 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 18 Avg 2011 16:52 Naslov sporočila: |
 |
|
| kaj pa tretiranje s sladkornim prahom? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 18 Avg 2011 21:15 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi, saj razumem, da je naporno, če prideš na forum in te čaka množica vprašanj... ampak, če ne napišem zdaj bom sigurno pozabil kaj sem hotel vprašati. Prosim odgovori kadarkoli boš lahko...
Zgodi se, da med v panju kristalizira. Čebele pa naj ne bi bile zmožne preživeti(pozimi seveda) na kristaliziranem medu, ker ne morejo hoditi po vodo. Kako ti rešuješ ta problem v tvojih panjih, kjer je medu veliko in težko veš ali je kristaliziral ali ne...
Je sploh treba "reševati" ta "problem"?
Že vnaprej hvala za vse odgovore, uživaj kjerkoli že si.
Lp,
Boris |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 18 Avg 2011 21:40 Naslov sporočila: |
|
|
Boris
Ja to je to zdravilo samo je tu malo drugacije objasnjeno ali u principu to je to.
I apiguard ima timol samo je pomesan sa gelom radi sporijega hlapljenja, ako rastopis timol u alkoholu pa ga stavis na gobice (tiste, ki jih dobiš v cvetlicarni) koje sluze isto da uspore hlapljenje, oba nacina su skoro ista samo kaj je apiguard vec pripremljen pa je manje dela za pcelara.
| Citiram: | | Zgodi se, da med v panju kristalizira. |
Nisam nikad naisao na kristalizirani med u mednoj zalogi, jer pravijo da kako med upija zimi veliko viska vlage u panju pa ostaje tekuc.
Zlatko
| Citiram: | | ..tvoj prag za tretiranje viši od onog koji je zapisan v naši cebelarski doktrini. Koliko je po tvojih istraživanjih prag/broj varoja v košnici po mesecih kad je potrebno tretirati. Znam, da je to pitanje kasno došlo ali ipak. |
Ni kasno, jos mores tretirat ako mislis da imas problem. Prag za tretiranje ? hmm.., kad bodes imao pcele koje su barem drugo leto na SC ta prag je drukciji nego ste bili do sada navajeni, odnosno puno je veci. Kako ti se svremenom zdravi cebela tako se i varroa zdravi svremenom, pa najzad dobijes i manje agresivno varroo i potpuno nestane virusna zarazenost, Deformed wing virus (DWV). Kad se pcele i varroa rijese njega je problem rijesen vec kot pol. O temu cu pisat vise na jesen kad bude vise vremena, prisjeti me.
PS: kaj ne brusite nic vec, ste pozabili, ste uvijek pri cebelah ? 
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 18 Avg 2011 22:48 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
pa zar ono o specialni ribi bez komentara 
Ne brini, rado ču te podsjetiti, i još možda na neke stvari, koje če se pojaviti kod meditiranja oko tvoje metode za iduču godinu.
Sad je nekako vreme kad se i počinje nova čebelarska godina, u ovo vrijeme se izlegaju zimske čebele.
Može možda onaj odgovor na pitanje, koliko su virusi i bakterije kobni za pčelnju zajednicu, koliko je to velik/ili nije problem za pčele. Ali nije problem može i to pričekati za jesen isto kao neki detaljni odgovor na pitanje o kolodialnem srebru ili o tome da sam pročitao, da si jedamput napisao, da je razdalja između satonoše 32mm a jedamput 34mm, pa se verovatno radi o pisačoj greški (lapsus línguae)
Brusimo, brusimo samo smo "malo više oprezni", pa nam zasada dobro ide.
Budi dobro
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 20:47 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | | Tvoji ogromni rojevi imaju samo jednu slabu stranu; ako ih se vozi daleko sa autom, treba specialna kutija ili košnica sa među-letvicama, jer inače se rojevi od 3 kg trgaju, padaju dole i uguše od vlastite težine, što se ćesto događa i iskusnim pčelarima, a i Marko je nešto takvo doživio. |
Oh, če se samo spomnim tistega prizora naslednje jutro, ko sem vstopil v prostor s škatlo, v kateri je bil še prejšnji večer ogromen roj ... Šola, "draga" a za vedno.
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 21:08 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | Ker je Rudi spet napisal zelo pomembne podatke, jih kar takoj prevajam:
- Konec maja je v treh Warre nakladah okoli 100.000 zaleženih celic. V panju je vedno okoli 150% več čebel od zaleženih celic, kar pomeni da je takrat v panju okoli 150.000 čebel. Roji so težki 5 do 6 kg, nikoli pod 4 kg. |
Fasciniran sem bil nad temi številkami.
Do sedaj sem vsepovsod bral o kranjski sivki in njeni številčnosti v panjih v povsem drugačnih okvirih. Torej o povprečno 50-60.000 čebelah v družini. Tule ta 2 do 3x več !
Vzel sem v roke kalkulator in računal nekako tako:
- če v naših celinskih razmerah matica zalega od marca dalje (no, morda v šibkih zimah tudi že nekaj malega februarja), pomeni to konca maja približno 90 dni.
- recimo, da izleže povprečno 1500 jajčec na dan (čeprav se mi zdi za našo takrat še povsem zimsko notranjsko ali kočevsko ali gorenjsko ali tolminsko ... področje ta številka odločno previsoka)
- v 90 dneh zaleže torej matica SKUPAJ 135.000 jajčec
- Rudi pravi, da je ob koncu maja v panju 150.000 čebel. Med njimi tistih 'zimskih' gotovo ni več, torej je morala matica zalegati povprečno na dan v prvih pomladanskih mesecih še precej precej več kot 1.500 celic in iz vseh bi se morale čebele tudi že skobacati, hkrati pa nobena umreti, da bi prišli do števila 150.000 - a bili bi tudi brez zaleženih celic
- poglejmo še drugače: vemo, da je zalega v celicah 21 dni (posplošujem ! ), kar pomeni ob upoštevanju Rudijevega podatka (100.000 zaleženih celic konec maja), da je na dan matica zalegla povprečno več kot 4.700 celic.
No, meni so te številke glede na dosedanje vedenje o 'rodnosti' kranjske sivke res previsoke.
Prijatelji in kolegi, popravite in razsvetlite me prosim. Nekje je gotovo 'kavelj'.
Lep dan po dobrem tednu odsotnosti želim vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 21:16 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | pa zar ono o specialni ribi bez komentara |
Je tu i ta put mi se zdi da bo moja ribicija koncala septembra u Siena (toscana) pred oltarom, tako je rekla.
| Citiram: | | razdalja izmedu satonoše 32mm |
Razdalja izmedu satonoše je uvijek 32mm, sve drugo je greska pri pisanju.
| Citiram: | | pitanje o kolodialnem srebru |
Naprej sam ti odgovorio da nimam nikakovega saznanja o tem, ni za ljude ni za pcele, moja preporuka je da ne tretiras pcele ako sredstvo ili posljedice tretiranja nisu naucno raziskovane, kako na pcele tako na ljude.
Jernej & Marko,
| Citiram: | | ogromni rojevi imaju samo jednu slabu stranu; ako ih se vozi daleko sa autom, padaju dole i uguše od vlastite težine, što se ćesto događa i iskusnim pčelarima |
Ogromni roji nimaju ni jedne slabe strane, cebelar ih pa ima vec, iskusnim pčelarima se to ne dogadja, pitaj Marka, je postao iskusan pa mu se ne bo vec dogodilo.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 22:20 Naslov sporočila: |
|
|
| Rudi je napisal/a: | Zlatko,
| Citiram: | | razdalja izmedu satonoše 32mm |
Razdalja izmedu satonoše je uvijek 32mm, sve drugo je greska pri pisanju.
lp |
Tole me zanima, ker tole se zdej že malo dela zmeda...
v literaturi piše da je takole..
letvice širine 27mm
čebelni presledek 8mm
osno ~35mm
warre je prirejen nekako takole
širina letvice 28,5mm
čebelni presledek 8mm
osni razmik letvic 36,5mm
torej kako zdaj 32mm, koliko letvic je potem treba dat v warre panj, kolega na forumu jih je dal enkrat 9 not, pa so mu čebele vseeno "čudežno" nazidale samo 8 satov... torej?!
hvala za odgovor!
lep pozdrav
peter
ps. Rudi, ja bih te zamolio da mi odgovor napišeš u hrvatskom jeziku, jer ovo nešto izmedju, meni je strašno težko razumijeti. hvala. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 23:28 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk,
U Warre panj kako ga imam ja nasajenega stavis 8 letvic, odpilis ih sirine 24mm, postavis ih na osni razmak od 32mm, pocni od sredine prema krajevima, na kraju ce ti ostat malo veci razmak ali ne sekiraj se.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 21 Avg 2011 23:48 Naslov sporočila: |
|
|
evo to ti je odgovor koji sam tražio....
i to staviš i u plodište i u medište?
hvala još jedno na odgovoru
peter |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 07:18 Naslov sporočila: |
|
|
Peter, ne muči še enkrat Rudija, ker je vse to v največje detajle že povedal, imaš fotke in tudi prevod, samo malo preštudiraj, enostavno je za razumeti, pa bom še enkrat napisal, neverjetno:
Roj daš v tri W-kište, zgornja ima 8 letvic na 32 mm, pri obeh krajnih straneh prostor 25 mm za širok medeni sat. V medene naklade daješ razmak 35 mm, ker medu ni mar višja temperatura gnezda, lahko daš letvice, pol-okvirje ali okvirje. To je to.
Warre sistem in Rudijev /Oskarjev sistem nimata v bistvu nič dosti skupnega, razen enakih zabojev.
_____________________________________________________________
Rudi: | Citiram: | | Je tu i ta put mi se zdi da bo moja ribicija koncala septembra u Siena (toscana) pred oltarom, tako je rekla. |
Čestitam, neka vam ide po sreći! Frank kaže, da je bez žena teško, a sa njima još teže , a želim ti da ti bude sa njom lakše. Stvar selekcije, kao kod pčela  .
Rudi:
| Citiram: | | Ogromni roji nimaju ni jedne slabe strane, cebelar ih pa ima vec, iskusnim pčelarima se to ne dogadja, pitaj Marka, je postao iskusan pa mu se ne bo vec dogodilo. |
Hehe, istina, opet smo kod pčelara.
Pozdrav na more, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 07:41 Naslov sporočila: |
|
|
pa sej mu ne režem kože s hrbta.. kaj vam je... :/
edit.
sploh pa gre tukaj za rekla kazala... vsak malo po svoje obrne, pa imaš vir preko 10ih rok ki ni več zanesljiv...
kar se tukaj tudi takoj vidi.
| JernejM je napisal/a: |
Roj daš v tri W-kište, zgornja ima 8 letvic na 32 mm, pri obeh krajnih straneh prostor 25 mm za širok medeni sat. |
vidiš, že ti govoriš drugače kot Rudi en post više... namreč pri obeh krajnih rudi pravi da pustiš kot je, ti pa praviš da gre tja širok medeni sat.
imam pa še tretjo informacijo, kjer pride do tega da so krajne letvice, 1 in 8 širše...
in ko vse to vrišem v načrte sploh dobim svoje mere ven, in zares ni prostora za 25mm širok medeni sat, ker prostora je samo 26mm, od tega bi moral na vsaki strani pustit 8mm za čebelni presledek, kar nanese 10mm, tko da...
komu naj potem verjamem, in kako naj bodo neke informacije relevantne, če se gremo "telefončke".
Zato pa mučim Rudija... ki je če razumem desc v 30ih letih, in ne mi rečt da ga s tem utrujam, sej ni penzič v 90ih ko ga vsak napor spravi na rob življenskega obstoja.
ker če naj bom tiho in ne sprašujem kar je blo že "razloženo" potem bom stvar naredil po svoje in ne bo dobro...
Da ne omenjam, da so mene naučili, da se z vprašanji pride naprej, medtem pa ko naš šolski sistem vsekakor nakazuje smer, da je treba tiste ki sprašujejo utišat, saj je že vse nekje zapisano, in naj si sami najdejo, zato pa vzgajamo bebce...
Sploh pa dober učitelj nikoli ne zavrne učencu vprašanja, naj je še tako neumno ali ponovljeno nevemkaterič, saj gre za razjasnitev nečesa kar je mogoče učitelj pozabil do konca razložiti ali pa je obviselo v zraku.
lep pozdrav, pa brez zamere!
peter |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 11:57 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk,
| Citiram: | | vidiš, že ti govoriš drugače kot Rudi en post više..in zares ni prostora za 25mm širok medeni sat |
Jernej govori isto, to smo vec raspravili da je med krajnih letvicah i daske panja malo veci razmak kojega pcele smanje tako da prosire vanjski dio satja (samo vanjski) prema daski panja. Ali to ni vazno, ne razumijem zasto se treba svaki detalj/mm razlozit do u detalje, ponovim, 8 letvic, sirine 24mm, na osni razmak od 32mm, drugo pusti pceli da se briga.
| Citiram: | | imam pa še tretjo informacijo, kjer pride do tega da so krajne letvice, 1 in 8 širše... |
Takove dezinformacije prideju van od ljudi koji nisu nista probali niti znaju, nego cuju nesto i odmah mijenjaju nesto jer misle da bi tako bilo bolje, osobni new age.
| Citiram: | | komu naj potem verjamem, in kako naj bodo neke informacije relevantne, če se gremo "telefončke". |
Ti pokvarjeni telefončki su normala u net-diskusijah, a ti poskusaj vjerovat onemu koji pcelari vise let na taj nacin, one ki stalno nesto izvracaju kaj bi bilo da bi bilo pa preskoci.
| Citiram: | | Zato pa mučim Rudija... |
Ne mucis me, samo pitaj.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 13:24 Naslov sporočila: |
|
|
| Rudi je napisal/a: |
Takove dezinformacije prideju van od ljudi koji nisu nista probali niti znaju, nego cuju nesto i odmah mijenjaju nesto jer misle da bi tako bilo bolje, osobni new age.
|
Pa baš zbog toga, tebe direktno pitam da objasniš
sada još samo - plodište / zaloga / ono za pčelara... sve jednako, ili tako kako kaže JernejM .. u zalogi i onome za pčelara osni razmak 36mm ?
a što se tiče toga zašto je treba svaki detalj razlozit u detalje, mogu samo reči, slovenski rek: "uspeh se skriva v detajlih" |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 13:46 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | u zalogi i onome za pčelara osni razmak 36mm ? |
U zalogi isto 32mm, jer se moze desit da prosire leglo isto u cetvrtu nakladu, obicno samo jedan dio pri dnu satja, medni prostor za pcelara moze biti siri razmak.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 14:06 Naslov sporočila: |
|
|
puno ti hvala za odgovore.
peter |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 14:22 Naslov sporočila: |
|
|
Peter, kot vidiš Rudi govori povsem isto kot pred tedni, jaz pa razložim kot Rudi, povsem enako kot že večkrat. Ni potrebe za lutanjem levo in desno, če dobro prebereš. Zato pa je treba neštetokrat prebirati osnovni tekt oziroma stare poste, pa še nam kaj uide. In NE DVOMITI, kajti stvar je preskušena z njegove strani, in tudi mnogih drugih, medtem ko razni zviti "new age" teoretiki vedno končajo s tretiranjem ali pa brez čebel - tudi jaz sem šel skozi to fazo.
Drugi sistemi pa imajo druge mere, razmake in načine, recimo Warre, a za to so druge teme.
________________________________________
Rudi, kad imaš vremena, javi nam malo kakvo je stanje kot tebe sa varoom, kako je sa pašom, kad je sve izgorelo (trebaš hraniti?) i koliko meda ima v prosjeku ove godine?
Naime, javljaju se ljudi, koji puno znaju i kažu, da Rudijev sistem ne može da proradi. Kako ne može da proradi, kad radi Rudiju na pustome Braču i kad v dvije godine dobivamo pčele na malim ćelijama u centru gnezda??
Drugo pitanje; dali znaš za ljudi, koji rade Warre kutijama po tvome sistemu? Dosta ih več radi kao Oscar (koliko?), a sa Warre - jeli to u originalu sasvim tvoj pokušaj?
Hvala i lp, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 15:57 Naslov sporočila: |
|
|
Jernej,
| Citiram: | | kakvo je stanje kot tebe sa varoom, |
Kontrola se je napravila u zadnjeh devet dana na tri kosnice (jedna stara tri leta,jedna dve leta, i jedna ovogodisnji roj). Kosnica stara tri leta nema pada varroe, kosnica stara dve leta ima 14 odpadle varroe, kosnica sa
ovogodisnji rojem ima 122 odpadle varroe. Stanje je dobro. Ta kosnica sa 122 odpadle varroe ce bit ponovo pracena u Aprilu, pa prema stanju kojeg pokaze onda poduzet ce se odgovarajuce mjere. Stareje kosnice se ne prate, za kaj? jer su zive.
Ove mlade panje ja, dobit ce nekoliko meda.
| Citiram: | | koliko meda ima v prosjeku ove godine? |
Meda je okoli 20 kg, ali necu ga nista vadit. Ostat ce za drugo leto, pa cemo vidjet na proljece.
| Citiram: | | Naime, javljaju se ljudi, koji puno znaju i kažu, da Rudijev sistem ne može da proradi. |
Ti koji "puno znaju" vjerojatno "znaju" i zasto ne moze uspjeti na ta nacin, pa molim te koji "puno znaju" da obrazloze to svoje "znanje". Ako nemaju pravega obrazlozenja neka to znaje obese macku o rep.
| Citiram: | Drugo pitanje; dali znaš za ljudi, koji rade Warre kutijama po tvome sistemu? Dosta ih vec radi kao Oscar
(koliko?), a sa Warre - jeli to u originalu sasvim tvoj pokušaj? |
Par mojih prijatelja radi sa Warre panji na ta nacin, kao Oscar sa velikim panjima (LR) radi jako puno ljudi, samo
se ne hvale, ne znam na kojoj razini mislis dali je to moj "originalan" pokusaj, ali u mojem krugu ja sam prvi poceo sa Warre na taj nacin, ali oped ti ponavljam ni vazno dali imas Warre ili neku drugu, velicina panja ti
zavisi od medne pase.
PS: ove dane je tako vruce da te ni more ne ohladi, najbolje je sjedit u velikoj hladovini i ni makac.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 16:43 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
E sad ti fali nešto, najzad sam i ja nešto pronašao, kažeš hladovina, ni makac, a gdje je tu bevanda? 
Samo tri pitanja:
Kakve su tvoje preporuke u vezi biranja stajališta za pčele, koliko imaš košnice dignute iznad zemlje, koliko je po tvojem max. košnica na jednom stajalištu, i koliko moraju biti te košnice udaljene jedna od druge? Kako bi ti birao stajalište ako bi imao mogučnost birati? I možda još po koji odgovor na ta pitanje, za kojeg ne znam ni da pitam, jer ne znam šta, da pitam.
Ona košnica sa 122 varoja, jel si to brojalo u tih sedam dana pa onda računao prosijek. Koliko sača je sagradio taj ovogodišnji roj, i ne pišeš, da češ nešto poduzeti za suzbijanje varoje, tako da taj roj ide u zimu sa tom varojom.
Kada se hrane pčele, dali jim med razređiš, v kakvom razmerju to radiš, ja im sada dajem svaki dan po 1,5dc meda i vode u razmerju pola pola, ne znam da li je to optimalno ili bi trebalo koje drugo razmerje. Šta kažeš, vode za razređivanje ne prokuhavam.
Budi dobro i imaj strpljenja sa nama, a barem nemožeš reči, da ne pitamo.
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 17:54 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo Zlatko,
Dugo te ni bilo ? I tebi je vruce, bevanda obavezno, samo ledena bevanda ti smanji zedju i vrucinu.
| Citiram: | | preporuke u vezi biranja stajališta za pčele, koliko imaš košnice dignute iznad zemlje, koliko je po tvojem max. košnica na jednom stajalištu, |
Stajalište, predpostavljam da bi najbolje bilo neki polu hlad, ali mislim da nije uvjet mogu bit i na suncu, nisam primjetio da im smeta i cisto na suncu cijeli dan. Moje su kosnice/leto okoli 10-15 cm od tla, drvene grede od 10cm pa kako nanese livel. Govore da bi idealan broj kosnica na jednem mjestu bio okoli 12, najbolje bi bilo ako je moguce da su kosnice razvojene nekoliko metri jedna od druge, ali to nije uvijek moguce pa mogu bit i kao klasicno , razmaknjene 20-30 cm jedna od druge.
| Citiram: | | Ona košnica sa 122 varoja, jel si to brojalo u tih sedam dana pa onda računao prosijek. Koliko sača je sagradio taj ovogodišnji roj |
Kosnica sa 122 varoe, je prirodno odpalo u 9 dana znaci 13,5 dnevni prosjek, to je ovogodisnji roj, broj varroe odpadle u sadasnjem periodu ni toliko mjerodavan na ukupno stanje varroe u panju, sad pcele imaju vreme pojacanega ciscenja, ta broj ce krajem septembra bit okoli 2 na dan, ta kosnica gre u zimu brez tretiranja, u aprilu ce bit oped kontrola pada varroe. Ako u Aprilu bude imala 50-100 dnevni prosjek onda ce bit tretirana oxalnom, ako taj pad bude manji onda nece bit tretirana. Ta kosnica je izgradila okoli 50 cm satja, ali brez zaloge je, nije stigla, slaba pasa.
| Citiram: | | dali jim med razređiš, |
Ja, isto razredim pola-pola, ne prokuham vodu.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 22 Avg 2011 20:30 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Stalno sam tu, pa su te drugi davili sa pitanjima, pa ja nisam došao na red. Jel Duomo u Sieni več spreman, datum određen
Rudi, uvjek pročitam nešto novo u tvojim odgovorima, a to je, da imaju sada pčele pojačano samočiščenje i da broj odpadlih varoja sada nije merodajan. Znači Warreji u septembru sa oko 2 varoje dnevno (u prosijeku 7 dana) idu u zimu bez tretiranja, a u aprilu kontrola. April do 100 idu dalje bez tretiranja. To je, kao si več jedamput napisao, puno viši prag tolerancije varoje.
Marko je nešto računao oko broja pčela u punom postrojenju, malo gore je njegov post, možeš malo pokomentarisati njegovu matematiku.
Idem hranit pčele, jedna familija se uvijek naljuti, kad im dignem poklopac i nalijem im med i vodu, a dobijem i pokoji pik. A to je ona familija koja najvišje propolizira. Valjda im moje hranjenje smeta, možda im ne treba meda, a u to sumjam.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 06:16 Naslov sporočila: |
|
|
Peter pozdravljen,
Glede tvojega direktnega odgovora, ti jaz na kratko odpišem. Kot moderator sem tvoj post zbrisal.
Zbrisal sem ga zaradi tega, ker je žaljiv, za žaljive poste, pa na tem forumu ni in ne bo prostora.
Če želiš odpreti debato in izraziti svoje pomisleke o načinu in vsebini debatiranja, lahko to storiš na tistem delu tega foruma, kjer smo za to predvideli ustrezno mesto.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 06:45 Naslov sporočila: |
|
|
Vabilo izkušenim
Hvala Rudi na odgovorima! Svaki donese novu, nužnu mrvicu znanja.
| Citiram: | | Ti koji "puno znaju" vjerojatno "znaju" i zasto ne moze uspjeti na ta nacin, pa molim te koji "puno znaju" da obrazloze to svoje "znanje". Ako nemaju pravega obrazlozenja neka to znaje obese macku o rep. |
Pa ne usude se javiti ovdje i korektno raspraviti, nego to rade mailima i naokolo. Zaradi tega:
Vabim vsakogar, ki misli, glede na svoje bogate izkušnje, da Rudijev sistem čebelarjenja ne more prinesti uspeha v dveh stvareh:
1. Regresiji industrijskih čebel iz 5,4 mm (znotraj dveh, treh let) na majhne celice v jedru gnezda, ter
2. Spodobnemu donosu medu na lokacijah z zmernimi pašami.
Kdorkoli ima dvome, da bi Rudijev sistem deloval na tak način in v takih pogojih, je toplo vabljen da tukaj poda svoje argumente. Edini pogoj je normalna vljudnost in korektnost v debati. Rudi ne tretira že selekcioniranih družin, čebelari pa na požganem Braču in v medišču ima spodobno količino medu; kdo lahko ta dejstva sesuje s poštenimi argumenti?
Rudi, ipak si ti prvi počeo sa Warre kutijm, i hvala ti za to. U zimu ću javiti o tvome sistemu i na Heafovom forumu, gdje vidim da Oscar ne može da napravi neki utisak.
Budi u ladovini, p, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 08:56 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | | Idem hranit pčele, jedna familija se uvijek naljuti, kad im dignem poklopac i nalijem im med i vodu, a dobijem i pokoji pik. A to je ona familija koja najvišje propolizira. Valjda im moje hranjenje smeta, možda im ne treba meda, a u to sumjam. |
Ojla, Zlatko
Ali govoriš o Warre panju ?
Poskusi, če še ni prepozno glede tvojih načrtov s krmljenjem, narediti polnaklado in jo zgoraj zamrežiti.
Na letvice zgornje postaviš posodo, pokriješ s to zamreženo polnaklado in ko krmiš, nisi v neposrednem stiku s čebelami, saj naliješ kar skozi mrežo.
Aja, še nekaj ! Kdaj pa krmiš?
Letos sem bil en večer v pogovoru z izkušenim biodinamikom, ki čebelari 40 let in sem si zelo zelo zapomnil njegove besede: "Čebele želijo imeti zvečer mir."
Bodo dobro. Seveda tudi ostali |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 12:32 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko
| Citiram: | | Marko je nešto računao oko broja pčela u punom postrojenju, malo gore je njegov post, možeš malo pokomentarisati njegovu matematiku. |
Ne treba se bas doslovce ulovit za svaku napisanu brojku, neki put pisem podatke koji su dobiveni na ogledu kod LR panji a ne Warre, ali to ne mijenja bit stvari, podatki se za Warre umanje za okoli 15-20% pa si na istem.
Prije nego što krenemo u igru brojeva, probajmo identificirati nekoliko drugih mišljenja i opažanja zivota pcele u velikom plodistu koji znacajno utjecu na stopu polaganja legla. Ja nisam znanstvenik koji istražuje definitivne podatke o kolicini legla i broju zalezenih celica, ali nikad nisam doveo u sumnju tvrdnju ljudi koji to rade.
Matici se cesto daje kredit za postavke koje ona nema. Pcele odlucuju o tome gdje i kada i koliko legla je potrebno u datom momentu. Pcela kontrolira i sigurnosnu komponentu prostora namijenjenog uzgoju legla, naime kontrolira granicu obujma legla-gnijezda koje može biti zašticen-pokriven.
Pcela regulira velicinu legla proporcionalno mednim zalihama i volumenu prostora. Pcela je prilagodjena koristenju ukupnog volumena prostora kojeg zaposjeda, drukcije se ponasa u manjem prostoru a drukcije u vecem. Sa velikom zalogom meda i velikim prostorom za leglo pcela ne smanjue kolicinu legla u periodu pripreme za rojenje, vec suprotno, povecava leglo u fazi pripreme za rojenje.
Idemo natrag na igru brojeva. Da bismo izbjegli dosadu sa predoziranjem izračuna, dopustite mi da pokušam rezimirati. Jedan Warre sat ima povrsinu okoli 6 dm2, to je okoli 6000 celic. Ako gremo po staroj teoriji
zaljeganja 1.500 celic na dan ispade da matica potrebuje 4 dana za jedan Warre sat. Ako se drzimo da za cijeli ciklus potrebuje 24 dana, znaci 20-21 dan da se pcelica izleze i 3-4 dana da pcele ociste i pripreme celice za
ponovnu zalegu, pridemo da ce matica zalec u tem ciklusu okoli 24x1.500=36.000 celic, equivalent od okoli 6 Warre satja jedne naklade. Pitanje ? Tko zaleze one druge dve naklade ako ste pcelu pustili na tri naklade legla ?
A zalegane su sigurno, odpri panj pa ces vidjet. Zato stare teorije o 1.500 celic drziju samo u ogranicenih panji-leglo, a u velikom prostoru legla matica zaleze preko 3.000 celic na dan u pred rojevnoj pripremi, u LR panju jos vec. Tko ima vremena i volje neka to prati pa podatke lako i patentira, nitko se nece zalit
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 13:00 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Rudi. Jedan pčelar kod nas, koji je radil golemim AŽ od tri ili četiri kutije, isto je spominjao brojku od 2000 pa nagore. Ja vidim, da ima razlika između starijih i mlađih matica, to se vidi već kod ovogodišnjih rojeva, kad oni sa mladima imaju više pčela sada nego oni golemi u proljeće, a danas su manje-brojni. ??
I drugo razmišljanje; dali matica zaleže baš sve ćelije jednu do druge, ili u velikim plodištim ima i više praznih ćelija? NAJVAŽNIJE: Kad stignu čak i u četvrtu kutiju, skladište, koliko % od sveokupnog plodišta nije popunjeno, ili je sve popunjeno?? Ako je, onda si u pravu, jel?
Lp, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo, Rudi
| Rudi je napisal/a: | Pitanje ? Tko zaleze one druge dve naklade ako ste pcelu pustili na tri naklade legla ?
A zalegane su sigurno, odpri panj pa ces vidjet. |
Odgovor: matica
OK, matematika je eksaktna (vsaj na bazičnem nivoju ) veda in ta tvoja računica nedvomno drži.
Moj pomislek pa je naslednji: 6 polnih satov zalege v eni nakladi po mojih izkušnjah, pregledovanju fotografij satja na internetu in podatkih, ki so mi bili na voljo, ni mogoče imeti v panju z osmimi letvicami/okvirčki v nakladi. Poudarjam: pomislek. Morda je, a tega še nisem videl.
To bi pomenilo, da prostora okrog zalege za cvetni prah in za med praktično ni. Ker pa smo prav vsi že gotovo gledali zaleženo satje, vemo, da čebele okoli zalege napolnijo celice s hrano za mladi rod. Zunanji sati pa so pogosto popolnoma napolnjeni s hrano in tam (pogosto) ni zalege.
Računica bi po tem, kar jaz vidim v panjih, bila naslednja:
število zaleženih celic v nakladi, izraženih v satih, ni 6, ampak prej 3, morda 4. V treh nakladah 'plodišča' torej 9 do največ 12. Ali povedano v celicah 54.000 do 72.000.
Za naslednje leto planiram Warre s tremi nakladami plodišča in okvirji, ki se jih bo dalo potegnit ven in bom lahko preveril in se prepričal na lastne oči. Do takrat pa zgolj ugibam in sem zelo zelo vesel vsakega prispevka, ki me razsvetli.
Lep dan vsem. To bi sedaj pomenilo 'dež do večera'
Marko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 13:33 Naslov sporočila: |
|
|
Jernej
| Citiram: | | Ja vidim, da ima razlika između starijih i mlađih matica, |
Normalno da mlada matica bolje zalega, predpostavka je da veliki roji greju po uspostavi startne zalege odmah u supersedure stare rojevne matice kao mjera predostrožnosti u eventualnoj potrebi velikega legla.
| Citiram: | | razmišljanje; dali matica zaleže baš sve ćelije jednu do druge, ili u velikim plodištim ima i više praznih ćelija? koliko % od sveokupnog plodišta nije popunjeno, ili je sve popunjeno?? |
Bez da ti ja objasnjavam naj ljepse vidis na Oskarevoj sliki satja koju si ti postavio stranicu naprej, kako vidis na sliki tako izgleda zaleganje okoli 50% pokritih i okoli 50% odprte celice su zalegane u svih stadijah i tako puta 9 od 11 LR oviri u Oskarevih panji. Pa probajte izracunat broj celicah na tim ovirima i kdo to zaleze ?
PS: sad je 50 sC na suncu.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 13:57 Naslov sporočila: |
|
|
I kod mene je 35 u sjenki, znači ...
Super Rudi, to sam htio čuti, da je ona slika sa velikim satom nekako mjerodavna za taj sistem. I ovaj podatak je novi, da pćele golemog roja brzo mjenjaju maticu kad srede bazičnu zalegu!
Marko: | Citiram: | | Za naslednje leto planiram Warre s tremi nakladami plodišča in okvirji, ki se jih bo dalo potegnit ven |
Torej narediš 6o centimeterske okvirje, kajne? Da bo celoten set izvlečen? To bo pa zanimivo za test! Sicer pa je že Oscar objavil kup takih fotk s polno zaleženimi sati.
Marko: | Citiram: | | Moj pomislek pa je naslednji: 6 polnih satov zalege v eni nakladi po mojih izkušnjah, pregledovanju fotografij satja na internetu in podatkih, ki so mi bili na voljo, ni mogoče imeti v panju z osmimi letvicami/okvirčki v nakladi. |
Kako ni mogoče? Če je v Oskarjevem panju 9 od 11-h LR satov tako zaleženih, je tudi v Warre kišti 6 od osmih:
Beri:
Rudi: | Citiram: | | Bez da ti ja objasnjavam naj ljepse vidis na Oskarevoj sliki satja koju si ti postavio stranicu naprej, kako vidis na sliki tako izgleda zaleganje okoli 50% pokritih i okoli 50% odprte celice su zalegane u svih stadijah i tako puta 9 od 11 LR oviri u Oskarevih panji. |
Je mogoče.
Lp, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 23 Avg 2011 22:16 Naslov sporočila: |
|
|
Evo Rudi mene opet,
Ja ču danas malo skrenuti od gornjih pitanja.
Malo več razmišljam o jeseni. Pored Warre košnica imam i svoje DB košnice (još malo veče nego DB). Do sada su mi različito napunile, imam društva na tri, dve i samo jednoj nakladi. Naravno u svima su okviri i satnice.
Pitanje, da li je smiselno staviti izpod tih mojih velikih kutija i praznu kutiju za zimu, a na proliječe, kad otopli, zamijeniti je sa praznom košnicom i letvicama. Neke od tih društva ču na proliječe pretresti u naš sistem postrojenja.
Isto važi i za košnicu kde držim HSC okvire. Tu zajednicu držim na osam satova ali isto u jednoj kutiji, dali i tu podložim sa praznom kutijom. To društvo mislim i dodatno izolirati i obilno je nahraniti za zimu.
Šta kažeš?
Na onu e mail adresu sam ti slao jedan kratak mail, možeš pogledati.
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> WARRE panj in metode
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 6, 7, 8 ... 11, 12, 13 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 6, 7, 8 ... 11, 12, 13 Naslednja
|
| Stran 7 od 13 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
