 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
 Objavljeno: 23 Avg 2011 22:57 Naslov sporočila: |
 |
|
Zlatko, ja uvijek preporucam da pod svaku kosnicu stoji dobro prva prazna naklada, zaradi vlage i mrzline, mislim da ti ni potrebno utopljavat kosnice, nisi na mestu velikih zima. Utopljavanje lahko produzi leglo a to ti ni potrebno. Mozda da od te kosnice cekas roj pa da ga stavis na novi nacin ?
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 07:45 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | Marko: | Citiram: | | Za naslednje leto planiram Warre s tremi nakladami plodišča in okvirji, ki se jih bo dalo potegnit ven |
Torej narediš 6o centimeterske okvirje, kajne? Da bo celoten set izvlečen? To bo pa zanimivo za test! Sicer pa je že Oscar objavil kup takih fotk s polno zaleženimi sati. |
Pravzaprav bom naredil vsaj dva tipa okvirjev: eden bo zgoraj omenjeni za tri naklade, drugi pa za dve. Občutek mi pravi, da Peron/Rudijev sistem lahko tako funkcionira v toplih krajih, Notranjska pa je nekaj drugega in bi znale biti dve nakladi namesto treh v plodišču bolj primerne.
No, ne VEM, zato pa bom poskusil obe možnosti. Žrelo pa ne bo spodaj ampak pri vrhu spodnje naklade 
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 08:11 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | Marko: | Citiram: | | Moj pomislek pa je naslednji: 6 polnih satov zalege v eni nakladi po mojih izkušnjah, pregledovanju fotografij satja na internetu in podatkih, ki so mi bili na voljo, ni mogoče imeti v panju z osmimi letvicami/okvirčki v nakladi. |
Kako ni mogoče? Če je v Oskarjevem panju 9 od 11-h LR satov tako zaleženih, je tudi v Warre kišti 6 od osmih:
Beri:
Rudi: | Citiram: | | Bez da ti ja objasnjavam naj ljepse vidis na Oskarevoj sliki satja koju si ti postavio stranicu naprej, kako vidis na sliki tako izgleda zaleganje okoli 50% pokritih i okoli 50% odprte celice su zalegane u svih stadijah i tako puta 9 od 11 LR oviri u Oskarevih panji. |
Je mogoče.
Lp, j |
 Prav, pa naj bo tako.
Še enkrat poudarjam, da govorim o celinskih razmerah in ne o toplih, južnih krajih, kjer čebelari Peron in njegovi učenci.
Na fotografiji, ki si nam jo pokazal, pa kljub povečavi res nisem uspel prepoznati razen 4 polkrožnih pasov več kot očitno pokrite zalege - tako na oko bi rekel, da predstavlja največ 1/3 površine sata - druge zalege v vseh stadijih, kot sicer pravi Rudi. Morda fotografija ni dovolj dobra, on pa ima informacije iz prve roke. Na fotografiji bi bile lahko to tudi prazne celice, lahko bi bile delno napolnjene z nektarjem ...
In prikazan je samo en sat, ne devet Tudi sam sem našel nekaj prizorov Peronovih panjev oziroma satov. Iz teh bi lahko sklepal, da so plodišča le deloma zasedena z leglom, saj so sati potegnjeni iz sredine plodišča.
Najbolje bi bilo videti /Rudi/Peronovo plodišče iz celinskih razmer.
Pozna kdo koga, ki že tako čebelari kje izven 'južne poloble' ?
Lep pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 08:30 Naslov sporočila: |
|
|
Kot sem že rekel: Ne vem, pa bom videl. Zaenkrat verjamem Rudiju, ki je to že 1000x videl, Peronov sistem deluje že skoraj vsepovsod, ostalo pa moramo preskusiti pri sebi.
| Citiram: | | Morda fotografija ni dovolj dobra, on pa ima informacije iz prve roke. Na fotografiji bi bile lahko to tudi prazne celice, lahko bi bile delno napolnjene z nektarjem ... |
Lahko je to, lahko je ono, lahko je tretje, imaš popolnoma prav, zdrav dvom je nujen, a jaz ga tu žal nimam, ker zaupam Rudiju, končno sodbo pa bo prinesla lastna praksa, seveda šele po tem, ko bom uspel stvari postaviti čimbolj natančno po Rudijevih navodilih.
Vrtaj še naprej; Rudi, ti pa nam kaj odgovori, prosim. Lp j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 08:47 Naslov sporočila: |
|
|
| JernejM je napisal/a: | | Zaenkrat verjamem Rudiju, ki je to že 1000x videl, Peronov sistem deluje že skoraj vsepovsod, ostalo pa moramo preskusiti pri sebi. |
Saj prav to bi rad videl: Peronov sistem v celinskem področju, našemu podnebju podobnim razmeram. Njegovi filmi oz. filmi čebelarajev, ki prakticirajo njegov sistem, so vsi iz Čila, Brazilije, Argentine ... Španije. Drugega še nisem našel.
Sem pa potrpežljiv in ... kaj pa je dve leti, ko bomo tudi pri nas lahko pokazali svoje fotografije.
Lep dan vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 09:37 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, marsikaj boš moral kar sam preskusiti; ne gre se samo za celino, ampak tudi za lokalno področje, paše ...
V Umeljićevi knjigi Pčelarstvo, je na strani 104 tale slika, ki prikazuje naravni dolgi sat v duplu drevesa po prvem rojenju, kar pomeni, da so bile spodnje trotovske in čebelje celice še pred par dnevi napolnjene z zalego, zgornje, pod medom, in stranske, pa so zagotovo polne jajčk in žerk, to vem iz mojih panjev. Zato je tako kot pravi Rudi; ko roji panj z dolgim plodiščem, se družini to pravzaprav sploh ne pozna. Čez en teden je spet nabit s čebelami, in ko roji drugič, še vedno prinese 10 do 20 kg medu čebelarju, če je paša ugodna. Preskušeno, lani, s TBH, torej neomejenim plodiščem.
Mala matematika:
Tam sem imel zalego tudi na 15 satih, to so bili veliki sati (cca 10,5 dm2) s skupno površino (samo zleženi sati) 160 dm2, kar pomeni 3,3 Warre zaboje: s tem se potrjuje Rudijevo poročilo, da gre plodišče pogosto celo v četrto naklado, v čebeljo zalogo. Zato kar se mene tiče glede Rudijevih trditev, ni panike, še posebej, ker sem delal tudi z AŽ dvojčki, a to je druga zgodba.
Seveda ni tako pri vseh družinah, ampak pri najmočnejših in to pri optimalni paši. Pri drugih, povprečnih, pa odštej 10-20 %.
Lp j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 10:10 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi pozdravljen!
Imam par "neumnih" vprašanj, a me vseeno zanimajo.
Kako ti vstavljaš roje v panje? Uporabljaš metodo z rjuho, jih kar usipaš ali kako drugače?
Sicer, če praviš da je vseeno kateri panji so, je potem najverjetneje nepomembna tudi višina naklad, a me vseeno zanima, če je kje kaka zanka...
Je možno namesto 21cm naklad narediti 17cm in potem namesto 3 naklad v plodišču postaviš 4? Pride 68cm plodišča...
Če si to kje že napisal in sem spregledal se opravičujem. Potem post kar ignoriraj |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 11:23 Naslov sporočila: |
|
|
Boris,
| Citiram: | | Kako ti vstavljaš roje v panje? Uporabljaš metodo z rjuho, jih kar usipaš ali kako drugače? |
Ih usipan.
| Citiram: | | Je možno namesto 21cm naklad narediti 17cm in potem namesto 3 naklad v plodišču postaviš 4? Pride 68cm plodišča... |
Visina nakladah ni vazna, ih delas od daske koju imas, niti ukupna visina plodisca ni striktno definirana samo ne bi smela bit manja od 60 cm (ako ti ispade 61-2-3-..9)) sve je dobro.
Ja imam standard Warre jer sam bio narucio i napravio vec od 20 Warre panji za klasican warre nacin pcelarenja pa je tako ostalo, ako budem delao nove ce bit visina kako bude daska. Isto ti valja za zalagu i medne naklade.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 11:41 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo vsem.
| JernejM je napisal/a: | | V Umeljićevi knjigi Pčelarstvo, je na strani 104 tale slika, ki prikazuje naravni dolgi sat v duplu drevesa po prvem rojenju, kar pomeni, da so bile spodnje trotovske in čebelje celice še pred par dnevi napolnjene z zalego, zgornje, pod medom, in stranske, pa so zagotovo polne jajčk in žerk, to vem iz mojih panjev. |
Vidiš, to mi ne gre skupaj z mojim vedenjem o zaleganju matice v obdobju pred rojenjem. Povsod je napisano, da ga zelo omeji in tudi prekine teden dni, preden roj odleti.
Citiram dva vira o biologiji in obnašanju čebel:
"Teden dni pred rojenjem se matici zadek zmanjša, da lahko leti. Čebele matico stresajo, rinejo in grizejo, da jo prisilijo k letenju. "
"Stara matica pred rojenjem manj zalega in je tudi slabše oskrbovana. Jajčniki ji oplahnejo, zadek se zmanjša in matica je lažja, da lahko poleti z rojem."
Ti pa praviš, da so zgornje celice pod medom in stranske zagotovo polne jajčk in žerk, na fotografiji pa je družina po prvem rojenju.
| JernejM je napisal/a: | Mala matematika:
[b]Tam sem imel zalego tudi na 15 satih, to so bili veliki sati (cca 10,5 dm2) s skupno površino (samo zleženi sati) 160 dm2, kar pomeni 3,3 Warre zaboje ... Seveda ni tako pri vseh družinah, ampak pri najmočnejših in to pri optimalni paši. Pri drugih, povprečnih, pa odštej 10-20 %. Lp j |
Dobro. Nimam nobenega razloga, da ti ne bi verjel, saj si videl na lastne oči. Ampak 160dm2 zaleženih satov pomeni okoli 150.000 zalege; to pomeni, da je matica povprečno zalegla preko 7.000 jajčk na dan.
Če je tako, je to fantastično. Samo želim si takih družin.
Pozdrav in lep dan vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 12:06 Naslov sporočila: |
|
|
Marko,
Ti si "neverni Toma", za nista prebiras po literaturah jer to tamo neces nac, ti usporedjujes zapisi koji opisuju stanje i ponasanje pcela u kosnicama, mi tu govorimo o prirodnem stanistu pcele preneseno u kosnicu.
Ne mesaj ta dva pojma jer nimaju nista zajednickog. Dokle god se vrtis oko ind. nacina samo malo modificiranega (Žrelo :lol) si na slabem putu. Kad budes nasadio jednu kosnicu na prirodan nacin studiraj je pa ces vidjet da nema nikakove veze sa onim kaj piseju dosadasnje knjige.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 13:06 Naslov sporočila: |
|
|
Ohoj, Rudi 
Povsem razumem, ko govoriš o razliki med panjem (košnico) in naravnem bivališču (prirodno stanište), prenesenem v panj. Saj to je ideal nas vseh tu, kajne? Ustvariti bivalno okolje čebel čim bolj podobno njihovim naravnim bivališčem.
A večina stvari v biologiji čebel ostaja verjetno še vedno enaka.
Dopuščam možnost, da matica v takem okolju zalega intenzivno do zadnjega dne, ko odleti z rojem, vendar tega do sedaj nisem nikjer zasledil. Vesel bom, če boste tisti, ki imate tovrstne izkušnje, to potrdili.
Jernej je pisal o svojem TBH panju - ne vem, ali je glede približevanja naravnemu bivališču podoben Peron/Rudi sistemu - in 15 satih zalege v njem. Jaz sem samo izračunal, da je matica morala v tem primeru zalegati preko 7.000 jajčk na dan, kar je, kot sem napisal, fantastično. Hkrati pa tudi v navzkrižju z do sedaj znanimi podatki o kranjski sivki in njenih reproduktivnih sposobnostih.
Razumem in sprejemam, da so razlike med tem recimo mu sonaravnim pristopom in med industrijskim velike; ko pa gre za take, ki so v mojih očeh (še) prevelike, raje vprašam, omenim, se začudim ... kot pa, da bi živel v dilemah in prav vsako stvar preizkusil, če pa je že znana.
Lepo se imejte in naj vam ne grenijo lepot dneva taki nejeverni Tomaži
Marko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 16:45 Naslov sporočila: |
|
|
Matematika Narave
Marko: | Citiram: | Dobro. Nimam nobenega razloga, da ti ne bi verjel, saj si videl na lastne oči. Ampak 160dm2 zaleženih satov pomeni okoli 150.000 zalege; to pomeni, da je matica povprečno zalegla preko 7.000 jajčk na dan.
|
Ne moreš proti Naravi, hehe, vedno boš poražen; beri z distanco, kot ti svetuje Rudi, in razumel boš, ker vsega se pa le ne da dati v besede: V mojem TBH so imele čebele zalego v NEOMEJENEM PLODIŠČU, in to je enako kot pri Rudiju. Kapiš? Naprej:
Zalega je bila na vsaj 15 satih pri najmočnejši in vsaj 8 pri povprečni družini. Jasno je, da je bilo na vsakem satu tudi veliko medu, zgoraj in zadaj, recimo kakšen kilogram povprečno na sat, zato misliti, da je vse le zalega ni spodobno za čebelarja, ker to ni mogoče  (mogoče pa služi le obračanju besed?).
Zalega torej na 15 satih + 15 kg medu, ki sem jih lahko iztočil in stehtal. Pozimi, če je panj umrl. Plus 5 do 10 kg v medišču. Preprosto.
Gremo naprej; enostavno nimaš še izkušnje z velikim panjem z neomejenim plodiščem in kaj se zgodi pri rojenju. Poglej si spodnjo sliko (sem jo že objavljal), če natančno pogledaš, pri strani ni niti ene celice, ki ne bi bila zaležena tako z jajčkom ali žerko:
 Torej kar ti vidiš od daleč kot "prazne celice" ali "celice delno napolnjene z medičino", je v resnici zalega.
Tako, če gledaš tudi z srcem ne le z razumom, boš videl popolnoma zaležen sat eno uro po rojenju, in takih satov je bilo pri tej družini kakšnih osem, z obilico medu. Torej je tvoj podatek o prenehanju zaleganja teden dni pred rojem popolnoma napačen, ker jajčka kažejo na vsaj tri dni. Drži pa, kar si nekje prebral, a le v majhnih panjih s prisilnim rojenjem oziroma panjih z omejenim plodiščem!
Ta družina je dala potem še en roj, ki pa je izgubil matico, zato se ga je pol vrnilo, pol pa sem ga sam in prinesel je še 15 kg medu. Tako je pač v velikih panjih z neomejenim plodiščem, še bolje pa bo v Warreju po Oskarjevo.
Toliko z moje strani o tem, ostalo je stvar lastnega opazovanja:
Naj razume, kdor zmore, je rekel Jezus. Tole pišem predvsem za druge bralce v dvomih.
_____________________________________________-
Odpri drugo vprašanje, ki te muči. Aha: čebelarim na celini, ne na Mediteranu, res pa je, da imam včasih zelo dobre paše. Kar sem napisal je isto, kar trdi Rudi in je zakon za panje z neomejenim plodiščem. To je zakon Narave, ne pa zakon iz knjig o industrijskem čebelarjenju.
Lepo se imej, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 17:15 Naslov sporočila: Potvrđuje se to što pišeš |
|
|
Rudi,
Muči me varoja. Jedan Warre je veoma jako okužen, prvi dan po tretiranju je palo oko 1000 varoja, dobro sam napisao hiljadu, nisam jih sve brojao ali manje nikako, raje više. To je košnica koje je napravljena od umjetnog roja. Znači prijatelj mi je dao 3kg pčela i staru maticu, a ja sam to sve usipao u Warre košnicu. Tu nije došlo do prekinjanja zaleganja i rezultat je očigledan. Odluka. Ne stavljam više umijetno napravljenih rojeva u warre košnice.
Kontrola je i do sada je pokazala veču okuženost nego ostali ali nekako je išlo. Sada je katastrofa. Imam itisak, da neču spasiti ovu košnicu. Warre pored nje nema varoje, prvi dan po tretiranju su pale 4 varoje.
Moja hipoteza, kad je košnica jedamput toliko zaražena varojom ne može se je spasit. A da, zaboravio sam napisati, da je do sada sagradila skoro dve kutije.
U Warre košnici pored nje, to je ta koja nema okužbe varojom, se potvrđuje tvoje izlaganje i to veoma eksaktno. To je ware košnica koja najviše propolizira od svih, ne dopušta, da jo uopšte uznemiravam, ni da je hranim tako da otvaram pitalnik i do sada nema varoje. Znači to je to što si zapisao, propolis radi.
Rudi šta raditi sa tom jako okuženom družinom. Ako mi padne, recimo za 20 dana, imaču grabež, a puna je varoje, onda ču imat reinvaziju i selidbu varoje.
I još jedno pitanje. U roku pet minuta su na tu podnicu pale tri varoje i bile još žive. Objasni mi molim, šta to odpada kad su varoje žive, da li je to posledica tretiranja ili šta, jedne su svetlije jedne tamnije, a sasvim svetlih nema. To je verovatno vezano za spol varoje a za one sasvim svetle si zapisao, da su neoplojene varoje.
Hvala ti.
Zlatko
ps.
nemam odgovora na onaj mail, valjda ne stigneš, sačekaču. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 17:23 Naslov sporočila: |
|
|
| Pri meni je današnji povprečni odpad varoje od 15 do 70, povprečje 35, kaj se mi zdi grozno, res pa je, da je notri apiguard, je zelo vroče in imam dodatno zmanjšana žrela. Tako da ni vse v številkah, vsaj upam tako ??? Lp j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 24 Avg 2011 18:07 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | Moja hipoteza, kad je košnica jedamput toliko zaražena varojom ne može se je spasit |
More se je spasit ako je jaka, pusti je, sa cim tretiras? Svetlije varroe su obicno nedozrele, obicno 2 ili tretja polezena u jednoj celici, prva najstareja obicno ujde van sa starom varoom, to ti je dobar znak da se pcelice lezu dan ili dva raneje. Ako je neka odpala ziva vjerojatno je osamucena, boja varroe nema veze sa spolnoscu, muski ti je beli i vise puta manji tako da ga dosta tesko zapazit.
ps: sam ti odgovorio na mail
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 25 Avg 2011 07:52 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Nije jaka, dodobra ju je varoja zdesetkala in varoja još pada i pada. Dosada sam tretirao samo pelinom i još še nekim ljekovitim biljkama, kiselin i apiguarda ove godine još nisam upotrebljivao i nekako je išlo. Te biljke (ulja) sam nakapao na papirič i sa nekakvim fenom izpuhao u leto. To sam radio tako, jer se mi je pokvario top za puhanje.
Imam apiguard za sos variantu, ali po upustvima ne mogu tretirat samo pojedine košnice, nego moram sve, a to se mi stvarno ne radi, je šato tretirat tamo gdje nema problema. Šta ti kažeš?
Tretirat ču dalje sa biljkama, pa ču videt kako če iči, ako padaju varoje, onda barem neče biti toliko reivanzije ako to društvo padne.
Hvala za odgovor na mailu. Probat ču pronači to što si napisao i javiču.
Budi dobro
Zlatko, |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 25 Avg 2011 10:45 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | Dosada sam tretirao samo pelinom i još še nekim ljekovitim biljkama,...jer se mi je pokvario top za puhanje |
Nezahvalno je stalno poducavat jer ispada kao jedan sve zna...? ali predpostavljan koje su to biljke i top i od kud prihajajo. Cini mi se da ces bit u vecim problemima do proljeca i sa drugim kosnicama. Napravi kako hoces ali ja bih dao apiquard i novembra oxalnu (svima).
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 25 Avg 2011 13:17 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Hvala na odgovoru, veoma je jasan.
Jedino u vezi oksalne, novembra je kod mene i verovatno i kod tebe još puno zalege, lani sam dao oksalno decembra. Dali ti tretiraš oksalnim i kod zalege?
Ali dao sam i MK lani avgusta, pa izgubio pola košnica. Društva su mi cepala jedna za drugo.
ps. slao sam ti privatnu poruku
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 25 Avg 2011 14:34 Naslov sporočila: |
|
|
Novembra je receno orjentaciono, vrijeme je kad mislis da je kosnica bez ili sa minimum legla. Sa MK nemam iskustva nikakovih ali citao sam da je velika smrtnost kod upotrebe pri vecih temp.
Kod tretiranja timolom kod ovako velikih temp. stavi samo malo ( recimo jednu zlicu od caja) apiguarda, razmazi ga po letvicama. To ti je da se pcele malo priviknu na novi miris i stanje u kosnici. Do dva tri dana dodaj cijelu dozu pa dalje normalno. Leta smanji.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 26 Avg 2011 17:59 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Danas ujutro sam uradio baš tako. Kod okuženih sam razmazao apiguard i smanio leta.
Rezultat. Nise se uzrujavale ali poslje podne su bile sva vani, znači nikad do sada u ovih toplih dana. jih nije bilo popodne toliko vani.
Mislim, da se nisu uzrujavale i zbog toga, jer jih baš redovno po malo hranim.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 27 Avg 2011 07:26 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | ali poslje podne su bile sva vani |
To zna bit reakcija na timol pri vecih temperaturah, ali ce se umirit. Javi kako ti je pad varroe.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 28 Avg 2011 19:23 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Pratiču i onda javim.
Danas samo jedno pitanje, malo je rano ali ipak.
Koji je prag broja prirodnog odpada varoja za zimsko tretiranje oksalnom kiselinom, vezano na tvoju formulu. I dalje, dali je isti prag prirodnog odpada recimo u novembru i kod naših warreja, koju nisu još postavljeni kako treba.
Budi dobro gde da si. Imaš e mail za Luleta.
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 29 Avg 2011 14:38 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
Do te neke formule prirodnog odpada varroe ces doc tek kad budes radio sa potpuno regresiranim pcelama. Do onda je tesko bilo sto reci, ali odprilike ako krajem septembra imas prirodni pad oko 4 varroe dnevno to bi ti bilo do aprila preko 1000 varroe (govorim za pcele koje nisu prosle regresiju). Zato tretiraj ih zimsko sa oxsalnom.
Kod regresiranih pcela oped ce ti bit razlicito kod svakog panja, tada ti slijedi odabir pcele po genetiki, o temu cemo pricati drugo leto kad nasadis novi panji sa drugom generacijom pcela.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 29 Avg 2011 16:26 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Rudi na podacima. Polako idemo u jesen. Nadajući se da društva prežive, već razmišljam kako u proljeće prebaciti pčele u prazne kutije, pošto neću da čekam na rojeve u tih velikih košnicama.
1. Razmišljao sam tako; panj se nosi u stranu, na njegovo mjesto stavi se prazna kutija, i pokriva, a ostale dve prazne kutije, od kojih ima gornja letvice na 3,2 cm, podkladaju se panju. I onda se počne iskucavanjem odnosno Miturovim sistemom ganjanja pčela prema dole (može i mašinicom za brijanje, duvanjem ...). Kad isprazne vrhnju nakladu, ona se odstranjuje i pokriva. I tako dalje nadole, dok sve pčele ne budu u donjim dviju kutijama, koje se onda stavljaju na onu prvu, koja već stoji na mjestu.
Jel se slažeš?
Gornju medenu nakladu moglo bih se negdje sačuvati, pa se za nekoliko dana stavlja ili gore, kao zaloga ili dole, ako nema paše.
To bih uradio kad budu zajednice već jake, recimo 14 dana pa do početka prve paše?
Molim te za ispravke, lp, j |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 15:16 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi, evo mene opet.
Ajde molim uzmi si časak vremena, pa mi sa strpljušču probaj objasnit to što želim saznat. Nemoj me odmah tresnuti po glavi.
Naime, kad mi u kratkom vremenu dolaze informacija sa više strana onda si kažem kot sebe, tu mora nešto biti.
Kad sam proučavao, dr. Rudolfa Steinerja, on je u svojoj knjigi o pčelama, (na njemačkom u orginalu Uber die Bienen) od 03.02.1923 več tada, veoma jasno napisao, šta če se dogoditi sa pčelama več nakon 80 godina poslje toga, kad je održao ta predavanja. Pisao je o stanju u čebelarstvu i šta če se desiti, jer su več tada radili veštačke matice, pisao je o upotrebi šečera i još mnogo toga.
Ali ono što je veoma jasno zapisao je, da čemo u budučnosti morati pčelari veoma brinuti o razmerju (valjda odmer) između želudčnih sokova i krvnih sokova kod pčela. Pa bolje, da ti napišem direktno iz knjige po Italijansko.
Se si vogliono vincere le nuove malatie che sono sorte nelle api, sara della massima importanza trovare la giusta dispozicione per un retto raporto tra succo gastrico e succo sanguigno nelle api.
To što ja razumem od toga što je dr. Steiner napisao je, da če zbog načina pčelarjenja i kako radimo sa pčelama, doči do poremečenja u »krvi«pčele, jer če ta krv pčela postat više kisela. Sve to što se danas događa i kod ljudi, zbog stresa, loše ishrane, zagađenja itd. Ljudi koju imaju ili imamo zakisanu krv, poremeti se nam imunski sistem, ter smo veoma skloni svim mogučim bolestima, a jedna od posledice zakisane krvi kod ljudi je i to, da su ti ljudi bez prave energije.
E sad dođemo do bistva tog mog izlaganja. Steiner je dao pravac kako to rešavati u idučim vremenima, i to tako, da se gaje određene biljke pored pčelnjaka i to u vremenima, kad jih još nema u prirodi, znači te biljke bi morale imati pčele na razpolaganju u obdobju, kad jih u prirodi još nema ( to se dostigne sa pokrivanjem tih biljaka, da bi ranije cvatale).
Ali na sajtu, kojeg sam dobio čitajuči tvoje postove (ruski sajt) piše o upotrebi sode caustike (sodium hydroxide NaOH, also known as caustic soda) u te namere. Tamo čak daju tačne proporce kako davati pčelama sodu caustiku, da bi se jim izmijenijo alkalinet »krvi«.
Tebi su sigurno dostupna neka istraživanja oko dodavanja sode u vodu za pčele.
Možež šta napisati o tome. Napisao sam mail za Luleta, ali nema odgovora, ne stigneš?
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 16:43 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko.
Da bis pomogao pceli u regulaciji pH probavnega trakta i hemolymphe koristi luzina drvenog pepela.
Priprema:
1: izgoris drva da dobijes 1kg pepela, (ako imas breze je najbolja, ako ne i drugo drvo je dobro samo ne (uvijek zeleno)
2: pepel prosijes i stavis 1kg pepela u 10l vode (kisnice) to pustis oko 7 dana (ne manje od 3) svako toliko pomijesaj.
3: kad je gotovo sa jednom gumenom cijev istocis van (kao vino) jer je talog na dnu.
4: 2 dcl te luzine das na 10 l sirupa mednega ili zukera, morez dodat ljeti i u napajalnik isto takav omjer.
PS: (NaOH, also known as caustic soda) je otrov, DANGER kako za ljudi tako i za pcele, da ti nebi doslo na pamet radit sa NaOH.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 18:57 Naslov sporočila: |
|
|
Rudi,
Koliko puta se daje pčelam lužina drvenog pepela, jer je to jednokratna terapija ili se daje više puta u sezoni.
Onaj NaOH sam zamijenio sa NaHCO3. Bitna razlika, bio prebrz, ne prvi prvi put.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 19:33 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | Koliko puta se daje pčelam lužina drvenog pepela, jer je to jednokratna terapija ili se daje više puta u sezoni. |
Das im kad ih hranis, to moze bit i vise puta ni problem, ako im stavis vodu na proljece i po ljeti more bit ta voda sa luzinom stalno, jako rado greju pcele na tu vodu.
PS: na mail cu ti odgovorit.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 19:57 Naslov sporočila: |
|
|
A tu si, skoro kao da smo u on line konferenciji
Sada ču probat drugom taktikom, postaviču kratko pitanje, u nadi, da češ ti napisati bar koju riječ više. Kad se ja razpisujem dobijem odmah po glavi...
Šta znači imati sasvim crnu pčelu?
Trutovi u decembru?
Crno sače?
A upotreba NaHCO3?
Nemoj sve odjednom, da se ne oznojiš
Nisi slučajno u letu na Aljaski,
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Rudi
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 07.07. 2011, 13:22
Prispevkov: 223
|
| Objavljeno: 31 Avg 2011 20:44 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko,
| Citiram: | | Šta znači imati sasvim crnu pčelu? |
Crna pcela, bez dlacica,sjajna, je bolesna pcela zarazena CBPV - Chronic Bee Paralysis Virus.
CBPV uglavnom napada odrasle pčele i uzrokuje dva oblika simptoma. Najčešći je abnormalno drhtanje tijela i krila, puzeće pcele koje ne mogu letit, otečen abdomen, i dislocirana krila. Drugi oblik je crna pcela bez dlaka, sjajna, te crne pcele su obicno napadnute pri povratku u kosnice na ulazu od pčele stražara (od tuda zakljucak vecine pcelara da su to stare pcele sklone ropu (grabezi). Oba oblika zarazenosti se mogu vidjeti na pčelama iz iste kosnice.
| Citiram: | | Trutovi u decembru? |
Moze bit vise razloga, jedan je i taj da su bez matice.
Crno sače je sace u kojem je polezeno vise generacija pcela, pcela u prirodnem panju pozna samo takovo sace tako da u diskusiju o zamjeni saca ne ulazim.
| Citiram: | | Nisi slučajno u letu na Aljaski, |
Jos sam tu nekoliko dana pa me nece bit duze vremena, na Alasku idem po zimi vise puta.
lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> WARRE panj in metode
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 7, 8, 9 ... 11, 12, 13 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 7, 8, 9 ... 11, 12, 13 Naslednja
|
| Stran 8 od 13 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
