 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
 Objavljeno: 18 Feb 2014 13:58 Naslov sporočila: |
 |
|
Tega ne sme noben patriot jemat za smetenje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 18 Feb 2014 14:00 Naslov sporočila: |
|
|
Čista 5ka.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 18 Feb 2014 23:08 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Vabilo k pojasnjevanju* odgovorov na moja zastavljena diskusijska vprašanja
*ne le odgovarjanju z najkrajšo splošno nikalnico ali pritrjevalnico, brez zadosti izčrpnih obrazlag za kakšno vaše stališče, ki bi temeljile na vaših izkušnjah ali argumentih, s katerimi kot razpravljalci soglašate.
Naj ponovim moja vprašanja:
1- Vprašanje s pričakovanjem vašega vsaj najpomembnejšega obrazloženja (ne le v enem ali dveh stavkih) mnenja (debate) o mojih opisanih načinih preganjanja varoj s pomočjo intenzivnega lovljenja v trotovino, ki izklučuje uporabo čebelarju, čebelam in čebeljih pridelkih škodljivih, na zatiranje varoj pa učinkovite kemije vseh vrst, vključno kislin. Pa tudi raznovrstnih, dvomljivo na varojo učinkovitih »čajčkov« in napitkov?
2- Vprašanje o vašem prvotno odklonilnem odnosu do poseganja v čebelje gnezdo, glede na dosego najvišjega protivaroznega cilja?
3- Vprašanje z vašim mnenjem (obrazloženim prepričanjem) o koristnosti (nujnosti) panjev, ki se jim da poljubno večati panjsko prostornino – kot je tudi primer mojega opisovanja načinov uporabe panjev AŽ na način »maksi«, ki je postal panj s poljubno veliko prostornino, kar se še sedaj tako AŽ-panjem, kot vsem drugim listovnim panjem odreka v korist nakladnih panjev?
4- Vprašanje z vašimi utemeljitvami o koristnosti čebelnjakov tudi za »nakladno« čebelarjenje (morda zato z enostavnejšimi pokrovi ali pokrivali in ne strehami nad zgornjo naklado). Obrazložite vprašanje, kako si predstavljate doseči s prostostoječimi nakladnimi panji brez čebelnjakov ali posebnih zgradb potrebo (možnost) po najtesnejšem, intimno sonaravnem čebelarjevem »življenju s čebelami« (vključno z »apiterapijo«)?
5- Vprašanje z vašim obrazloženim mnenjem – stališčem - o koristnosti tim. »servisnih« panjskih oddelkov pod čebeljnim gnezdom, (ki sem jih vpeljal pri mojih AŽ-maksi panjih)?
6- Vprašanje z obširnejšo opisano utemeljitvijo vprašancev, o nujnosti ali nepotrebnosti dopuščanja čebeljim družinam, da rojijo. Posebno vaša obrazloženo mnenje glede na mojo zamisel o avtomatskem rojnem prestrezalu z možno avtomatsko usmeritvijo roja v prazen panjski oddelek ali sosednji panj?
Vesel bom, če boste upoštevali to vabilo in se izognili načinom razprav, ki to niso, ali so pa zelo pomanjkljive.
(npr. »o okusih se ne razpravlja«; »razlogov za nakladno čebelarjenje je veliko« - in pika…).To je bilo v glavnem vse, kar sem v teh dneh zvedel. Dajte, razpišite se, vsaj tako, kot doslej tukaj Marko in Istok!
Pardon! Na kraju tega spisa sem zapazil dopadljiv medklic o patriotizmu. Saj gotovo soglašate, da, če je kdo med nami patriot tudi v čebelarskem smislu, ga ni treba iskati z lučjo. Rad bi videl, da bi bili vsi!
Pa še to: tudi sam bi rad prejel kakšno vprašanje, ki komu leži na duši in pri čebelah.
Domoljubne upodobitve našega zelo in malo manj starega načina čebelarjenja ter življenja čebelarja s čebelami, ki mu stalno »rojijo« v glavi. (Slikar Gaspari).
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 00:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ah kaj hočete g. Marjan, jaz sezem le do pripombe, da se o okusih ne razpravlja, več žal ne gre. Imejte potrpljenje z nami (mano), jaz z vami ga imam, zase ocenjujem da ga imam za vas zelo veliko (potrpljenja namrec).
Lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 07:35 Naslov sporočila: |
|
|
hvala zlatko 
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 08:07 Naslov sporočila: |
|
|
Bo treba sprejet dejstvo, da tale forum ne premore prav dosti članov. Večina njih, o metodah, ki naj bi bile predmet razprave niti ne razmišlja.
Nekateri (moja malenkost) pa je nekatere od teh metod že preiskusila.
Pokazale so se kot pozitivne.
Še vedno pričakujem , da se nam , Marjan pridružiš kot polnopravni član.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni
Marjan, skoraj prepričan sem, da ne bom zadovoljil tvojih pričakovanj po vsebinski globini odgovorov in dovoljšnji obširnosti pojasnil na tvoja vprašanja.
Prvič zato, ker se nimam za doraslega tvojim desetletja nabranim izkušnjam in temu primerni doraslosti razmišljanja o življenju in 'potrebah' čebel.
Drugič pa zato, ker je AŽ, na katerega se nanaša del tvojih vprašanj, zame praktično 'Tabula rasa'.
Nekaj pa bi vendarle rad napisal. | Marjan je napisal/a: |
1- Vprašanje s pričakovanjem vašega vsaj najpomembnejšega obrazloženja (ne le v enem ali dveh stavkih) mnenja (debate) o mojih opisanih načinih preganjanja varoj s pomočjo intenzivnega lovljenja v trotovino, ki izklučuje uporabo čebelarju, čebelam in čebeljih pridelkih škodljivih, na zatiranje varoj pa učinkovite kemije vseh vrst, vključno kislin. Pa tudi raznovrstnih, dvomljivo na varojo učinkovitih »čajčkov« in napitkov? |
Prav gotovo intenzivno lovljenje - vsaj namen je tak, o verodostojnih rezultatih (recimo primerjava 5 panjev z in 5 brez 'lovilcev') ne morem soditi - že samo po sebi izključuje kemijo vseh vrst, o kateri govoriš in za katero se tudi vsi tu strinjamo, da je škodljiva in je ne želimo uporabljati (kisline zaenkrat nekateri pogojno).
A tak način privabljanja varoj v pasti, kakor jih imenuje kar precej čebelarjev - bodisi da gre za gradilni sat, bodisi za ogrevalne pripomočke ipd. - drastično zmanjšuje število trotov v družini. V nekaterih metodah kar ves čas razvoja čebelje družine.
Seveda je lahko za nekoga to zgolj majhna kolateralna škoda in nujno zlo v boju z nepridipravom, v mojih očeh pa predstavlja kar hudo rušenje ravnovesja v družini in stalen pritisk nanjo k ponovnemu vzpostavljanju le-tega.
Pa ne gre zgolj za ravnovesje - še lepša beseda je harmonija. Majhno (manjše) število trotov predstavlja (ne)posredno ogroženost čebelje populacije, saj je prepričanje, da so le nepotrebni odžiralci hrane in tako povsem odveč v družini postalo že kar splošno razširjeno med čebelarji.
Trend - tudi zaradi drugih okoliščin - vodi v smer maloštevilnih slabo vitalnih moških osebkov, česar ne more na drugi strani nadomestiti še tako izjemno strokovno utemeljeno in praktično uporabno vzrejanje matic.
To še najmanj  .
Če pa bi že moral tehtati med - na kratko rečeno - 'kemijo' na eni strani in
'lovilci varoje' na drugi strani, bi se gotovo odločil za slednje in skušal na nek način kompenzirati odlov trotov.
A prepričan sem, da obstaja tudi tretja pot.
| Marjan je napisal/a: | | 2- Vprašanje o vašem prvotno odklonilnem odnosu do poseganja v čebelje gnezdo, glede na dosego najvišjega protivaroznega cilja? |
V povezavi z lovilnimi metodami ?
| Marjan je napisal/a: | | 3- Vprašanje z vašim mnenjem (obrazloženim prepričanjem) o koristnosti (nujnosti) panjev, ki se jim da poljubno večati panjsko prostornino – kot je tudi primer mojega opisovanja načinov uporabe panjev AŽ na način »maksi«, ki je postal panj s poljubno veliko prostornino, kar se še sedaj tako AŽ-panjem, kot vsem drugim listovnim panjem odreka v korist nakladnih panjev? |
Tu se lahko pogovarjamo o dveh vidikih:
- namen uporabe ene in druge vrste panjev
- preprostost širjenja njihove prostornine
Koš je (skoraj) vzorčen primer panja, pri katerem se prostornine ne da širiti. Pa vendar mi je ljub .
Izjemno primeren je za 'pridobivanje' rojev, novih družin torej - če tule damo na stran tudi vrhunskost medu v njegovem satju.
In pri tem je njegova nespremenljiva prostornina prav tisti faktor, ki ga dela odličnega.
V kategorijo nerazširljivih panjev sodi tudi klasični AŽ - kot takega ga uporablja večina ljubiteljskih čebelarjev. Ker hkrati izvajajo tudi vse mogoče postopke, da preprečijo rojenje, si ga drznem imenovati problematičnega, saj onemogoča ustvariti družini sivke dovolj prostora za optimalen razvoj. Ponavljam: klasični AŽ uporabljen na klasičen način.
Drugi vidik pa je enostavnost povečevanja prostora sledeč razvoju čebelje družine.
Tu pa nakladni panj nima prave konkurence. Dodaš ali podstaviš naklado, po potrebi še kaj malega postoriš s sati ...
Lahko ga (npr. družino v rojilnem razpoloženju) precej preprosteje kot AŽ prepoloviš ali še bolj 'zdesetkaš'.
Dosti lažja je tudi manipulacija z nakladnim panjem - preselitev npr 20-50 m ali celo na nekaj km oddaljeno mesto, ko gre za narejenca, ki ga po nekaj tednih prineseš nazaj.
A to je že stvar, ki ni neposredno povezana s širjenjem prostornine.
Tule moram končati, ker me priganja delo.
Pozdrav vsem zaenkrat. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
levstek008
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46
Prispevkov: 265
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 10:41 Naslov sporočila: |
|
|
Kot je Tadej zapisal, res ne razmišljam o maxi AŽ-ju, niti kaj dosti ne pregledujem to stran....
ZA mene je to pre-komplicirano (pač ne razumem) in bi mi verjetno pobralo veliko preveč časa.
Sprejmem samo tak panj, da ko ga odprem, da takoj vidim morebitno težavo in naslednji trenutek rešitev te težave.....Enostavno nima časa razmišljat in se zezat, kaj bi, če bi, kako bi..... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 19 Feb 2014 10:52 Naslov sporočila: |
|
|
strinjam se z markom...
jaz to temo samo prebiram, ker se ne čutim niti približno kompetentnega da bi pisal o čemer koli kar marjan sprašuje oz. bi rad razpravljal.
enostavno sem samo začetnik, ki je trenutno spet brez čebel.
po drugi strani, pa bi rad vseeno nekaj napisal. Marko, teza da košu ne moreš spreminjat prostornine absolutno ne zdrži, oziroma če resnično misliš da je temu tako, to pomeni da samo še nisi videl kaj vse koš zares ponuja, pa ne da bi jaz naveliko čebelaril v koših, temveč vem kaj sem videl in kaj obstaja za širitev koša.
namreč, za koše obstajajo slamnati obroči ki se jih podstavi, koš se enostavno postavi na ta obroč. Lahko pa se ga tudi pritrdi, in tako čebelam povečaš prostornino, in to lahko narediš večkrat če je treba.
To je nekako podobno kot bi nakladnemu warreju podtaknil novo podklado z edino razliko, da pri košu zgoraj ne moreš ničesar odvzet.
torej v razmislek.
lp.
edit. in če nadaljujem matejevo misel, tukaj smo upam rečt večino taki ki čebelarimo z nakladnimi panji. Jaz kot začetnik o listovnih panjih niti nočem razmišljat, ker mi že za nakladne pobere preveč miselnega procesa  seveda pa to ne pomeni da ne preberem, vse preberem, že zato, ker je lahko mogoče vmes kakšna ideja ali informacija, ki se pri nakladnem sistemu lahko uporabi.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 23 Feb 2014 21:52 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Moji nameni in izkušnje s troti ter panji poljubne prostornine
debata
| Zlatko H je napisal/a: | | »…Imejte potrpljenje z nami (mano), jaz z vami ga imam, zase ocenjujem da ga imam za vas zelo veliko (potrpljenja namrec)…« |
- pravi zelo odkrito Zlatko, ki ga spoštujem - in z njim povsem soglašam, ker naj velja tudi v obratni smeri.
Dodajam pa k temu še en pojasnjevalni izrek:
| Citiram: | | »Potrpežljivost je blažja oblika obupa, preoblečenega v vrlino«. (Ambrose Bierce) |
Nikoli ni treba povsem obupati! Vse (naj bi bilo) rešljivo! Zato pa rabimo tudi potrpljenje, ki je božja mast…. Sam sem tudi na podlagi gornjega izreka tukaj, čeprav kot pravite poseben, neenakopraven član vaše druščine. Saj sem v tem forumu res nekakšna črna ovca. Ampak včasih je koristna je tudi črna volna?!
Sedaj pa k tej ubogi, očitno nepomembni, močno zguljeni stvari z mojimi vprašanji. Vidim, da se veliko ponavljamo.Tako z vprašnji, kot z odgovori. Kdor uspe pregledati vse vsebine foruma, ki že odgovarjajo na vprašanja ali dileme, čast mu! Jaz, priznam, tega ne zmorem. Zato kar naprej ponavljam in odgovarjam na že povedane stvari.
Marko je lepo nanizal vrsto razlogov v korist popolnoma svobodne odločitve čebelje družine, koliko bo imela trotov. Na koncu je tudi dobro iztehtal vprašanje za diskusijo iz moje prakse ukrepov proti varoji. Napisal je:
| Marko je napisal/a: | »…Če pa bi že moral tehtati med - na kratko rečeno - 'kemijo' na eni strani in
'lovilci varoje' na drugi strani, bi se gotovo odločil za slednje in skušal na nek način kompenzirati odlov trotov.
A prepričan sem, da obstaja tudi tretja pot…« |
Temu ne oporekam, lahko le še kaj dodam, oziroma ponovim iz že objavljenega.
Moja »trotovska« bitka z varojo je le »prehodne« narave, dokler se ne najde nekaj mnogo manj posledično škodljivega proti varoji. Podobno, kot to delate kompromise na druge načine tudi vi, pa ne bom navajal katere in kako, saj jih poznate. Pač ne želimo v teh »prehodnih« letih vsi skupaj (zaradi »tretje – idealne - poti«) izgubiti čebele zaradi nekih principov!
Glede pomena trotov v čebelji družini, pa bi jaz poleg tega, kar je navedel Marko, dodal, da po mojih dolgoletnih izkušnjah čebelarjenja nikdar nisem zaznal kaj slabega, če sem družino spodbujal h gojenju trotov in nato pokrito trotovsko zalego odstranjeval, bodisi zaradi varoj, bodisi zaradi zmanjšanja rojnega razpoloženja.
Obratno! Tiste družine, ki so lahko gojile največ trotovine in iz katerih sem izločal pokrito, predno se je izlegla, so prinesle največ medu in so bile videti najbolj vitalne. Ta dejstva mi zadoščajo bolj , kot še tako prepričljive teorije, ki jih poznam.
Seveda pa je za kaj takega treba na žalost večkrat poseči v gnezdo družine. Kot berem in vidim na lepih slikah v tem forumu, vsi še večkrat kot jaz, zaradi varoj in tudi česa drugega, odkrivate gnezda, trosite po čebelah v ulicah sladkor in žveplov cvet ter jemljete sate iz panja. Bral sem pa, da ste se v začetku zaklinjali, da tega za nobeno ceno ne boste delali zaradi doslednega spoštovanja metod samoobrambe čebel proti varoji, ki to terjajo. To sem imel v mislih in dal pod vprašaj, kaj sedaj?
Ali ste še tega prepričanja?
Trote čebele rabijo za oploditev (svojih?!) matic – normalno le v rojnem obdobjo (ca. tri mesece v letu). Sicer jih ne goje. Ko odslužijo svojemu edinemu namenu jih neusmiljeno - nasilno - preženejo iz panja in od hrane. Če bi čebelja družina nujno rabila trote še za kaj drugega, bi jih gojila in imela celo leto, mar ne?
Jaz trote zaradi varoj (dokler ni »tretje poti) v »gojitvenem« obdobju iz družine preganjam (nikdar jih praktično ni mogoče vseh!) skupaj z varojo, ki jo je na njih ca. 10 x več, kot v čebelni zalegi. Zato se v zameno v veliki meri izognem uporabi strupov, ki tudi niso nežni, tako čebelam kot čebeljim pridelkom. Vprašanje je, če pomanjkanje množice izleženih (!) trotov v rojnem času res vpliva na harmonijo v družini, ali je to le teorija? Upoštevati je, da tudi troti v zalegi že vplivajo na stanje v družini. Ne le za »harmonijo«, temveč tudi za to, da se čebele – krmilke lahko v odkriti trotovski zalegi lažje znebe pritiska nastajanja mlečka v njihovih žlezah – kar gotovo spremeni »harmonijo« v družini in jo sili k razbremenitvi - rojenju. Pri meni se negativnih posledic tega izočanja trotov ne vidi, kot sem že rekel, je celo obratno, več prinesejo medu, so vitalne, z manj varoj in manj rojnega razpoloženja. Vprašanje je tudi, če bi bila domnevno oslabljena harmonija družine zaradi pomanjkanja množice izleženih trotov za čebele bolj škodljiva, kot alternativni protivarozni strupi in poškodbe – mednje sodijo tudi kisline?
Nikakor nisem želel pogrevati nikakršnje »panjske vojne«, ko sem postavil zgolj vprašanje vaših pogledov na koristnost čebelarjenja v panjih, ki nudijo poljubno veliko prostornino. Žal se nehote prične primerjanje (ki je pozitivno) in postavljanje na okope (ki je nezaželeno). Marko je smotrno razdelil vprašanje uporabnosti panjev z omejeno (majhno) prostornino nasproti panjev s poljubno veliko prostornino. Pravi, da je treba razlikovati dve glavni vrsti panjev, glede namembnost. Omenil je pa tudi razlike pri preprostosti manipuliranja med nakladnimi in AŽ maksi sistemi.
Male panje jaz zelo koristno uporabljam za pomožne ali rezervne družine, Tudi AŽ-panje na »klasični« način (brez sestavljanja, pač pa z možnostjo priključitve tretjega oddelka – »zaklade«, in še Zandrove enosatne prašilčke.Vprašati sem želel, če imate tudi vi namerno take maloprostorninske panje, ker nekateri čebelarji te odklanjajo kot nepotrebne iz raznih razlogov.
Panje s poljubno veliko prostornino pa imate vi, ki čebelarite s prostostoječimi nakladnimi panji, kot tudi jaz s sestavljenimi AŽ-panji v čebelnjaku.
Nekaj nerazumevanja je očitno še vedno, pri navajanju, kako so moji »maksiji« komplicirani in slabše uporabni, kot nakladni.
Komplikacij pa pri meni ne vidim. Uporabim moje stare AŽ-panje. Izrežem ali zvrtam v njih par odprtin in AŽ-panj z neomejeno - poljubno veliko prostornino imam. Druga stvar so tehnologije čebelarjenja v katerenkoli panju. Tudi v teh panjih lahko izberem najbolj enostavno ali najbolj komplicirano metodo.
Seveda obstajajo določene razlike v prednostih in slabostih enih in drugih in te sem želel s vami prediskutirati, da si natočimo čistega vina.
Moje AŽ-maksi panjske enote imam na prvotnih mestih– prav za prav v istih osnovnih panjih njihove skladovnice v čebelnjaku. Ni mi treba kupovati ali izdelovati novih panjev in trajanje teh panjev je izredno dolgo. Ne vidim konca njihove uporabnosti, čeprav so že sedaj stari okoli 100 let! Panjske etaže v njih odpiram ali zapiram silno enostavno, brez razstavljanja panjev in motenja družine, samo s porinjenjem ali izvlačenjem tanke pokrovne plošče nad veho.
Seveda tudi v teh panjih lahko ožim posamezne etaže, če hočem kje manjšo družino ali sestaviti v njih ožji panj – »dimnik«, ki je sedaj precej v modi. Vse to sem že tu opisoval in prikazoval.
Res pa posamezne, take velike in težke panjske AŽ- enote ne premeščam. Saj za to nimam pri mojih tehnologijah čebelarjenja popolnoma nobene potrebe. Če pa bi imel potrebo, jih lahko spet enostavno razstavim v osnovne enote in tako razstavljene prenesem ali prepeljem kamorkoli.
Obstajajo pa za prevaževalce na paše prevozni čebelnjaki v katerih bi lahko prevažali tudi take velike AŽ-panjske enote. Bodisi sestavljene iz posameznih panjev ali narejene kot panjske omare – regale - po tem »maksi« sistemu, ki je lahko še ugodnejša rešitev. (Slovenska abeceda ne vkjučuje znaka x tudi pri udomačenih tujih besedah, zato ga ,slovnično pravilno, ne uporabljam pri mojem poimenovanju tega, po velikosti maksimalnega AŽ-panjskega sistema).
Opomba:
Tadeja sicer in tudi v odzivu na moja vprašanja, smatram kot posebnost v tej druščini. Kaže se kot profesionalni čebelar (da ne rečem besedo »industrijski«, s slabšalnim nadihom – ki ga seveda odklanjam, - in je vzniknila dokaj čistunsko v tem forumu). Rad bi pa o njem kaj več zvedel in še o drugih, ki so zelo skopi pri razgrinjanju podatkov o svojem čebelarstvu. Se oproščam zaradi moje nevednosti.
Bom kar navedel Tadejev tekst, ki je kratek a zelo poveden:
| tedi je napisal/a: | »...Bo treba sprejet dejstvo, da tale forum ne premore prav dosti članov. Večina njih, o metodah, ki naj bi bile predmet razprave niti ne razmišlja.
Nekateri (moja malenkost) pa je nekatere od teh metod že preiskusila.
Pokazale so se kot pozitivne….« |
| tedi je napisal/a: | | »…Še vedno pričakujem , da se nam , Marjan pridružiš kot polnopravni član..« |
O tem Tadejevem pričakovanju sem že povedal svoje razloge in (zaenkrat) ne vidim in nisem v stanju, da bi jih spreminjal. Hvala za vabilo!
Sem to sliko sicer že prikazal, pa nič ne de. Iskanje že objavljenega je težavno. Saj se prehitro pozabi, kaj je bilo že napisano in naslikano – čepraj le en članek ali stran pred tem! To prikazujem ponovno za komentar, kako se prostornina AŽ-panja da enostavno povečevati ali zmanjševati. Le na distančni vložek, ki je vstavljen v izrezano veho med dvema panjema je treba poriniti ali izvleči pokrovno ploščico. Čebele, če imajo potrebo in interes mi brez problemov komunicirajo preko teh lesenih, hitro propoliziranih distančnih vložkov iz etaže v etažo.
Konkurenca – jaz bi rekel izbor – je tu. Vzemi ali pusti! Svobodna odločitev!
Ponovil bi tudi jaz še to staro modrost: Bolj važen kot panj je čebelar, ki stoji za panjem! Nato pa prihajajo druge važnosti, med njimi tudi dober panj.
Delo s čebelami na svetlobi
Komentirati želim še zelo čustven, a »težko opisljiv občutek dela s čebelami na prostem« ob lepem dnevu za tako delo - v nasprotju z delom v čebelnjaku, »ki vzbuja tesnobo in mrak pri srcu«, kot se je izrazil Marko s prijaznim komentarjem v zvezi z mojo predstavitvijo čebelnjakov za vse vrste panjev v prejšnjem članku..
To je brez dvoma dobra lastnost prostostoječih panjev, ki pa naj bi jih panji v čebelnjaku ne imeli. Stari čebelnjaki s kranjiči niso rabili znotraj veliko svetlobe. Le toliko, kot so jo dale odprta vrata. Več je tudi niso rabili, saj niso v čebelnjaku pregledovali notranjosti panjev z nepremičnim satjem, pa še steklo je bilo drago..
Spremenile so se potrebe po svetlobi v čebelnjaku, ko čebelarimo s premakljivim satjem. Sedaj pa lahko rečemo, kdor le želi, ima v čebelnjaku svetlobe skoraj toliko, kot zunaj! Saj ima teoretično lahko v steklu vse površine, ki jih ne zasedajo panji in pohištvo, vključno streho.
V praksi pa so čebelarji s čebelnjaki prišli do ugotovitve, da naj bo v čebelnjaku svetlobe ravno prav in na pravem mestu. Najbolje spredaj, na strehi in ob straneh, da se čebele iz odprtega panja ne zaletavajo zadaj v čebelarja, ko lete proti svetlobi. Mora pa čebelar pomisliti tudi na negativne strani prevelikih zasteklitev. Kot je sončna pripeka, občutljivost stekla za poškodbe in vlome in ne nazadnje za kostrukcijske detajle, ki morajo spuščati čebela na steklih skozi begalnice na prosto preprečevati vhode čebel v čebelnjak. Tudi pri prostoječih panjih ni ob žarkem soncu vse rožnato!
Moj, podedovani, zelo star čebelnjak ima pas nizkih oken na izletni strani, nad panji do stropa čebelnjaka.Kar umna rešitev, posebno za tisti čas. Pri običajnem pregledovalnem delu s čebelami dobim svetlobo skozi veliko odprtino nastežaj odprtih vrat. Za res brezhiben vpogled v panj med sate in v satne celice, ko gledam za drobnimi jajčeci zalege, se poslužujem močne ročne električne svetilke. Razmišljal sem pa tudi o naglavnih (jamarskih…) svetilkah, da bi imel obe roki prosti. Večkrat pa sat, v katerem iščem jajčeca, nesem par korakov ven in ob sončni svetlobi vidim, kar iščem. Torej vse je dobro rešljivo tudi v čebelnjaku, samo delo s čebelami v panjih na prostem v oblačnem, turobnem, da ne rečem deževnem vremenu, pa je slabše rešljivo. Bomo rekli, takrat naj pa bo čebelar kar doma, čebele pa kakorkoli. Saj jih moramo itak pustiti čim bolj pri miru!
Primerno močna sončna svetloba pri delu s čebelami je zlato! To vemo in uporabljamo svetlobo po potrebi tudi čebelarji s čebelnjaki.
Na sliki ja moj oče in moj sin pred več kot 40.leti. Oče kaže sat pokritega medu za slikanje na soncu s satnimi kleščami. Vidijo se skoraj neuničljivi AŽ-panji, prednja okna in odprta vrata čebelnjaka.
Ne pozabimo pri tem na naš skupni ideal, ljubiteljskih čebelarjev, da bi dela s čebelami skoraj ne bi bilo in bi lahko preživljali ves naš čas s čebelami na klopci ob panjih ali na ležišču nad ali za panji!
***
Izostale so, vsaj doslej, razprave na vprašanja o koristnosti posebno oblikovanega čebelnjaka za nakladne panje z večnamenskim prostorom, tudi za apiterapijo. Kot, da je to postranska zadeva!
Ni tudi odgovorov na vprašanje, če je res nujno, da čebele v čebelarjevem skrbstvu po mili volji rojijo in ni zaznati resnično zainteresiranih, da bi do kraja razvili in preizkusili dano ponudbo – zasnovo, za avtomatsko prestrezanje rojev in njihovo avtomatsko usmerjanje v za roj pripravljen panj ali del večjega panja, - da bi bili roji bolj dobrodošli in dosegljivi tudi za tiste, ki nismo ves čas fizično pri čebelah.
Lep pozdrav! M.
Danes, 23. februarja, sem bil prvič v tej zimi na kratkem obisku pri mojih čebelah, ki samevajo na Bledu. Pogledal sem le pred žrela in sem vesel, da so iz vseh izletavale. Ja, tu je še prava zima in poleg polomljenega drevja še debel kovter snega! Mislim, da tem čebelam kljub temu ni nič hudega. Hrane imajo dovolj. Tudi toplote v panjih in varno zavetje pred neprilikami. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 23 Feb 2014 23:04 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | ...po drugi strani, pa bi rad vseeno nekaj napisal. Marko, teza da košu ne moreš spreminjat prostornine absolutno ne zdrži, oziroma če resnično misliš da je temu tako, to pomeni da samo še nisi videl kaj vse koš zares ponuja, pa ne da bi jaz naveliko čebelaril v koših, temveč vem kaj sem videl in kaj obstaja za širitev koša.
namreč, za koše obstajajo slamnati obroči ki se jih podstavi, koš se enostavno postavi na ta obroč. Lahko pa se ga tudi pritrdi, in tako čebelam povečaš prostornino, in to lahko narediš večkrat če je treba.
To je nekako podobno kot bi nakladnemu warreju podtaknil novo podklado z edino razliko, da pri košu zgoraj ne moreš ničesar odvzet.
torej v razmislek. |
Menda se nisem dovolj obširno razpisal, da je bilo tako razumljeno. Koš je seveda možno 'povečati', a njegov prvobitni namen je prav v tem, da se ga izkoristi takega, kot je. In v tem je morda najboljši .
Sem pa lani že počel to, o čemer pišeš ti, Peter. In to zelo uspešno. Gradile so nad pričakovanji (dve nakladi in pol - zelo pozno poleti) in še danes sem jim hvaležen.
Marjan, naj takoj in najprej napišem, da sem zelo vesel tvojega prvega letošnjega poročila z Bleda. Krasno !
Kaže, da bomi imeli letos precej boljši 'rezultat' prezimovanja kot lani.
O drugih odgovorih na tvoja vprašanja pa naslednjič. Kar zmanjkuje mi časa za pisanje na treh forumih.
Pozdrav v Ljubljano. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 25 Feb 2014 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Moje mnenje o resnem čebelarju in resnem čebelarjenju
Klopotec:
| klopotec je napisal/a: | »…Za mene je en zelo resen človek z 5 panji, ki se mu jebe za med ( ker tisto žličko na dan pa že pridela, za sebe ) zelo resen čebelar. V okolje spušča zelo dobre signale. In insekte.
En, ne najdem izraza, rečmu mu, subvencij deležen, ali pa zaslužen prevoznik s 150 panji pa je resen čebelar.
Sploh bi me zanimalo Marjanovo mnenje. Jasno da tudi vseh ostalih…« |
Z Istokom (klopotcem) si deliva podobno mnenje, samo malo drugače in bolj na široko povedano.
Moje (amatersko filozofsko) prepričanje je, da je »resen čebelar« vsak, ki so ga čebele zasvojile. Tudi tisti z najmanjšim številom čebeljih družin, ali silom prilik celo brez njih, ne le tisti, ki tudi sam zase iskreno pravi, da je le »pobiralec medu«.
Razčistiti velja le pojem »zasvojenost s čebelami«, ki ga uporabljam. Mislim, da je to stanje človekovega duha, da čebelam, ko jih vzljubi, nikoli več ne odreče te ljubezni. Če se to pri nekom le zgodi, mislim, da v resnici ni bil nikoli zares tako zasvojen s čebelami, da torej nikdar ni bil »resen čebelar« v tem smislu . Bil je samo njihov bežen znanec, morda celo ljubček, čebele pa predmet izkoristka, ki jih zlahka pozabi, torej v tem pogledu neresen čebelar ali čebelar, ki se je le nek čas ukvarjal s čebelami..
Definicijo za »resno čebelarjenje« pa težje najdem ali si jo zmislim. Spet bi najprej rekel, da vsi resni čebelarji tudi resno čebelarijo.
Kaj pa pomeni pojem »resnost«, ki je v tem primeru ključen? Pomagam si s pojmom »neresno«, ki je nasprotno resnemu. Kaj pa je neresno? Nekaj, kar je očitno in dokazljivo v nasprotju z zdravo pametjo in dejstvi?! To se vsakemu čebelarju (lahko) zgodi pri kakšnem nepravilnem ravnanju s čebelami, a ga ta izkušnja izuči, da ravna nato »bolj ali čisto resno«.
Vendar vemo, da se uporablja ta oznaka (resnost) v našem primeru tudi ali predvsem v kolikšnem obsegu, velikosti, poklicnosti in znanju se kdo ukvarja s čebelami. To naj bi bili vsi tržno usmerjeni in čebelarsko ( biološko, veterinarsko…) izšolani čebelarji.
Vsi drugi naj bi bili po tej klasifikaciji označeni za neresne čebelarje (»petpanjičarje«, »ljubiteljske«, »male«…).
Po moji predstavi je »neresno čebelarjenje« zelo relativen pojem in prisoten pri določenih načinih ali ukrepih čebelarjenja pri vsakem resnem čebelarju.
Ne morem si kaj, da ne bi ponovno prikazal stanje duha »resnega« čebelarja, ki so ga čebele obsedle ali zasvojile na sliki slikarja Gasparija, s podobo čebelarja, ki mu v glavi in po glavi vedno in za zmeraj roje čebele.
OPOMBA:
To, da sem ponovno vskočil z nekim mojim čebelarskim videnjem, ne pomeni, da naj bodo kar pozabljene debate o predhodno zapisanem!
Imam občutek, da raje ne bi debatirali o njih. Kakor želite.
LP! Marjan
Še to:
Tisti roj, ki se je vselil v staro drevoredno lipo na Dunajski cesti in sem o njem pisal, sedaj ne kaže nobenega življenja. Tudi v najbolj toplem, sončnem dnevu ni nobene čebele na spregled. Žal! Taka je sedaj usoda čebel, ki so prepuščene same sebi – prej ali slej izginejo.Pogubi jih lakota in varoja, pa še kaj… |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 01 Mar 2014 12:34 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Še enkrat o (najmanjših) opravilih pri čebelarjenju na oddaljeni lokaciji.
S to tematikio sem se tukaj že ukvarjal pred pol leta ali več. Kot zgleda popolnoma brezuspešno in pozabljeno. Kajti Zlatko še vedno sprašuje Tadeja:
| Zlatko H je napisal/a: | »…Nikakor se ne morem dokopati do kompletnih informacij o čebelarjenju na oddaljeni lokaciji, Elektrik je obljubil, da bo povedal svojo izkušnjo, pa ga že dolgo ni z nami. Smo že razpravljali na tem forumu o tem, pa še vedno nisem zadovoljen, postavil sem vprašanje na drugih forumih, pa ni pravega odgovora.
Kaj lahko začnem s tabo debato na to temo. Čisto konkretno. Nekaj družin bi rad odpeljal približno 50km stran od doma, na lokacijo kjer je vsaj v teoriji paše dovolj čez vse leto.
Torej paša se tam začne s sadnim drevjem, divjimi češnjami, pa regratom, potem pa gre naprej akacija......
Kako to izpeljati. Predvsem je treba s takimi družinami delati na zalogo, kako širiti gnezdo, kdaj (orientir je vedno cvetenje/medenje) v naravi.
Daj prosim neko izhodišče, da začnemo pomalem mozgati.
Morda bo ta debata še komu koristila?...« |
O tej zadevi sem tukaj veliko pisal iz svojih izkušenj – saj prebivam okoli 50 km stran od mojih čebel. Je pa najbrž tako, da (skoraj) nihče ne išče takih in podobnih podatkov v forumskem arhivu, oz. v preteklih objavah. Zato se moramo ponavljati. Naj povzamem, kako bi (bom) jaz z mojimi AŽ maksiji postopal v primeru, če ne bi (bom) mogel pogosteje obiskovati svoje čebele.
Takole:
Število čebeljih družin v čebelnjaku bi zmanjšal na minimum. Recimo na dva AŽ- »trojčka« z gnezdoma v dveh srednjih etažah in eno pomožno družino z gnezdom v eni srednji etaži prav takega »maksija«, ki bi mi ostal od zmanjšanja števila družin.
Začnem z opisom minimalnih opravil po izzimitvi. Preko zime seveda normalno ne bi imel potrebe za obiske, saj so čebelje družine na varnem in toplem v čebelnjaku.
Prvi obisk z ukrepi bi bil koncem aprila. Takrat bi »trojčkoma«, odprl medišči (odstranil pokrovno ploščo nad veho z lamelnim distančnim vložkom) in vanj zložil mediščno satjeiz omare, ki jo imam pri roki v čebelnjaku. V prvo mediščno etažo bi dal moje široke mediščne sate, v drugo pa navadne.Tako veliko medišče je pri mojih pašnih pogojih zadostno tudi za zelo dobro letino. Med odvzemam iz dvoetažnega medišča že sedaj le enkrat na leto, saj ga je v teh, povsem polnih satih, za okoli 40 kg v eni družini. Matična rešetka med plodiščem in mediščem pri taki ureditvi ni potrebna!.
V (dvoetažno!) zalegalno gnezdo obeh druži, bi iz pomožne družine dodal njene zaležene sate, da ju maksimalno okrepim za pašno obdobje.
Da za vnos teh satov naredim prostor v gnezdu »trojčkov«, bi prestavil v spodnjo, »servisno« etažo ustrezno število nezaleženih satov iz gnezda. Če so le-ti medeni jim spraskam pokrovčke in čebele imajo ob prenosu medu pri tem dodatno »pašo«.
Ker bi pomožni družini s tem odvzel vso zalego, bi za to leto delovala kot umetni roj, ker bi ohranila vse čebele z matico. Z njo ne bi imel to leto nič več dela.
V ohišji »lesic«, (ki jih imam stalno pripeti pred žreli »trojčkov« in so dobro opremljene tudi za zelo dolgo »delovanje« ob vstavitvi matične rešetke), bi kar ob tem obisku vstavil matični rešetki, da mi morebitni roji ne bi pobegnili, ko me do konca rojno – pašnega obdobja – dobra dva meseca – ne bi bilo mogoče priti k čebelam.
Drugi obisk z ukrepi bi opravil po glavni paši tudi v enem dnevu (sredi julija). Malo pred tem datumom se že konča tudi rojno obdobje.
Takrat bi odstranil matični rešetki iz »lesic« in v njunih predalih videl, če je med mrtvicami, ki jih čebele ne morejo zvleči skozi matično rešetko, tudi kakšna mrtva matica. To bi mi povedalo, da je tista družina, kljub izredno veliki panjski prostornini poskušala – najbrž razmeroma kasno – rojiti, brezmatični roji pa so se vrnili ali pa me kakšen »obsedelec« še čaka na drevesu. V panju je v tem primeru še nesprašena mlada matica. Sedaj lahko zleti na praho. Če pa družina ni rojila, bo v primeru ostarele matice sama uredila njeno zamenjavo s preleganjem.
Medišči obeh družin v »trojčkih« bi izpraznil vsega satja in čebel ter vehi prekril s pokrovno ploščo in blazino penaste gume.
Če bi ocenil, da v dvoetažnih plodiščih družin v »trojčkih« ni zadosti medu za zimovanje, bi kot krajne sate v njih dal kak močno meden sat iz teh medišč.
Medeno bero »za čebelarja« bi iztočil v prostoru, ki ga imam v hiši poleg čebelnjaka in iztočene sate zvečer vložil v obe »servisni« etaži pod gnezdom.
Čebele sedaj lahko pustiml same do naslednje pomladi.
Seveda s pripombo.
Do takrat, ko bom prisiljen na ta način čebelariti, upam, da bodo (bomo, boste) odkriti še boljše in manj strupene načine enostavne in učinkovite obrambe pred varojo od dosedanjih! Morda celo s samoobrambo čebel samih?!
Pri manj optimističnem primeru bi pa k temu drugemu obisku moral prišteti še kak enkratni ukrep proti varoji, ki ga imamo na razpolago že danes.
Za primerjavo z mojo opisano zamislijo, (ki si jo čebelarji z nakladnimi panji morda lahko prilagodijo njihovemu panjskemu sistemu), si oglejmo še enkrat podobno metodo z minimalnimi opravili, ki nam jo je pred kratkim predstavil Peter (lakotnyk):
| lakotnyk je napisal/a: | Warre je opisal čebelarjenje na daljavo v svoji knjigi pod naslovom "Beekeeping at a distance"
Sta pa dva načina.
1. panj obiščeš dvakrat na leto, prvič okoli velike noči, drugič avgusta oz. septembra.
postopek: spomladi opraviš spomladanski pregled in povečaš panj. Moraš bit radodaren z dodajanjem podklad da zmanjšaš število naravnih rojev. Nekaj jih bo vseeno, vendar bo izguba minimalna glede na količino medu ki ga dobiš.
avgusta oz. septembra pobereš med.
2. panj obiščeš enkrat na leto, avgusta oz. septembra.
postopek: najprej pobereš med, potem kot ob spomladanskemu obisku očistiš podnico če je treba, preveriš če je vse ok in takoj povečaš panj (ko si odvzel med si odvzel naklade, torej moraš zdaj prazne naklade dodat). Spet je treba bit radodaren s številom podklad in še fiksirat jih je treba.
Več ali manj direkten prevod iz warrejeve knjige. jasno, varoje ne upošteva, ker je takrat ni bilo.
lp Peter P. |
Moj komentar k tej metodi pa je naslednji:
Najbolj opazno razliko pri Warrejevih obeh načinih vidim, da je Warre - v nasprotju z mojo metodo - sprijaznjen z izgubo vseh rojev iz teh družin pri čebelarjenju »na daljavo«. Izrojene, prvotno močne družine, postanejo v glavnem pašnem obdobju, - ki sovpada z rojnim, - slabiči (izgube običajno po dva roja!), in se delno okrepe šele po paši. Morda prinesejo medu samo za svoje tekoče potrebe in zimovanje.
Metoda e seveda dobra, če je v trimesečnem rojno – pašnem obdobju (od konca aprila do začetka julija) možno imeti na enem mestu neprekinjene, zelo dobre paše, ki tako zaposle čebeljo družino, da »pozabi« misliti na rojenje! V Sloveniji žal ne poznam takega kraja s takimi pašami.
Domnevam, (pa naj me čebelarski kolegi – prevaževalci popravijo), da pri nas celo tisti čebelarji, ki prevažajo čebele iz paše na pašo ne morejo zagotoviti čebelam vsakodnevne, neprekinjene pašne pogoje, pri katerih ne bi imeli problemov z rojenjem. Četudi bi take paše bile, pa jih, vsaj nekatere, onemogoči slabo vreme. Pa so roji brez čebelarjevih ukrepov tu – čeprav v manjšem obsegu, tudi zaradi stresov čebel ob prevažanju.
  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
levstek008
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46
Prispevkov: 265
|
| Objavljeno: 01 Mar 2014 12:50 Naslov sporočila: |
|
|
Čebelarjenje na odaljeni lokaciji al pa doma je isto. Janša je zapisal, da se mora panj prilagajati velikosti družine.....marca ne moreš še temeljito raztegnit družino brez da bi zavrl njen razvoj, sred maja je pa lahko tak poseg že daleč prepozen.
Vse ostalo kaj bi, če bi, kako bi, je brezplodno.
Kot sem enkrat zapisal: ko odpreš panj moraš TAKOJ videti situacijo, in v naslenjem trenutku TAKOJ videti rešitev....npr. razširitev z nakladami, razširitev z nekaj sati, podklada ali obrat dveh naklad medišča, obrat naklade......
Vse ostalo je, to sem spoznal skozi leta takega in drugačnega čebelarjenja, samo težava....
Dobro, maš par panjev in misliš da vse veš.....tako sem bil tud jaz prepričan....Pa ni tako!!!!!!!! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 01 Mar 2014 13:55 Naslov sporočila: |
|
|
kitajci imajo pregovor...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Mar 2014 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen, Marjan
Zanimiv (skoraj ponovljen) prispevek, ki sem ga prebral v celoti kljub sicer prav prvovrstnim in imenitnim, a na prvi pogled (branje) malce odbijajočim izrazom - npr. "lamelno distančni vložek".
Za razlago bi moral verjetno podrobno prebrati prejšnje prispevke, na prvi pogled pa si takoj na znam predstavljati, kakšen naj bi bil ta vložek in potem me nadaljevanje velikokrat ne pritegne dovolj.
Ampak težava je pri meni !
| Marjan je napisal/a: |
Prvi obisk z ukrepi bi bil koncem aprila. Takrat bi »trojčkoma«, odprl medišči (odstranil pokrovno ploščo nad veho z lamelnim distančnim vložkom) in vanj zložil mediščno satjeiz omare, ki jo imam pri roki v čebelnjaku. V prvo mediščno etažo bi dal moje široke mediščne sate, v drugo pa navadne.Tako veliko medišče je pri mojih pašnih pogojih zadostno tudi za zelo dobro letino. Med odvzemam iz dvoetažnega medišča že sedaj le enkrat na leto, saj ga je v teh, povsem polnih satih, za okoli 40 kg v eni družini. Matična rešetka med plodiščem in mediščem pri taki ureditvi ni potrebna!. |
Zakaj pa matici ne bo dišalo iti gor ?
Lep dan ti želim - tudi ob naslednjem obisku na Bledu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Mar 2014 21:23 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Razmisleki o panjih - »harmonikah«
Ali je čebelarjenje na oddaljeni (recimo preko 50 km) lokaciji isto kot doma?
Seveda je enako, če ima čebelar neomejeno veliko časa in možnosti potovanja k čebelam. Predmet razgovora je kako kolikor toliko uspešno čebelariti z najmanjšim številom obiskov čebel. Prišli smo do enega in dveh.
Seveda obstaja tudi številka 0 (ničla). Lahko tudi o tej možnosti razpravljamo.
Levstek008 je tudi predstavil svojega, ki naj bi bil natančno tak, kot bi ga čebelar opravljal doma. OK!
Če pa vsega tega (časa, potovanja…) čebelar nima, mora nujno čebelariti drugače ali pa opustiti čebelarjenje.
Kako čebelariti v danem primeru, pa razmišljamo in uporabljamo svoje izkušnje (če jih imamo). Seveda so dobrodošle tudi ideje iz literature.
Jaz sem podal svoj razmislek. Čakam(o), da ga podrobno predstavijo še drugi. Potem bom(o) za tak primer zase izbrali in sebi prilagodili najboljšo metodo.
Ali je res nujno, da je domovanje čebel (»panj«) glede na velikost (in potrebe) družine vedno raztegljiv, kot harmonika?
Janša, in ne le on, tudi mi vsi mislimo in vemo, da je pametno takrat, ko ima človek čebeljo družino kot domačo žival za svojo korist, čebelje domovanje (panj) prilagajati velikosti družine.
Ampak to idealno (po človeških merilih) delamo, če smo lahko vedno, ko napoči tak čas, pri čebelah. Vsaka družina pa se razvija drugače. Torej je potrebno za kaj takega, posebno, če ima čebelar veliko čebeljih družin, imeti čebele skoraj vsakodnevno pred očmi.
Spomnil sem na naravna bivališča čebel, ki jim jih nihče ne razteguje ali krči po njihovih potrebah tekom sezone. Pa so kot vrsta preživele v naravi do danes. Saj panjev - »harmonik« v naravi ni. V naravi obstajajo samo končno velika bivališča, ki jih najdejo in izberejo čebelji roji.
Na tem naravnem dejstvu temelji med drugim moj predlog za čebelarjenje z minimalnim številom obiskov z ukrepi. Tako sem razumel, da je bilo postavljeno vprašanje.
PS:
Lakotnyk (Peter) mi(?) pošilja kitajski pregovor:
»Če kdo reče, da se kaj ne da storiti, naj ne ovira drugega, da to naredi.«[/b]
Upam, da to vendar-le ne leti name, ampak na koga drugega?! Saj že iz principa nikogar ne oviram pri njegovih zamislih in praksi čebelarjenja. Dovolj imam s tako prakso izkušenj na svoji koži!
Popolnoma nekaj drugega so pa pripombe in mnenja, posebno, če jih kdo želi.
Nazadnje urejal/a BorisP 06 Mar 2014 23:11; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Mar 2014 21:23 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Pojasnilo na vprašanji Marka, zakaj moje poimenovanje »lamelni distančni vložek« in zakaj matici« ne diši iti v moja medišča«, če so v njih le široki sati?
»Lamelni« zato, ker ločijo prehode čebel iz enega panja v drugega v obliki večjega števila ozkih in kar precej visokih ploščic, kar se v tehničnem jeziku imenuje tudi »lamelna konstrukcija«.
«Distančni« zato, ker je skonstruiran tako, da so razdalje – »distance« med posameznimi elementi znotraj panja, predvsem med sati in do satov, v pravilnih merah (za gibanje čebel in da le-te nimajo potreb po gradnji voščenih prizidkov).
»Vložek« pa zato, ker ju vlagam (brez pritrjevanja) v izreza stropa in podnice (»vehe«) panjev, ki ju sestavljam.
Matici ne »dišijo« široki sati (z globjimi celicami), ker take ne zalega! Če je z njimi napolnjeno medišče, so ti sati brez zalege, četudi niso ločeni od plodišča z matično rešetko in zato matici ne »diši« zastonj iti gor.. Rešetka pa tudi čebelam ni preveč »pri srcu« (se zkoznjo morajo plaziti), zato je bolje, če je ni tam, kjer se shaja tudi brez nje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Mar 2014 21:26 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
V spomin Henriku, velikemu ljubitelju narave
Te dni je umrl moj prijatelj z Bleda, Henrik Zadel, ki je bil velik človek NARAVE. Dobesedno je živel tudi s čebelami. Ne le do čebel, tudi do vse druge žive in nežive narave je gojil izjemen, prijateljski odnos. In te so mu to prijateljstvo tudi vračale. Ker je ta forum posvečen sonaravnemu čebelarjenju, je njegovo mesto tudi tu, med nami. Čeprav le v spomin in občudovanje.
Marjan
 
  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 06 Mar 2014 21:39 Naslov sporočila: |
|
|
| BorisP je napisal/a: | G. Marjan je napisal:
PS:
[b]Lakotnyk (Peter) mi(?) pošilja kitajski pregovor:
»Če kdo reče, da se kaj ne da storiti, naj ne ovira drugega, da to naredi.«[/b]
Upam, da to vendar-le ne leti name, ampak na koga drugega?! Saj že iz principa nikogar ne oviram pri njegovih zamislih in praksi čebelarjenja. Dovolj imam s tako prakso izkušenj na svoji koži!
Popolnoma nekaj drugega so pa pripombe in mnenja, posebno, če jih kdo želi. |
brez skrbi g. Marjan... ni bilo namenjeno Vam.
lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 07 Mar 2014 10:49 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za pojasnilo glede ne-dišanja sprehajanja matice gor med široke sate.
Nisem razumel takoj, kaj so to 'široki mediščni sati'.
Zdaj je jasno, da gre za globoke celice .
Si to "vrsto" satja dal v gradnjo čebelam namensko ? Prav zato, da jih vstaviš nad plodišče ?
Metoda gradnje? Bolj širok razmak med satniki ?
Sončen pozdrav iz pomladno prebujajočega Logatca. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 08 Mar 2014 10:11 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Čebelarjenje za AŽ-panji na prostem in na soncu
Nek nedavni zapis čebelarke, popolne začetnice v forumu, kjer skoraj izključno prijateljujejo čebelarji z nakladnimi panji s sonaravnim načinom čebelarjenja, ki pa bi za čuda rada čebelarila z AŽ-panji, me je spodbudil k nekaterimi razmisljeki.
Poleg tega se ne morem čisto znebiti pred kratkim tu objavljenega opisa občutkov kolega Marka, v zvezi s primerjavo čebelarjenja s čebeljimi družinami v enih in drugih panjih. Torej prostostoječih ali v čebelnjaku.
Kolega Marka bom še enkrat delno omenjal in ga citiram:
»…Meni recimo daje delo s čebelami na prostem nek težko opisljiv občutek svobode. Sonce, odprto nebo, čebele gredo, kamor hočejo.
Ko sem bil pri kolegu v čebelnjaku, mi je bilo tesno (ne zaradi pomanjkanja prostora), mračno pri srcu.
In ko so čebele zletele iz panja v notranjost čebelnjaka, sem se vprašal: Kaj pa zdaj ? Kako bodo našle nazaj ? Zanje povsem neznano okolje ..«.
Moje mnenje je, da se je gospa (gospodična?) pametno odločila. Saj bi najbrž pri mnogih čebelarskih ukrepih težko prekladala naklade, če bi se zanje odločila. Nekje sem že zapisal - in o tem tukaj (doslej) ni bilo kritičnih pripomb, - da čebelarjenje z nakladnim panji zahteva čebelarja krepkih moči. Šibkejša dekleta in žene, mladi in stari ter invalidi tega ne zmorejo brez škode. Naš Francel iz Kanade mi je nič kolikokrat potožil, da prav za to pogreša čebelarjenje v čebelnjakih z AŽ-panji, kot jih je imel takrat, ko je bil še doma na Jesenicah. Pa še ni bil popolnoma oslabel zaradi bolezni. Od čebel pa se človek, ki je resnično zasvojen s temi čudežnimi bitji, ne želi ločiti do smrti in do takrat je v teh primerih hudo.
Recimo, da novinka želi biti ljubiteljska čebelarka z majhnim številom čebeljih družin, a od teh pričakuje tudi nekaj materialnih dobrin. Vsaj nekaj medu za dom in prijatelje.
Recimo tudi, da novinka nima interesa ali možnosti, postaviti ali pridobiti za naselitev svojih čebel v nek naš lep čebelnjak.
Zato sem razmislil, kako bi jaz tistih nekaj AŽ-panjev kljub temu spravil na varno in zaščiteno pod streho.
Nastala je skica takega čebelnjačka – bolj podobnega posebni omari, ki se lahko postavi na prosto, skoraj kamorkoli – če le dobi potrebna soglasja svojcev, sosedov ali lastnikov zemljišč. V bistvi popolnoma enako, kot za nakladne panje!
Popolnoma enako z nakladnimi panji je v tem posebnem AŽ-primeru tudi z občutki svobode in sproščenosti pri delu s čebelami, ki so pod milim nebom ter seveda z najboljšo naravno osvetljenostjo pri delu.
Moj, na hitro skicirani čebelnjaček – »omara«, pa torej tudi omogoča, celo zahteva čebelarjevo delo s čebelami na prostem, obsijanem s soncem…Slabša plat takega »sončnega« čebelarjenja na prostem pa je tudi znana.
V tem, namišljenem primeru čebelarke- novinke, bi bila to lahko ena od rešitev problema.
Pa poglejmo, kako naj bi to zgledalo.
(Se oproščam za pogostejšo uporabo besed: bi, če bi, kako bi…, drugače pač ne znam razmišljati in pisati o stvari, ki je še nimam, ali je sam ne mislim imeti – ponujam pa jo drugemu).
Nabavil bi si šest AŽ-panjev (lahko tudi starih).
Z njimi bi sestavil dva AŽ-»trojčka« (po mojih, tudi tu precej natančno opisanih postopkih).
Te panje bi »oblekel« - obdal z enostavno leseno konstrukcijo (»embalažo«), ki bi panje s čebelami tudi toplotno izolirala ( pred premočnim soncem in mrazom).
Bila bi na »nogah«, za odmaknjenost od tal.
Imela bi strešico v miniaturni funkcionalni in estetski obliki naših čebelnjakov, (nič preveč bolj komplicirane izvedbe, kot pri nakladnih panjih – a s precej večjo uporabnostjo – tudi za priročno manjšo shrambo).
Ker bi to bila precej visoka in vitka »omara«, bi jo pred vetrom in sploh (tako, kot stolpe posamičnih nakladnih panjev), zavetroval z žičnim sidranjem.
Za udobno delo s čebelami sede v vseh etažah »trojčka«, bi si omislil nekaj za sedeti in se dvigniti (jaz imam za to v čebelnjaku čvrsto pručko).
Kako pa bi pričel čebelariti v tej »omari« (ali v čebelnjaku), pa morda drugič, če bo koga ali katero zanimalo (kar pa je očitno ničelna verjetnost).
Pa naj bo samo akademska domača vaja za moj forumski kotiček. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 08 Mar 2014 10:27 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Še enkrat o širokih satih z globokimi celicami
Marko sprašuje:
| Marko je napisal/a: | »…Hvala za pojasnilo glede ne-dišanja sprehajanja matice gor med široke sate.
Nisem razumel takoj, kaj so to 'široki mediščni sati'.
Zdaj je jasno, da gre za globoke celice .
Si to "vrsto" satja dal v gradnjo čebelam namensko ? Prav zato, da jih vstaviš nad plodišče ?
Metoda gradnje? Bolj širok razmak med satniki ?...« |
O mojih širokih mediščnih satih sem že veliko pisal in risal. Sploh vse, kar imam novega objavljam na tak ali drugačen način, če bi slučajno koga zanimalo oz. mu koristilo; tudi v tem forumu. Pa bom še enkrat.
Jaz sem si izmislil in imam mediščne AŽ-sate z globokimi celicami (široke sate) že pred mnogimi leti na ta način:
Najprej ustrezno širši AŽ-satnik predelim z ozko zarezo s tankima in ozkima letvicama na tri dele, (da je tak sat trden pri točenju tudi, ko je poln medu in zato , da ne rabi žičenja.
V obe stranici takega satnika s izrežem odprtini (zgoraj in spodaj), da lahko pridejo vanju konice (»zobje«) AŽ- panjskih razstojišč za satnike.
Take satnike lahko vlagam v simetričnih parih normalno med tri AŽ- razstojišča (namesto treh običajnih satov). Kako, se vidi na fotografiji.
V (tridelne) prekate takih satnikov nato na tesno vložim točno izrezane kose že izdelanih, nekoliko starejših običajnih satov.
Tako pripravljene »široke« sate, - a še ne sate z globokimi celicami, - dam ob močni paši močni družini v medišče nad matično rešetko (da slučajno te sate matica ne zaleže). Ob taki paši , posebno, če ni medišče pretirano veliko, so mi čebele vedno podaljšale celice do normalne širine satnih ulic.
Nastali so izdelani široki sati. Polni medu. Lahko jih je točiti v navadnih točilih. Satje v njih se nikoli ne lomi. Uporaba takih satov je neomejeno dolga – saj niso nikoli več zaleženi in niso v plodišču, ki se »v prehodnem obdobju« lahko še tretira proti varozi.
Vi, ki čebelarite v nakladnih panjih lahko ta princip ustrezno prilagodite. V nekaterih podrobnostih še lažje, saj nimate v nakladah kovinskih razstojišč! Srečno! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 09 Mar 2014 07:01 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, hvala za pojasnilo o širokih satih. Fina ideja !
Za žene, ki nimajo toliko fizične moči, za starejše itd. - da se ne bi mučili z veliki LR ali GJ nakladami, pa obstaja seveda majhen panj: BN .
Pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 14 Mar 2014 21:17 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Repetitio est mater studiorum - ponavljanje je mati učenja (znanja)
Spomniti želim na nekatere stvari, ki so kar pomembne, ne le za čebelarjenje v AŽ-panjih (ki je po usodni pomoti?) predmet tega forumskega kotička), temveč vsaj posredno tudi za čebelarjenje v drugih panjskih sistemih.
Gornja skica je za vsebino tega članka le simbolična in predstavlja že obravnavano možnost čebelarjenja v sistemu AŽ-maksi tudi na prostem v tim. »sončnem čebelnjačku« (ki se ga seveda lahko zaščiti na prostem pred prevrnjenjem s stranskim, čvrsto zabitim kolom ali dvema - in ne z motečimi žicami). Prikazuje pa predvsem situacijo, ko glavni družini v srednjih dveh etažah panja najprej (v levem panju) družina iz zgornje etaže plodišča, kjer ima še zgrajene sate, zgradi v prosti gradnji sate spodnje etaže. Vse to tudi s pomočjo dodajanih satov zalege iz spodnje pomožne družine. Vso pokrito trotovino v družini redno izločam skupaj z varojo in hkrati zadržujem rojno razpoloženje.
Pred glavno pašo (desna skica) je glavna družina nared za obilne donose, če so primerne prilike.
Pomožno družino pred glavno pašo oskubim za vso zalego in jo spravim v položaj umetnega roja.
O fizični težavnosti čebelarjenja.
Marko:
| Marko je napisal/a: | | Za žene, ki nimajo toliko fizične moči, za starejše itd. - da se ne bi mučili z veliki LR ali GJ nakladami, pa obstaja seveda majhen panj: BN |
Marko je logičen: če so za fizično slabotne osebe običajni nakladni panji pretežki, naj si nabavijo lažje, z majhnimi nakladami. In problem naj bi bil rešen. Pa je res?
Za močne žene in dekleta, ter krepke starčke bi bila to res možnost. Za kopico ostalih šibkih pa ne. Tudi najmanjši nakladni panj s satjem in čebelami je za šibke, invalidne ali bolne osebe pretežak! Kaj šele, če je še tako nizka naklada polna medu!
Vsekakor je rokovanje s kakršno koli naklado mnogo težje, kot rokovanje s samo enim satom AŽ.
O tem, da sonaravno čebelarjenje ni rezervirano le za nakladni panjski sistem.
Prikazoval sem že, kako je možno v AŽ-panju imeti po želji tudi tim. »globoke sate« naravne gradnje na večjih po vertikali deljenih satnikih skozi obe, tedaj enotni panjski etaži.
Predvsem pa je (tudi) v AŽ-satnikih mogoče doseči naravno gradnjo brez žičenja (z dvema letvicama predeljen na tri oddelke).
O načinu usposobitve AŽ-panja za poljubno veliko prostorninsko rabo.
To je sedaj odkrito, da se s sistemom AŽ-maksi da doseči tudi z navadnimi AŽ-panji poljubno veliko panjsko prostornino. Za to se je potrebno le spomniti starih metod in izrezati ali izvrtati ustrezne odprtine (vehe) v podnico in strop sestavljenih skladovničnih panjev.
O naravni gradnji satja (brez satnic in žičenja).
Tako gradnjo brez žičenja omogočjo v AŽ-satnikih samo ozke zareze in vanje na tesno vstavljene, nekoliko ošpičene tanke in ozke letvice (brez zabijanja ali lepljenja!).
Pod zgornjo letvico satnika pa se v žleb privoska tanek pas satnice ali samo zalije žleb z voskom.
O mediščnih širokih satih.
To sem že tudi obilno opisoval in prikazoval. Le dodatno pojasnilo, da s takimi sati ni nič narobe glede kvalitete (vsebnosti vode) medu v njem! Podobne globine celic narede čebele tudi na vencih medu nad zalego, če jim primanjkuje navadnih celic za skladiščenje medu. In med v njih je brezhiben!
O preganjanju varoj s trotovino.
Ker je v trotovini okoli 10 x več varoj, kot v zalegi delavk jo z rednim odstranjevanjem zdesetkam. Pri pomožni družini pa itak ni problemov z varojo, ker jo izvažam z zalego v glavno družino in tam v trotovino. Recimo, da je vse to sicer zamudno delo samo za »prehodno »obdobje.
O zaviranju rojnega razpoloženja s trotovino.
Med neštetimi ukrepi proti rojnemu razpoloženju se mi kaže najbolj zanesljiv postopek , da ima glavna družina v rojnem obdobju stalno višek odkrite zalege. Predvsem trotovske! S tem zaposli dojilje, ki jih je čimdalje več in tudi brez obilice godnih trotov družina običajno ne sede na roj.
O preprečevanju izrojitve (preizkušena »lesica«).
Da preprečim vsako rojno presenečenje mi odločilno pomaga »lesica«. Če vanjo vstavim matično rešetko in eno stran njene verande zunaj zastrem s kartonom., sem popolnoma miren, četudi me dalj časa ni k čebelam. Ko včasu spreletavanja trotov le-ti hite k svetli strani matične rešetke in jo precej mašijo, je osenčena stran rešetke bolj prosta za vstope in izstope čebel – delavk. Saj veste že tudi po mojih pripovedovanjih. Brezmatični roji se praviloma vračajo, izjemoma pa kateri »obsedi« na mestu zprvega zgručanja na kaki veji in tam počakajo osirotele čebele čebelarja – magari do jeseni. Mlado matico po rojnih avanturah družine, čebelar ali sosed spusti na praho, ko odstrani matično rešetko na »lesici«..
O avtomatskem rojnem prestrezalu (v ideji).
Tudi o tem sem v tej rubriki obilo pisal in risal. Sam jo najbrž ne bom uporabljal, čeprav je vabljivo imeti samodejno v panju roj. Če pa koga drugega to zelo zanima, pa naj se potrudi, da to idejo izpopolni, preizkusi in uporabi.
O koristnosti spodnjega dela AŽ-maksija, pod gnezdom, za »servisne« potrebe čebelje družine.
To je, vsaj za čebelarjenje z AŽ-panji na »maksi« način, zelo koristna zadeva! Škoda, ker se tega nisem domislil že prej! Nobene škode ne povzroča celo leto družini glede toplotnih izgub. Vanj pa lahko nameščam vse »živo«. O tem sem poročal. Za dražilno krmljenje »na zalego« je prvovrsten, predvsem z medenim satjem, ki ostaja namerno ali nenamerno v shrambni omari. Pa za prenose in predelavo strjenega (namočenega) medu, pomožno družinico ….ITD
O koristih pomožnih družin (tudi za jačitev glavnih).
AŽ- maksi – »trojčki« so zelo velike panjske enote v čebelnjakih ! Mislim, da večje, kot katerikoli nakladne enote na prostem v praksi! Ker v njih čebelarim najbolje enomatično, tej družini , če zaostaja v razvoju, pomagam z dodajanjem satov zalege iz pomožne družine, ki lahko po tej plati zadovoljuje potrebam večjega števila družin v maksijih.
Te pomožne družine poleg tega prvovrstno grade naravno satje – seveda po potrebi s pomočjo krmljenja. Imam jih tudi kot rezervo, za dodajanje matice, če v glavni družini omaga, predno vzrede novo ITD. Skratka, so zelo koristne in je z njimi malo dela!
O koristnosti čebelnjakov (tudi za apiterapijo).
To naj bi bila očitno skoraj »tabu« tema, ki dviga pritisk (poleg AŽ-panjev) za mnoge čebelarje z nakladnimi panji. Nič hudega! Vsak po svoje…Meni pa pomeni poleg čebel in žnideršičev vse! Sem o tem že mnogo pisal itd. Zato sedaj le še to, da sem prepričan, da naši čebelnjaki ne bodo zlepa izumrli. So preveč dobri in koristni za čebele in čebelarja! Kljub temu, da mu lepijo očitke, med drugii, prav tako nesmiselnimi, o čebelah na kupu, kar naj ne bi bilo »sonaravno«. Pa ni čisto res! Saj je bilo o tem že veliko govora, kje vse izbirajo čebele bivališča. Tudi pri meni se prileteli roji vseljujejo v lovilne panje, ki so drug poleg drugega! Pa jih to ne moti! Najbrž bi roji to naredili tudi v divjini, če bi našli take bivališča na kupu! Pa jih ni! Razen v nekih «medenih« pečinah z jamami ena poleg druge in še kje.
O čebelnjaku kot zdravilišču za dušo in telo pa ste tisti, ki jih nimate, raje tiho.
Da je ponavljanje snovi upravičeno, priča tudi kopica spregledanih ali še neodgovorjenih vprašanj, ki sem jih zastavil za debato pred kratkim – pa nato vse tiho je bilo (razen odmeva od kolega Marka, kar se mu zahvaljujem!). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 15 Mar 2014 08:15 Naslov sporočila: |
|
|
Dragi Marjan, ponavljanje je res mati učenja. In lepo in koristno je, da nam večkrat napišeš o izvajanju čebelarskih ukrepov, ki jih potem lahko uspešno uporabimo. Jaz sem ti hvaležen za to.
Potem pa brcneš in porušiš vse kar si prej zgradil. Ponavljanje tvojih povsem zmotnih mnenj o recimo osovraženosti AŽ panjev in slovenskih čebelnjakov s strani nakladnih čebelarjev, nas , ki tu sodelujemo, je pri tebi že prav bolestno. Bolj ti pravimo, da je Slovenski čebelnjak lep in koristen tistemu, ki ga pač uporablja, bolj ti tega nočeš slišati.
Kot da potrebuješ nekega navideznega nasprotnika, ki pa v resnici to ni.
Zelo rad bi te marsikaj vprašal, tudi pokomentiral v okviru mojega res skromnega znanja, ampak sem izgubil vsako voljo.
Moj nasvet tebi, izkušenemu možu je, nehaj pikat, nehaj podtikat, nehaj pisat v sarkastičnem tonu v narekovajih, pa boš imel kopico veselih sogovornikov.
Tako pa izpademo kot trop tepčkov, ki jim je treba venomer govorit, da je edini pravi panj AŽ in edini zveličan prostor Slovenski čebelnjak.
In potem se čudiš če ni volje za več komunikacije s teboj.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 15 Mar 2014 16:40 Naslov sporočila: |
|
|
Žal nisem tega zadnjega Marjanovega sestavka prebral. Nimam koncentracijije in volje
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
levstek008
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46
Prispevkov: 265
|
| Objavljeno: 15 Mar 2014 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
| tedi je napisal/a: | | Žal nisem tega zadnjega Marjanovega sestavka prebral. Nimam koncentracijije in volje |
Nisi edini...tud men tole "pisanje" nikakor ne leži..... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 16 Mar 2014 09:18 Naslov sporočila: |
|
|
Kje so časi, ko so bili ljudje še pripravljeni usesti se in v miru brati .
Zadnje dni sem razmišljal o 'desetkanju' trotov z odstranjevanjem pokrite trotovske zalege.
Zdajle grem k čebelam (čistit ostanke žledu), zvečer pa kaj napišem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 16 Mar 2014 10:21 Naslov sporočila: |
|
|
Če bi vsi čebelarji zdesetkali trote. Kaj bi se zgodilo? Ne vem, razmišljam.
Kaj meniš Marjan? In ostali.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 18, 19, 20 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 18, 19, 20 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
| Stran 19 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
