Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Zlatko H

Rudi,

Zapazio sam danas jednu takvu crnu pčelu na ulazu u košnicu. Šta sad, da paničarim ili šta, verovatno mogu samo držati palčeve, da se to ne širi.

A crno sače je bila skoro kao šala, znam tačno kakav je tvoj stav prema crnom saču.

Dobro, kad se prestaneš javljati onda znamo, da češ biti dugo odsutan i čekačemo, da se vratiš.

lp

Zlatko

Rudi

Ne panicari, problem je kad je tega puno, siri se secretom pcele kad razmjenjuju hranu.

lp

Zlatko H · Objavljeno: 01 Sep 2011 05:18 Naslov sporočila:

Rudi,

Evo rešeno, ne paničarim.

O trutovima u decembru si pisao,

tvoj citat:
Matica ili radilica iz neoplodjenog jaja, iznenadit če mnoge jer to nisu nikada čuli, ali to neznači da ne postoji ako vi niste nikada čuli, evo sada čujete.

Posto nasa pčela nije potpuno izgubila tu osobinu iako se pojavljuje rijetko, ipak se pojavljuje, to utvrdit za jednog pčelara je gotovo nemoguča misija ali više njih ako su informirani može se brzo doči do takovih saznanja.

U laboratorijskim ispitivanjima desava se u 50% slučajeva, na terenu malo, jer ljudi istresu takve pčele ili dodaju maticu jer nisu informirani.
Inace to se zove Thelytokous Parthenogenesis ili thelytoky.

Taj tvoj post sam ja uzeo iz konteksta jedne diskusije koju si vodio.

Možeš opisati o čemu se radi?

I može molim onaj odgovor Jerneju o prebacivanju pčela u prazne kutije.

Budi dobro

Zlatko

Rudi · Objavljeno: 01 Sep 2011 06:45 Naslov sporočila:

Jernej, preskocio sam tvoj post. Laughing

JernejM · Objavljeno: 01 Sep 2011 06:54 Naslov sporočila:

Hvala Rudi za odgovor.

Nekaj o partenogenezi si lahko preberete v Kantarjevi knjigi MATICA JE POJEM:

"Vendar ni pravila brez izjeme. Dokazali so, da je pri čebelah mogoč razvoj partenogenetskih ženskih osebkov. Že dolgo je znano, da čebele Apis mellifera carpensis iz neoplojenega jajčeca razvijejo tudi matico. Sedaj je že poznano, da je to mogoče tudi pri evropski čebeli, vendar zelo poredko."

Nekaj pa sem tudi jaz ugotavljal tukaj, na podlagi indonezijskih varanov:

http://www.apislo.info/forum/viewtopic.php?id=20

Rudi:

Zlatko H · Objavljeno: 15 Sep 2011 10:39 Naslov sporočila:

Rudi, evo me opet

Mislim, da je bolje, da priču sa tobom nastavimo ovdje, na ovom mestu.

Imam dileme u vezi spremanja pčela za zimu i količine meda.
Kada bude sistem postavljen sa medenom kapom, onda tu nema dileme.

Ali kako ove godine, jer kod mene nema sluha oko medene kape, samo više i manje zgrađeno duboko plodište. Nemogu pogledati, koliko ima meda ima unutra, niti koliko je zalege.

Zapisao si jednom: Vsakemu warreju par kilograma recimo 3kg šečera ili meda, ako ga imate.

I drugo pitanje:

Kada hraniti pčele naveče ili rano ujutro, kakva su tu tvoja iskustva.

Hvala,

Zlatko

Rudi · Objavljeno: 15 Sep 2011 11:56 Naslov sporočila:

Zlatko,

Zlatko H · Objavljeno: 26 Sep 2011 22:22 Naslov sporočila:

Rudi,

Dobro nam došao natrag,

Pa i trebamo te, da nam pomogneš uliti još po koju informaciju u te naše tvrde glave.

Evo za sada samo toliko, da te pozdravim, a veruj da pitanja dolaze, he, mnogo nas čita, a ovdje ne komentarisaju puno, a na drugim forumima da.

Neka, neka, idemo dalje, na kraju čemo videt koji imaju pravo.

lp

Zlatko

Zlatko H · Objavljeno: 27 Sep 2011 09:47 Naslov sporočila:

Rudi,

Pre nekoliko vremena (dok si ti bio odsutan) smo se malo svađali (nije to dobar izraz ali milijega neznam) oko ishrane pčela u proliječu.

Šta je bilo. Debata je počela o Demeter čebelarjenju. Ti standardi zabranjeju dražilno ishranu (ne znam dali je to pravi izraz), to je način hranjenja pčela pred glavnu pašu, da bi se društvo pravovremeno razvilo i krenulo v sezonu spemno i tako donelo više meda.

To je hranjenje po malo svaki dan. I tu je počela debata.

Marko i Istok su kategorično zavračali bilo koji oblik prinudnog hranjenja pčela na proliječe, jer su zagovorali tezu, da društvo tačno zna, kada ima dovoljno ishrane v prirodi i da matica počinje intenzivnije zalegati i da mora to uči po prirodnom putu i da se tu pčelar ne sme mešati.

Jernej je postavio tezu, da se to ipak može raditi ali samo u izjemnim prilikama, kad su vremenski uslovi i pašne okolnosti takve, da postoji realna mogučnost, da se društvo zbog tih okolnosti ne bi dovoljno razvilo.
Jernej kaže, hranjenje da, ali u tim izjemnim okolnostima, jer bi inače do sezone ostali bez jakog društva, a znamo šta to znači.

Ja se slažem i sa jednim i sa drugim kolegama, za mene je mjerilo za hranjenje šta želimo postiči, sa kakvim ciljem smo se odlučili hraniti ( ili je to hranjenje za obstanak društva ili bi bilo zbog večeg donosa meda). To se i pokriva ali je po mojem stvarno bitno sa kojim ciljem radimo šta. Ja postavljam tezu, da može hranjenj, ali ne u svrhu ne u cilju dobiti više meda, nego je cilj takvog hranjenja obstanak društva,

Ali ako onda to usporedimo sa tvojim sistemom. Postavim hipotezu, da imamo sagrađen i stabilan tvoj sistem, sa dubokim plodištem i medenu kapu kao rezervu, znači u proliječe društvo procijenjuje, kakve su zalihe meda i prema tome se »nekako« odlučuje kako dalje. Ja sam mnenja, da u ovakvim okolnostima ne treba nikakvo dodatno krmljenje, jer če društvo na osnovu stanja u košnici, samo procijeniti, kako ide razvoj društva dalje.

Problem je možda dok nemamo sagrađen tvoj sistem, to če se nam događati baš ove godine, na proliječe naša warre društva nemaju medenu kapu kao rezervu i znači, da če društvo pošto nema tog osiječaja o zalihama, sporije krenuti sa pomladanskim razvojem. Ako recimo na proliječe dođe slabo vrijeme, a onda odmah pritisne suša imačamo probleme.

Rudi, kakav je po tvojem međusobni utijecaj tih različitih faktora na razvoj, hranjenje, pašnih okolnosti, klime, stanje društva u korelaciji sa hranjenjem. Jernej piše o najviše 1,5kg kilograma tvrdog meda, bez obzira gde da ga damo (jasno ne sve odjednom, pomalo) ili na ulaz ili gore. Po njegovom pčele prepoznaju to hranjenje, kao o medu, koji je na raspolganju u prirodi, Marko piše o značaju perge itd.

Nadam se, da sam pogodio bistvo ali ti več znaš šta nas žulja.

Budi dobro.

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 27 Sep 2011 11:09 Naslov sporočila:

Žulja mogoče tebe, mene ne Wink

.

Zlatko:

Marko · Objavljeno: 27 Sep 2011 11:36 Naslov sporočila:

Zlatko H · Objavljeno: 27 Sep 2011 16:04 Naslov sporočila:

Jernej,

Ok, žulja mene, pa kaj. Pa sploh ne vem kaj se razburjaš, aha to je tista strast o kateri pišeš, pa zato je forum, ok dobro je.

Nisem imel namena dajati nikakršnih nalepk nikomur, le rad bi slišal še kakšno mnenje, ma bodi potrpežljiv z nami, razumemo kar razumemo in to je to in vse skupaj ni slabo.

Počakaj, da Rudi odgovori, nikar ne odgovorjaj kot ranjeni lev, saj ti nihče nič noče, jebi ga nisem razumel točno, imam pač eno misel v glavi in to zapišem.

Rudi?

lp vsem

Zlatko

Rudi · Objavljeno: 27 Sep 2011 17:05 Naslov sporočila:

Zlatko,

Gledaj, najprvo biste vi trebali razluciti kaj hocete, ili pcelarit na nacin da uzgojite pcelu ka se da nosit sama z varroom, a to znaci i manje meda za pcelara. Ili pcelarit na vise meda pa zgubis ono prvo.
O Demetru nimam nista lepega za rec jer je to samo jos jedna norma za pobirat denarja od radnih ljudi. Svaki pcelar neka dela sa pcelama kao da dela sa sobom pa ce bit svi Demetri.

O prehrani ti govorim sada samo za moj nacin dela jer za drugega necu da znam. Znaci ako si krenuo postavit kosnicu sa dubokim satjem prehrana je pozeljna u svako doba i koliko god pcela moze prenes (sa medom ako je moguce), ali samo dok se ne formiraju na tri naklade plus cetvrta puna zaloge, po tem ni potrebno nikada vise hranit ako im to ne diras.

Na osnovu zaloge meda ce pcela startat na proljece, ako pasa podbaci u rano proljece uvijek ce nac za sebe i odrzavanja postojece zaloge, za pcelara ce bit malo ili nista ali pcela nece patit.

(cu nastavit sada moram otic)

lp

Zlatko H · Objavljeno: 27 Sep 2011 18:26 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 27 Sep 2011 18:46 Naslov sporočila:

Zlatko:

Rudi · Objavljeno: 27 Sep 2011 21:18 Naslov sporočila:

Jernej,

JernejM · Objavljeno: 27 Sep 2011 21:57 Naslov sporočila:

Hvala Rudi, slažem se.

Rudi · Objavljeno: 27 Sep 2011 23:07 Naslov sporočila:

Jernej,

Marko · Objavljeno: 28 Sep 2011 07:12 Naslov sporočila:

Jernej:

JernejM · Objavljeno: 28 Sep 2011 10:01 Naslov sporočila:

Hvala Rudi, slažemo se. To nije moj slučaj nego je slučaj mnogih.

Rudi:

Rudi · Objavljeno: 28 Sep 2011 14:43 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 29 Sep 2011 06:46 Naslov sporočila:

Hvala Rudi na odgovorima, slažem se, a u praksi držat ću se ove mudrosti:

Marko · Objavljeno: 29 Sep 2011 07:47 Naslov sporočila:

Debata je sicer nekoliko zašla iz teme (Rudijev način ... z Warre-jem) in prehaja v polje splošnega, a bo že admin poskrbel, da se jo preseli, če bo tako ocenil.
Naj dodam nekaj misli. Tvoje pašne razmere, Jernej so po napisanem sodeč za Slovenijo seveda odlične, a bolj izjema. Večina (nas) čebelari v nekoliko ali celo precej manj bogatih okoljih, a ne 'puščavskih'. Zato je zanje (za nas) še toliko bolj pomembno, kakšne poti ubirajo(mo) ... že od izbire panjev dalje.
Optimalna družina bo tako pri tebi morala biti precej bolj številčna sredi sezone kot pa recimo pri meni in zato ne moremo govoriti o absolutnih številkah čebel v panju.
Drugi razlog je tip panja. Trietažni AŽ panj in koš zanesljivo nimata optimalne družine pri enakem številu čebel, kajne. A pustimo 'ekstreme' Wink

in ostanimo pri tistem, kar ima večina. Warre različice, nakladni raznih tipov in še kaj.
Tretji razlog je tehnologija čebelarjenja in STRUKTURA čebelje družine.
Primer: Vojo recimo čebelari tako, da ima v EV matično rešetko praktično do septembra na eni sami EV nakladi (13cm) in pri njemu je struktura popolnoma drugačna kot pri nekomu, ki MR ne uporablja, matica pa zalega recimo v treh Warre nakladah. Tu je mnogo mnogo več zalege, ki jo morajo čebele seveda oskrbeti, kar pomeni, da mora nabrati relativno manjše število čebel precej več nektarja in CP. Pri uporabi MR na Vojov način za eno 'celico' zalege skrbijo tudi tri ali štiri čebele, kar v primeru zalege na treh nakladah ni mogoče, saj so zaposlene z nabiranjem in se hitreje iztrošijo.
Nič ne navijam za uporabo MR in tak način čebelarjenja, da ne bo pomote. Govorim samo o tem, kako tehnologija vpliva na strukturo čebel v družini in njeno optimalno številčnost.
Zato tudi tistih 80kg, ki jih morajo nabrati zase čebele, lahko drži, lahko pa je tudi daleč stran od tega. V Brndinem nukleusu (tako poročajo!) že 'peščica' čebel skrbi zlahka za številčno leglo, poleg tega pa prinesejo še čebelarju celo do 20kg medu. Brnda celo pravi (radikalno ! ), da je bolje za družino, če vstopi v jesen z manjšim številom čebel ... a to je morda že druga zgodba (o varoji).
40.000 čebel in 80kg medu je torej verjetno pri tebi pravi podatek - za Warre-ja ali pa tudi dvo etažni AŽ. Morda se šteilka približa celo 60.000!
80kg porabi družina z veliko zalege od zgodnje pomladi do začetka jeseni ... plus zaloga za zimo. V družinah (panjih, tehnologijah), kjer je razmerje med zalego in odraslimi čebelami mnogo bolj v prid slednjim, pa gotovo precej manj.
Mislim, da si tudi zelo dobro napisal, kako je pri Zlatku (in njemu podobnim), kjer so potencialno močne zgodnje pomladne paše. Če takrat ni veliko čebel v družini, bodo ostale neizkoriščene. To je jasno kot beli dan. On (in njemu podobni) bo moral ubirati drugačne poti kot Notranjci ali višje ležeči Gorenjci, kjer se glavne paše pojavijo kasneje. In enako velja (drugačne poti) zanj v drugem delu sezone, ko se kmalu ustavi vse, drugje pa nastopijo najboljše razmere (lipa, kostanj, hoja).
Ena od realnih možnosti (a na srednje dolgi rok) je gotovo v izboljšanju pašnih razmer, kot predlaga Rudi. Sam sem si zagotovil letos kar lepo njivo 150m od čebel, a mi tole sicer krasno poletno vreme v jeseni ne gre na roke. Želel sem posejati oljno ogrščico za zgodnjo pomladno pašo (pri nas je sicer nihče ne seje), za pozno poletno pa facelijo, topinambur, ajdo ..., a oranje ni mogoče v taki suši. Ne vem, če bo še dovolj časa, ko pride dež.

Lep dan želim vsem.

JernejM · Objavljeno: 29 Sep 2011 09:32 Naslov sporočila:

Se strinjam s teboj, Marko.

Ne jemlji številk tako resno; 40.000 smatram kot MINIMUM, da čebele lahko poskrbijo zase skozi zimo, Rudi pa piše o svojih 150.000, mislim pa da bi bilo 60.000 najoptimalnejša številka. Ki pa jo večina slovenskih čebelarjev vidi le v sanjah. Kako do njih, pa pišem že dva tedna, hehe.

Tale pogovor kar paše v to temo, ker želim dobiti neke informacije, ki bi koristile vsem. Kot vidiš, sem eden precej redkih, ki gledamo na čebelarjenje celostno; torej bi rad doumel skupne principe nekega "naravnega" sistema, ki bi delovali za večino lokalnih pogojev. Mislim, da je Oscarjev sistem, še bolj pa Rudijev, zmožen da prenese te razlike, ker vidim, da ga uporabljajo že kar široko po svetu, zato moramo izkoristiti Rudijevo dobro voljo in ga dobro izprašati, potem pa še sami poskusiti.

Problem v debatah je le, da pride do nerazumevanj, ker vsakdo vedno razmišlja le skozi svoje osebne pogoje; če ima le prve paše, ne razume tistih, ki imajo le druge, oba pa ne razumeta tistega, ki ima vse paše, še manj pa kdo razume onega, ki ima gorsko podnebje, ali pa mediteransko. Sam iščem tisto v sistemu, kar bi delovalo pri večini, na naši celini. Zato sem tudi odvrgel TBH. Kar zgoraj sprašujem, je meni osebno popolnoma jasno, ni pa marsikomu in nujno je dobiti Rudijev odziv. Kot si videl zgoraj, je predlagal kompromis v takih pogojih, kar pa seveda pomeni, da je bolje nekaj spodbudnega hranjenja kot večno vegetiranje v ljubezni do čebel, kar pa dolgoročno prinese utrujenost in razočaranje. Z 30.000 čebelami ne moreš prav čebelariti, kar je manj od tega pa je itak le še gojenje čebel. S sladkorjem.

Hvala, gremo naprej, j

lakotnyk · Objavljeno: 29 Sep 2011 09:38 Naslov sporočila:

Se moram še jaz vmešat... ko ste se zapletli tolko v to spomladansko draženje.

kolikor je meni znano, je bila kranjska sivka skozi čas selekcionirana s spomladanskim draženjem, da so čebelarji lahko "dobili" te prve spomladanske paše.

in kranjska sivka je temu primerno prilagojena da se z draženjem izredno hitro spomladi namnoži.

Če greš sedaj mimo tega pomeni da je treba čebelo nanovo selekcionirat, kar pa traja lahko več desetletij, če sploh veš kako se te stvari lotit, in seveda veš kaj sploh želiš dobiti ven iz te nove selekcije.

če se ne motim? Very Happy

pozdrav
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 29 Sep 2011 09:44 Naslov sporočila:

Mislim da bo dovolj dati jih na Rudijevo, pa jim pustiti tisto njihovo veliko zalogo, pa bo vse OK. Hope so. lp j

Rudi · Objavljeno: 29 Sep 2011 13:49 Naslov sporočila:

Lakotnyk,

JernejM · Objavljeno: 29 Sep 2011 18:31 Naslov sporočila:

Hvala Rudi puno, prihvačam sve. A ponekad treba pokoji kompromis, zavisi od trenutačne situacije.

Zlatko je OK, javit će se. Pozdrav, j

PS: danas sam na 3/4 napravio panj (plodište) za tvoju metodu, ali da se može malo unutra pogledat. Završit ću ga krajem tjedna.

Zlatko H · Objavljeno: 29 Sep 2011 22:02 Naslov sporočila:

Ahoj Rudi,

Ma nije se Zlatko ofendio nipošto, samo me nije bilo. Moram malo to prožvakati što sad čitam, da bi mogao dati neki komentar.

Budite dobro i molim nastavite debatu, takvu kakva je tu, nema je na drugim mijestima.

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 30 Sep 2011 08:06 Naslov sporočila:

Pravila in občutek

Jaz pa sem mislil narediti malo pavze Crying or Very sad

.

Pa da končam to odisejado s pomladnim spodbudnim hranjenjem, govorim o nekih povprečnih pogojih pri nas:

Če imamo 20 panjev, in apriori ne hranimo spomladi, bo večletno povprečje nekako takšno: 6 močnih družin, 8 srednjih družin in 6 nenehno slabih.

Če pa grem pogledat k tistemu, ki stvar obvlada, pa ima vedno 95% družin močnih. Torej, od dvajsetih le ena ali dve slabi.
______________________________________________
Hraniti torej, če je to potrebno. Včasih stara matica kar malo zaspi, medtem ko mlada poleg "raztura". Včasih ena družina dela odlično, poleti pa zaspi na lovorikah in je nekako utrujena pri pripravi zalege za zimo. Včasih imamo mlado družino, ki ni zgradila dovolj satja, da bi lahko napolnila polne zaloge. In podobno: takrat je modro, da se vtaknemo in naravi pomagamo, kajti v naravi bi takšne družine UMRLE. Kar pa ni v interesu teh čebel, četudi imajo Naravo zelo rade. Naravo imajo rajši od čebelarja, a če jim čebelar prinese sladkor v rešitev, imajo sladkor rajši od smrti.

Itd. Kot pravim; v zahodnem svetu in svetu na splošno vlada vzročno, kavzalno razmišljanje, to je nekakšna računalniška logika; naredi to in prišel bo tak rezultat. A to nikakor ne deluje 100%, to ve vsak, ki je bil v JLA. Pozabljamo na Jungovo sinhroniciteto, kjer se stvari dogajajo v nekakšni sinhronosti, a med seboj nimajo NIKAKRŠNE povezave, pa vendar jo imajo, če jo mi opazimo. No, hočem povedati, da bo tisti čebelar, ki je bolj računalniško, to je vzročno, kavzalno naravnan, imel dosti problemov v svojem objemu z Življenjem. In čebelami. Kajti čebele se ne odzivajo vedno: jaz tako, ti pa potem tako, tudi vrtiček se tako ne odziva, zato ostaja dosti praznega prostora, kjer se lahko zgodi marsikaj. Držati se je treba pravil (vzročnega pristopa), a včasih jih je treba prilagoditi, če je to nujno.

Nekaj je torej logika, ki nas pripelje dokaj daleč, od tam naprej pa je nujen OBČUTEK. Duh, čebelarski duh. Tu pa včasih razumsko razglabljanje in jasna pravila odpovedo in če takrat ni občutka, potem, kot sem videl to zimo, izkušen čebelar z lopato odmetava kupe mrtvih čebel iz snega pred čebelnjakom, ker jih je nehote pobil z oksalno kislino.

Tudi pri hranjenju je enako; nekaj je logika, nekaj pa mora povedati realen čebelarski občutek. Pravzaprav za vsako družino posebej. Tako nekako razmišljam. Kajti užitek je gledati čebelarja, ki ta občutek ima. K njemu hodijo, z avtobusi, tudi najvišji čebelarski predstavniki, predavatelji, predsedniki, pa jim, ko mu začno govoriti svoja znanja, vljudno pove: "Gospodje in gospe, vaše znanje o čebelah je izjemno, brezmejno. A ga ne zamenjam za moj občutek za čebele!".

Učimo se torej logike, a iščimo tudi občutek. Oboje skupaj je nujno, sem prepričan. In Rudi to ima, čeprav govori le o logiki. Pravzaprav imajo to le pravi mojstri.

Lp, j

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli