav z Bleda!

Počitniški potpuri, ko sem za par ur spet pri tej ljubljanski E-škatlji in hitro nazaj, v planinski raj!

Ti dve stari panjski končnici –darili mojega dragega prijatelja, ki mi krasi stanovanje – marsikaj povesta brez besed.

Na vsezgodaj, ob sončnem vshodu, še v jutranjem poletnem gorenjskem mrazu, ko čebele brez pašnih prilik še malo podremuckajo.
Sedaj vrli mediji že med predvolilnih golažnih poročilih poročajo postransko novičko, da je letošnja čebelarska letina katastrofalna. Za prave ljubitelske čebelarje pač ne!

Rojček, ki še vedno ni pokazal svoje matice, v zandrovem prašilčku. Se pa obnaša kot popolna čebelja družina. Na primer roparice bojeviti odganja pred žrelom.

Tako »smetenje v »moji« rubriki me ne moti. Ljubko je to ugibanje, če se deviška matica lahko spraši ob rojenju. Seveda tega ne vidimo. Lahko pa o tem beremo.
Najbrž vse to temelji na sklepanju, zakaj je včasih roj z deviško matico pričel gojiti zalego (matica začela zalegati) takoj, ko ga je čebelar vsadil v panj. To izračuna iz starosti zalege.
Torej mora to parjenje matice med rojenjem biti res?

Kako pa se to zgodi, pa bog pomagaj! Med ogrebenimi rojnimi čebelami namreč jaz nikoli nisem opazil kaj prida (celo nič) trotov.
Seveda pa je ob času rojenja v zraku okoli čebelnjaka veliko trotov – ne le v zračnih trotjih zbirališčih. Ti pa bi se seveda radi parili – in?!

V Slovenskem čebelarju pa sem le dočakal objavo mojega januarskega člančiča. Kdor čaka (včasih) dočaka! Hvala uredniku!

Tako, kot sem tam zapisal, - ljubitelji čebel – mali čebelarji – si lahko privoščimo tudi čisto »odštekane« načine čebelarjenja. Samo za lastno veselje in zadovoljstvo. Mar ne?

Marko · Objavljeno: 09 Jul 2014 08:46 Naslov sporočila:

Marjan Debelak

Pozdrav Aleksandru - Aleksu!

Aleks:
Čebelariti nameravam po "šoli Marjana Debelaka". Ne vem, če se me Marjan še spomni, a pred dvemi ali tremi leti sem bil pri njemu gost eno popoldne v Ljubljani.

Rad bi dosegel nekemično in najraje tudi "brezsladkorno" vzrejo čebel ... a je moja prva skrb zaenkrat da ta družinica, ki jo imam sedaj, sploh preživi.
Včeraj je moja žena okrog hiše sejala inkarnatko, posejala pa bova še medeno deteljo in facelijo.

Res sem vesel, da se je v ta forum vključil še nekdo, celo moj znanec, ki se ga spominjam, in ki želi po NOVI POTI čebelariti v slovenskem čebelnjaku z našimi panji (žnideršiči).
Sicer pa velja še vedno tisto pravilo, da je za dobro čebelarjenje najpomembnejše znanje čebelarja in ne toliko panj.

Tudi čebele so,- mende ja,- od nekdaj navajene živeti v najrazličnejših velikosti, kakovosti in oblikah votlin in vhodih vanje – če ne, bi bile prej ali slej obsojene na propad. To je za njih naravno.
Torej izbor panja postavljam na drugo, pomembno, a nikakor ne ne odločujoče mesto pri čebelarjenju.

V moji čebelarski praksi, ki jo tako, kot vsi, prav vsi, stalno nadgrajujem(o), izhajam iz dosedanjih izkušenj in tudi mojih nazorov, da je možno iti v korak z najnovejšimi dognanji
tudi z nadgradnjo našega – vsaj nekdaj priznano najodličnejšega - tradicionalnega načina čebelarjenja. Nikakor ne opustitve le-tega!

Moje mnenje je tudi, da se lahko objektivno tuje izkušnje preveri in oceni le tako, da se jih do potankosti in v celoti posname.
To je lažje reči, kot storiti! Smo že tako ustvarjeni, da vsak želi delati in tudi dela po svoje. Pa tudi razmere ima vsak različne.

Ni pa zanemariti pomembno stvar. Ljubiteljsko čebelarjenje si lahko privošči skoraj vse eksperimente brez bankrota.
Tržnemu čebelarju pa napačna izbira in množično eksperimentiranje prinese hud finančni polom.
Za ljubitelje teh čudežnih bitij velja reklo: »muha ne da kruha«. Zato pa brezmejno veliko drugih užitkov!

Zdi se mi, da mi tule v tem forumu pripadamo prvo imenovani skupini.

Zato lahko eksperimentiramo strastno in z užitkom do onemoglosti – brez usodnih finančnih posledic. Čebelarimo v tem smislu pač v dveh svetovih!
Dobro je, če vsak, ki se podaja v to igro s čebelami razčisti z dilemo kateri skupini se želi priključiti.

Zato, dragi Aleksander, premisli – saj si gotovo že - in nato kar korajžno na to pot, ki si jo zastavil!
Moja »šola« (moje izkušnje), ki se nenehno spreminjajo in dopolnujejo, ti je na voljo tudi z odgovori v tej rubriki.

Marko · Objavljeno: 09 Jul 2014 13:24 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 9. julija 2014

O Brndinem načinu ...

Pojasnilo: z Marjanom sva si izmenjala e-sporočila in složno ugotovila, da bi bila debata zanimiva tudi za forum.
Marko

Tudi meni se zdi, da bi vse to in še več zanimalo celo občestvo, ki deluje in bere ta forum!
Jaz lahko na hitro (to odsvetujejo, ampak je že tako in včasih najbolje) ponudim nekaj mojih gledanj na vse to.

Tudi ta gledanja (ta moj komentar) so lahko dostopna v forumu v moji rubriki vsem, ne le tebi posebno - če tudi ti tako misliš, seveda.
Spada pa vse to tudi med vprašanja, s katerimi se ubadam pri čebelarjenju z AŽ-panji v čebelnjaku.

O žrelih v bivališčih čebel (panjih) z natančno velikimi okroglimi luknjami in na natančni višini gnezda (zalegalnih satov) v panju
Čebele so se v celi zgodovini morale prilagajati naravnim votlinam, kakršne so pač bile. In so obstale do danes.
Lahko, da jim ta Brndušičev način dobro dene, ampak glede na povedano ne more biti odločilnega pomena?!
Znanstvenih potrdil za ta način nisem opazil.

Poleg tega so tako velika žrela idealna za vstope raznim škodljivcem čebel (rovke...), ko jih čebele v hladu in pozimi ne branijo
in še veliko drugih razlogov je, da je za čebele bolje, če je žrelo samo eno in to spodaj. To izpričuje večinska praksa čebelarjenja.

Saj tudi Brnda pravi, da čebele same znajo uravnavati klimatske pogoje v svojem gnezdu, kjerkoli se nahaja. Seveda z določenim načinom.
Če ta njihov način uravnavanja njihove potrebne klime v gnezdu (napor) tako velik in negativen ter odločujoč pri borbi ali sožitju z varojo, pa je
po prikazanem in povedanem še vedno v polju domnev.

Da se razumemo - veseli me, da Brndi menda uspeva nič ukrepati proti varoji, po njegovih besedah, (saj najbrž ni nikogar, ki bi
bil stalno pri njem in kontroliral, ko obiskuje svoje čebele - gre za zaupanje).

O varojah v rojih in izrojencih in kemičnem tretiranju z določenimi žveplenimi sredstvi
Iz prakse in po logiki s čebelami v roju pride v novo gnezdo veliko manj varoj, kot jih ostane v izrojencu (na preostalih čebelah in predvsem v zalegi).
Kdor čebelari le z roji ne more imeti večjih ali nikakršnih problemov z varojo.
To opažam pri začetnikih čebelarjenja, ki imajo večinoma sprva opravka le z roji v novih panjih.

Čudovite so slike satja in čebel rojev, posebno, če je dovolj paše. Tudi varov skoraj ni videti.

To poročilo o Brndušićevi uporabi žveplenih nezažganih trakov (kemiji!) proti varoji in proti poapneli zalegi pa me močno zanima - saj
nimam popolnoma odklonilnega stališča proti pametni uporabi kemije pri čebelarjenju.
Bom to vsekakor poskusil pri mojih družinah!

O starem satju
Tu nimam nobenih ugovorov na Brnda - saj je to tudi moja skoraj "stoletna" praksa, podkrepljena z logiko!
Spomnite se na našega Francelna!

O dvoletnih zamenjavah matic
Pri tem imam mešane občutke. Rad bi, da mi čebela same zamenjajo matico tudi brez rojenja - s preleganjem.
A je žal to povezano s krajšo ali daljšo oslabelost družine.

To je sprejemljivo, če ne pričakujemo od take družine velikega - normalnega razvoja. Če jo imamo zgolj za to, da obstaja.

Ne soglašam, da je praviloma matica po dveh letih za odpis.
Saj vemo in vidimo, da so družine z "metuzalemskimi" 4 - 5 let starimi maticami še lahko v polni kondiciji.
Zakaj bi jih menjal avtomatično po dveh letih? Morda zaradi selekcije na čistilni nagon in podobno?
Pa imam(o) toliko kritik na uspehe selekcij pri čebelah in tudi menjave ter posegi v družino je povezano s stresi, kar
je v nasprotju s stališčem čim manj ali nič posegov v panj!

O hranjenju s sladkorjem
Mi, ljubitelji čebel z malim številom naseljenih panjev, v dobrih letinah lahko privoščimo čebelam zadosti dobrega
(nestrjenega) medu na medenih vencih gnezda. To zadnje čase delam tudi sam pri mojih čebelah.
Kaj pa, če pridejo take letine, kot letošnja? Ali take s preobiljem medu , ki strjuje v satju?
Takrat ni druge pomoči, kot dokrmljenje! S čim? Svojega medu iz teh družin nimamo na pretek.
Tujega menda ne bomo drago kupovali in tvegali kakšno okužbo?!

Preostane samo še sladkor. Mar je ta res tak bav-bav? Sto let ga uporabljajo pri čebelah povsod po svetu ob potrebah.
Pa do prihoda varoj ni bilo slišati ali brati, da je to "strup" za čebele!
Saj bi morali biti že davno brez čebel, če bi bilo to res!

Brnda mora imeti v njegovem kraju tako dobre in redne paše, da si prvo varianto brez sladkorja lahko privošči.

O gojenju izločanju pokrite trotovine
Tu Brndušiću pritrjujem predvsem na podlagi mojih letošnjih izkušenj s to zadevo. Od nje sem si veliko obetal. Saj sem o tem veliko pisal.
Ampak sem ponovno videl, da je to povezano s preveč "mesarskega" dela. Zato ga bom opustil.

Bo pač tudi pri meni v "prehodnem" obdobju (dokler ne bo pri nas potrjena kakšna druga manj škodljiva metoda) pelo kemijsko tretiranje ob skrbnem ščitenju
panjskih mediščnih etaž in njihovega satja pred posledicami takega tretiranja. To je pri mojih AŽ-maksijih zlahka uresničljivo.

Za zaviranje rojivosti pa mislim ukrepati pri mojih "maksi" družinah, z dodajanjem odkrite (čebelne) zalege iz manjših pomožnih družin.

Naj medi (takrat je čebelarjenje poezija)!

Marjan

Marko · Objavljeno: 09 Jul 2014 13:57 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 10 Jul 2014 07:11 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 10. julij 2014

Debata o panjskih žrelih

Marko:
Večinska praksa čebelarjenja pravzaprav ne izpričuje ničesar, kar bi bil argument spodnjim, pravokotnim žrelom .
Razen tradicije, za katero pa čebelam (verjetno) ni kaj dosti mar.

Ne ljubi se mi ta hip iskati v naši literaturi opisov razlogov za uveljavitev spodnjih, glavnih* žrel. Mislim, da so podrobno opisani.

Bom kar na pamet dopolnil moje razmišljanje o panjskih žrelih :

Da je žrelo spodaj je praktično za čebele in čebelarja.

Vsi odpadki se lažje ali sploh lahko čistijo (mrtvice, drobir, itd ter odpadla varoja).
Za to in tudi za primer najhujše vročine ter natrpanosti čebel v panju, imajo klasični nakladni in tudi po njihovem vzoru žnideršiči tim. »ameriško« žrelo.
To je premična letev z vrezanim nizkim, pravokotnim žrelom, ki jo čebelar odstrani, če podnico od spredaj čisti ali daje čebelam ob potrebi veliko zraka in še kaj.

Čebele imajo pri spodnjem žrelu zelo dobro (najboljšo) komunikacijo do vseh satov in do podsedujočih čebel v »verigah«, po katerih se tudi vzpenjajo k svojim ciljem v panju.

Spodnje žrelo je zaradi nevarnosti ropanja najbolj odmaknjeno od medenih zalog čebel v vencih medu nad zalego in v mediščih.

Da so pa žrela v panjih pravokotnine oblike, je poleg varnosti za čebele pred vdorom raznih večjih živali od čebel (sršeni, smrtoglavci, rovke…)
tudi praktični razlog, da nima vsak amaterski izdelovalec panjev pri sebi ustezno velikost svedra za izrez okroglega žrela.

Pokončne satne letvice pri vlaganju satnih okvirjev na »hladno« stavbo res nekoliko pripirajo prost vstop med satje pri okroglem žrelu in otežavajo vdor neljubih obiskovalcev panja.

Kaj pa, če se poskuša čebelariti na toplo stavbo ali samo z zgornjo satno letvico?
Tudi nastane manj zoženega vstopa v panj pri okroglem žrelu, če je zvrtan v sredini, širina panja pa ni za neparno število satov?
Takrat vodi okroglo žrelo po sredini naravnost v satno ulico.

To bi za moje pojme kar za silo zadostovalo pri utemeljitvi razlogov za spodne nizko, pravokotno panjko žrelo, ki ga je tudi najlažje pripirati
ali odpirati, poleg omembe, da se je taka oblika potrdila v dolgoletni najširši praksi.

*
Vsi nekoliko večji panji imajo v svoji konstrukciji več žrel.
Omenim samo, da ima naš panj žnideršič v osnovi dvoje žrel.
Pod sati mediščne etaže še enega, manjšega – tudi z manjšo brado (glavno žrelo žnideršiča je opremljeno z večjo brado, ki se po potrebi
lahko preklopi navzgor (ob prevažanju panjev ipd), da se ne polomi.

S tem dodatnim žrelcem pri klasični rabi žnideršičev, čebelar lahko uresničuje mnogo nalog pri čebelarjenju. Tudi te, ki jih prebiram v forumu.
Kaj šele pri sestavljeni rabi AŽ-maksi dvojčku ali trojčku!
Slednji ima v svojem sestavu kar 6 žrel – po eno v vsaki etaži.

Naknadno sem le poiskal nekaj navedb o tej zadevi v moji najljubši in daleč najpopolnejši naši čebelarski knjigi:
«Knjiga o čebelarjenju« ali »Sodobno čebelarstvo« iz leta 1958 (v dveh delih – teoretični in praktični). Skeniral sem jih in to spodaj prikazujem.

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2014 09:18 Naslov sporočila:

Marjan je napisal:
"To bi za moje pojme kar za silo zadostovalo pri utemeljitvi razlogov za spodne nizko, pravokotno panjko žrelo, ki ga je tudi najlažje pripirati
ali odpirati, poleg omembe, da se je taka oblika potrdila v dolgoletni najširši praksi."

Sam nimam namena kogarkoli prepričevati ali pa napeljevati na to kakšna žrela naj ima na panjih. Kogar zanima se bo že sam odločil ali bo poskusil še kaj drugega kot to kar veleva dolgoletna praksa in naša svetla tradicija.

Sicer imamo eno težavo pri našem pogovoru, ker Marjan dvomiš v to, da je Ivan Brnduš uspel naštimati panje tako, da nima težav z varojo. Ker mu pač ena nadzorna komisija inkognito ne visi 24 ur na dan za vratom in mu gleda pod prste, oziroma v panje. In ker tega ni, moramo pač dvomiti in je lahko to res, lahko je vse skupaj laž in hopa cupa sem in tja.
Jaz osebno mu verjamem, s tem res nimam nobenih težav in mislim da edino tako lahko smelo krenem v neko poskušanje, za katerega se tudi ti Marjan pri ljubiteljskih čebelarjih s srcem zavzemaš. Tako si vsaj zgoraj napisal.
Zato predlagam da se psokusimo otrest tega sumničenja in nehamo biti nejeverni Tomaži. Pa najbrž nismo vsi lopovi in prevaranti. Čemu le.

Torej.
Občutek, da je žrelo spodaj praktično za čebele je samo občutek. V praksi se je pokazalo, da čebele tudi pri okroglem vhodu brez težav čistijo podnico. Spomladi sem zamenjal podnico pri takem panju in je bila bp, brez posebnosti. Brnduš nima nobenih težav, mislim njegove čebele, Marko tudi ne poroča o težavah.
Če ima kakšne težave čebelar, se bo moral pač malo potruditi. Panji so namenjeni čebelam in ne njegovi komotnosti.
Nikjer nisem zasledil znanstvenih dokazov, da imajo čebele pri spodnjem vhodu boljšo komunikacijo do satov. Logika pa mi govori obratno. Čebela prileti utrujena polna medu na spodnji vhod. Potem pa mora ves tovor nest na vrh. Ali pa prileti na višji okrogli vhod in je ta pot mnogo krajša. Kaj je zdaj lažje?
Pošteno pa moram povedati da menim, da ima čebela težave s tovorom le med letom. Ko je na tleh, v panju, na nogah, pa mislim da brez večjih težav zleze tja, kamor bo odložila med.
Glede ropanja je zanimivo to, da je v AŽ panjih s spodnjim vhodom zelo veliko težav z ropanjem. Saj kar naprej beremo koliko ropanja je. Če bi bil spodnji vhod res tako dobra obramba, potem bi bilo mnogo manj ropov. Razlogi za ropanje so drugje in so možni tako pri okroglih kot pro spodnjih pravokotnih.
Sršeni, strmoglavci.... Močna zdrava družina, ni šans, čebele to vse lepo porihtajo. Sršena zadušijo, spečejo na žaru, strmoglavca pa pojejo. En moj koš je bil zgleda privlačen strmoglavcem. Zapovrstjo sem tri našel na podnici (spodnji vhod). Ampak je lahko vsakemu žal, da je šel nepovabljen na obisk.
Da amaterski izdelovalci nimajo svedrov. To danes ni noben problem. Za par evrov se dobi tak sveder.
Pri meni so sati parni, osem satov, okrogli vhod na sredini. Ne najboljša varianta. To se reši z neparnim številom satov. Na zadnji sliki Brnduševega panja v zgornjem postu, kjer z senzorjem merimo temperature pa se vidi reža med sati. Lahko direktno pihne med sate. Torej tudi tako gre. Tudi v tem panju so bile temperature varoji neprijazne.
Kaj če se poskusi s toplo stavbo? To bo najbrž v kratkem poskusil Tadej. Glede na njegovo izkušenost in senzibilnost, verjamem da bomo dobili verodostojen podatek kako to špila.

Zgoraj navedene utemeljitve so lahko tako tako. Ampak, kar se mene tiče, vse je premostljivo če se čebelar malo potrudi.

Pozabili pa smo na najbolj pomemben razlog za okrogli vhod. Zakaj že bi se odločili zanj?
Zato da ustvarimo varoji neprijazno okolje. Da ustvarimo pravo mikroklimo (temperaturo, vlago, CO2 in kaj še tega potrebnega za mikroklimo obstaja) Ali imamo dokaz za to?
Trije smo se potrudili in šli po dokaze na žalostni jug Balkana. Verjamem da smo jih tudi prinesli. V sliki in besedi. Tri dni smo te "dokaze" lahko v živo gledali tudi preko elektronike.
Morda pa je Brnduš svojo elektroniko naštimal tako, da kaže rezultate kot si jih on želi, he,he. Srbska posla?
Ne, Ivan je preresen človek, vreden polnega zaupanja.
Nikogar ne silim (zdaj govorim v svojem imenu), da tem "dokazom" verjame. Mene so pač prepričali in mi dali odlično osnovo da eksperimetiram.

Na koncu pa. Hecno Marjan je rečt, da praksa pri nas dokazuje da je boljše spodnje pravokotno žrelo. A imamo neko prakso z okroglimi vhodi? Imamo primerjavo praks? Nimamo je.

Mogoče sem kak stavek napisal v ciničnem tonu. Priznam malo cinizma je v meni. Ampak je bilo dobronamerno.
Vse dobro želim vsem in ja, gremo veselo v eksperimentiranje. Kakršnokoli. Dosedanja praksa in tradicija nas ne smeta ovirati.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

tedi · Objavljeno: 10 Jul 2014 10:54 Naslov sporočila:

Zelo dobro si zapisal , Istok, se pridružujem. Šlo nas je 5, 4 čebelarji in ena spremljevalka.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 10 Jul 2014 11:09 Naslov sporočila:

Joj, kako sem lahko napisal trije. Seveda nas je bilo pet.
Ampak smo se mi trije ves čas držali skupaj in mi je to nekako avtomatsko ušlo.
Se opravičujem.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 10 Jul 2014 11:22 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 10 Jul 2014 12:47 Naslov sporočila:

Meni okroglih žrel sploh ni potrebno sprejeti. Sem jih že davno. Kdor je bil na mojem stojišču je lahko videl , da ima vsak panj odprtega vsaj enega. Ker več ne prevažam, ne štejem varoj kot prva leta, moram samo še odstraniti mrežno podnico in mrežni pokrov. To pa sem itak že nameraval storiti zaradi poenostavitve izdelave panja.
Ko smo se vračali sem v šali dejal, da bomo eno leto molčali o tem kar smo videli in slišali. Mogoče bi bilo dobro.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 10 Jul 2014 13:08 Naslov sporočila:

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli