 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 13:03 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: | 12-16 EUR sem napisal. |
videl in vidim. kje je problem? _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 13:04 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: |
sicer če ga dobiš po 12-14€ ga dobiš ceneje kot je na čebelarsko izkaznico, ... |
Sem mislil, da si spregledal, da sem napisal "16", ko si tule napisal "14".
Če sem te narobe razumel, se opravičujem. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 13:14 Naslov sporočila: |
|
|
napisal sem da če ga dobiš po ceni do 14€ si ga dobil ceneje kot je na čebelarsko, to je pa že super.
sicer mi je tine rekel da je bil enkrat prej malenkost ceneje od 15€ za žakelj, vendar ne dosti.
tako da če bi ga jaz našel po 12€ bi takoj kupil še eno vrečo...če ne drugega pa za kutinove marmelade oktobra.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 19:05 Naslov sporočila: |
|
|
Težaškega dela je konec.
Danes sva z Aleksandro dokončala izkop.
V prihodnjih dneh je na vrsti obrobljanje z robniki, zasipavanje s šodrom, na vrhu z lomljencem, na to pa potem pridejo prane plošče. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 19:36 Naslov sporočila: |
|
|
Kontrola 3. in 8 sata
Ne maram tako pogosto odpirati panja, vendar vremenska napoved za prihodnje dni ni ravno obetavna, danes pa je bilo ravno pravšnje vreme (brezvetrje, 20°C, sonce) in sva se z Aleksandro odločila, da odpreva panj in preveriva, kaj je nastalo s premenjanima satoma, ki sta imela le prazne satnice in sta se nahajala skrajno levo in skrajno desno. Od premenjave je preteklo 5 dni. Panj sva odprla zato, ker v nedeljo odhajava domov in ga zdaj kakšen teden ne bova več odpirala.
Čebele so bile ob pregledu panja zelo mirne, izletelo jih je kakšnih 20, več ne, na naju se sploh niso ozirale. Kot zanimivost: danes je bil po koledarju Marie Thun dan za cvet do 10:00 ure, od 11:00 naprej plod. Midva sva panj odprla ob 19:30.
Rezultat je takle:
3. sat - stran obrnjena h gnezdu:
3. sat - stran obrnjena od gnezda:
8. sat - stran obrnjena od gnezda:
8. sat - stran obrnjena h gnezdu:
3. sat je torej v gradnji, niso naredile veliko. Veliko drugače je z 8. satom, ki je na obeh straneh že skoraj končan in skoraj v celoti tudi zaležen.
Žal se jajčec verjetno ne bo videlo, toda celice so polne:
Z narejenim sva zelo zadovoljna, saj sva dobila, kar sva želela: naklado, polno čebel, kar dejansko tudi je, saj čebele zasedajo vseh 10 ulic in vseh 10 izgrajenih satov, da mi pred zimo ne bo treba ničesar jemati ven in pregrajevati s slepimi sati.
Tale pozni roj se je res izkazal - od začetnih 4 ulic in pol se je razžiril na celo 1/1 LR naklado, vse izgradil in matica še vedno na polno zalega. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 21:22 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla, Robert
Ne vem, kaj je bil povod, najbrž pa te zadnje fotografije, da sem to tvojo temo prebral pozorneje še enkrat.
Kako veliko zanimivih misli sproža v povezavi z našimi siceršnjimi debatami o mirnosti, ugodnih dneh, parnih oz. neparnih satih itd. .
Še posebej zdaj, ko se prvoletna zgodba tega roja počasi nekako preveša v zadnjo tretjino.
Vse do sedaj je bila ta družina nekako okarakterizirana kot "pozni roj" in kar nekaj debate se je dotaknilo te njene značilnosti.
Po ogledu fotografij, še posebej zadnje, kjer se vidijo odlično položena jajčeca, bi si drznil reči, da gre za drugi roj z mlado matico. Morda celo tretji.
A to ni tako pomembno.
Najprej nekaj besed o njegovi mirnosti oz. mirnosti čebel. Pišeš:
Robert je napisal/a: | Bi pa dal roko v ogenj, da roj, ki smo ga dobili, pred odhodom iz panja, ni bil nikoli obravnavan v soskladju s koledarjem Marie Thun in zato njegove mirnosti, ki jo opisujem, sploh ne povezujem z delom po koledarju, temveč po meni bolj sprejemljivem zdravorazumskem prepričanju v karakter oz. genetsko dediščino, ki spremlja matico in njeno potomstvo. |
Z nekaj roji že imam izkušnje in lahko samo rečem, da so bili prav vsi roji pri pregledovanju v naslednjih dneh ali prvih treh tednih mirni kot ovčke.
Res ! Praktično vedno sem jih lahko pregledoval brez opreme.
Še tvoje besede:
Robert je napisal/a: | Čebele so bile ob pregledu panja zelo mirne, izletelo jih je kakšnih 20, več ne, na naju se sploh niso ozirale. Kot zanimivost: danes je bil po koledarju Marie Thun dan za cvet do 10:00 ure, od 11:00 naprej plod. Midva sva panj odprla ob 19:30. |
Nikakor tega, kakor tudi mojih izkušenj, ne pripisujem ugodnim dnem za delo z njimi.
Preprosto mislim, da so čebele naseljenega roja povsem predane ustvarjanju novega domovanja in rasti družine, da bolj kot kasneje tolerirajo naša početja.
Nadaljuješ: Robert je napisal/a: | Pozabil pa sem omeniti še nekaj, kar pomojem ni bistveno, je pa vsaj malo zanimivo: ko je tast roj naselil v panj in ga pustil nekaj dni pri miru, da je začel z gradnjo, sem ob prvem pregledu panja opazil, da so začele z gradnjo bolj na desni strani naklade. Ker sem jih želel imeti na sredini, sem na levi odstranil dva sata, vse skupaj potisnil na levo, tista dva odvzeta sata pa vstavil na desni, s čimer sem gručo premaknil točno na sredino naklade, kjer je potem tudi gradila na 3., 4., 5., 6., 7. in 8. satu. Ni pa se dotikala 1., 2., 9. in 10. sata. |
Kot pristašu neparnega števila satov v panju mi tvoj primer začetka gradnje ne ruši pogleda oz. prepričanja, da je čebelam "v naravi" neparno število.
Kolikor vem, v praznem prostoru vedno začnejo z gradnjo enega sata, ki postane osrednji; potem nadaljujejo levo in desno od njega, ulici pa postaneta njihovo domovanje. In tako naprej.
Mislim, vem pa seveda ne, da so si preprosto izbrale en sat od ponujenih za srednjega, prvega, čeprav je bil pomaknjen v desno.
Predstavljam si, da v prostoru, polnem satov (s satnicami) tudi zanje ni enostavno ugotoviti natančno sredino.
Zanimivo bi bilo spremljati - zdaj je žal že prepozno, kako so nadaljevale z gradnjo, še preden si jim sate prestavil (zamaknil) v sredino.
In zdaj nekaj besed o rasti oz. širjenju te družine.
Malce bi tvoje - seveda povsem upravičeno navdušenje nad širitvijo te družine - skušal postaviti v za moje pojme nekoliko skromnejši okvir. Zakaj ?
Recimo, da gre res za drujca, ki je ob vselitvi zasedal nekako 4 ulice. Matica bi morala - tako pravijo izkušnje opazovalcev in praktikov - začeti z zaleganjem med 8. in 12. dnem od izleganja (če je bilo vse v redu z vremenom, oploditvijo itd. itd.)
Prva jajčeca je torej (predvidoma) položila med 8. in 10. julijem in prve čebele so se izlegle povsem proti koncu julija. Do tedaj se je število čebel v panju zmanjševalo.
Že res, da pogled v panj v tem času morda kaže drugačno podobo. Kot da čebele zasedajo vedno več ulic.
A temu seveda ni tako. Več je zaleženega satja, več je nabranega nektarja in cvetnega prahu in čebele se morajo razporediti po večji površini, da vse to "negujejo". Številčno pa so do izleganja prvih mladih vedno bolj šibke.
Kako se v naslednjih tednih giblje graf številčnosti čebel v panju, ne znam točno opisati. Gotovo pa je, da kakšen dan, dva, tri ostaja krivulja v svojem minimumu, potem pa se obrne navzgor.
Kdaj točno doseže število čebel v panju zopet tisto vrednost, ki jo je imela družina ob vselitvi, bi znal povedati kakšen bolj premišljen izračun, a se mi ne da sedaj početi tega .
Rekel pa bi z veliko verjetnostjo, da tvoja družina letošnjega maksimuma še ni dosegla in da bodo v resnici zasedale vseh 9 ulic (in ne 10, kot si napisal, saj jih pri 10 satih ne more biti) šele kake tri tedne ali celo mesec dni.
Seveda je odvisno od vremena, paš, tvojega krmljenja in posledično razpoložljivega prostora, kdaj bo matica začela zmanjševati zaleganje.
Bodi dovolj. Hvala za inspirativno temo . |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Avg 2014 21:56 Naslov sporočila: |
|
|
Marko je napisal/a: |
Z nekaj roji že imam izkušnje in lahko samo rečem, da so bili prav vsi roji pri pregledovanju v naslednjih dneh ali prvih treh tednih mirni kot ovčke.
Res ! Praktično vedno sem jih lahko pregledoval brez opreme. |
če smem dodat moje izkušnje.
lanskoletni roj je bil resnično tak kot ga opisuješ, miren in se je pustil pregledovat skoraj brez opreme.
letošnji roji pa so popolno nasprotje... ta moj najmočnejši/predzadnji/ZF je napadalen, če si predolgo okoli panja, čeprav delam pregled pri sosednjemu, postanejo zelo napadalne.
tudi zadnji roj ni preveč miren, čeprav mnogo bolj od predzadnjega.
za prvega pa ne bi znal ocenit.  _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 06:35 Naslov sporočila: |
|
|
Robert, to bo dobra družina. Ima še veliko časa, obilo paše okoli.
Še kontrola nad varojo pa bo.
Marko lepo si razložil kako se gible populacija čebel. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 08:28 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | ...
letošnji roji pa so popolno nasprotje... ta moj najmočnejši/predzadnji/ZF je napadalen, če si predolgo okoli panja, čeprav delam pregled pri sosednjemu, postanejo zelo napadalne.  |
Nekaj jih tam, kjer so, očitno "moti". Kaj je to, seveda ne znam odgovoriti.
Morda mikro lokacija (energ. tokovi), morda vpliv kakšnega pretvornika ... morda pa tudi nekaj v družini.
Samo razmišljam. Vem, da si s tem ne moreš pomagati. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 10:52 Naslov sporočila: |
|
|
Ajdova paša.
22. avgust, 11:30, 18°C, vetrovno, oblačno.
Stanje na podeskanih tleh pred panjem je takšno:
15-20 čebel nabito polnih koškov pade pred panjem na tla in - po Markovi razlagi - polnijo traheje, da bodo zmogle še tisti dvig do žrela, ki se nahaja cca. 25 cm višje. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 11:26 Naslov sporočila: |
|
|
NUJNI POPRAVEK
=Robert= je napisal/a: |
15-20 čebel nabito polnih koškov pade pred panjem na tla in - po Markovi razlagi - polnijo traheje, da bodo zmogle še tisti dvig do žrela, ki se nahaja cca. 25 cm višje. |
Po razlagi Ivana Brndušića ! Ki se mi zdi smiselna . |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 11:40 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, oprosti, ker sem izpostavil tebe.
Naj popravim?
Mimogrede, pišem odgovor na tvoj post, vendar s prekinitvami, kajti naše dekletce zahteva pozornost in zato ne morem biti tako hiter, kot bi si želel. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 12:06 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, presenetil si me s svojo poglobitvijo v najino situacijo. Kapo dol!
Nimam čebelarske kilometrine, kakršno ima tule marsikdo med vami, zato glede najinega poznega roja, ki naj bi bil drugi, ali celo tretji roj, nimam kaj dodat, ampak lahko le prikimam in se strinjam, da je verjetno res tako.
No, jaz si popolnoma brez zaščite panja vseeno ne želim odpirati, ker res ni potrebe, da bi se po nepotrebnem izpostavljal. Kot vsako drugo bitje iz narave, je tudi čebela nepredvidljiva in kot takšno jo je po mojem mnenju tudi treba sprejeti. Za pregled panja si naveznem klobuk, včasih pa vzamem še rokavice, ali pa še to ne, kot jih tudi včeraj nisem. Oblečem si svetal pulover, dolge hlače in to je to. Vem, marsikdo se bo obregnil ob to, češ, "preveč si upaš in po nepotrebnem se igraš", ampak očitno me morajo fejst napikat, da me bo srečala pamet in se bom oblekel oz. zaščitil, ko se šika. Družina se enako mirno obnaša že od prvega dne in pogled na koledar pravi, da je do danes od tega že 53 dni oz. 7 tednov in pol.
Verjetno bo držalo, da je mlada matica in njena toleranca do vznemirjanja, ki ga povzročamo, večja, kakor pri stari matici, že "utrujeni in vsega siti", ki si želi svoj mir. Vsekakor je nadaljnji razvoj karakterja te družine predmet opazovanja in kolikor bom lahko, toliko bom opazoval. Toda kakor rečeno, počasi se bo treba vrniti domov in možnosti za opazovanje ne bo več, pa tudi zima se bliža in več ali manj bom lahko karakter družine opazoval šele prihodnje leto.
Marko je napisal/a: | Kolikor vem, v praznem prostoru vedno začnejo z gradnjo enega sata, ki postane osrednji; potem nadaljujejo levo in desno od njega, ulici pa postaneta njihovo domovanje. In tako naprej. |
Marko, tole se mi zdi zanimivo predebatirat in navezujem se na tale citat, vzet iz literature (Houslovo pozicioniranje satov):
V naravnih gnezdih čebele najprej zgradijo poseben, sredinski sat, ki je za malenkost debelejši od preostalih satov, ker je oblika Y na obeh straneh tega sata obrnjena v isto smer. Od sredinskega sata levo in desno je Y pravilno vedno obrnjen navzven, stran od gnezda, na glavo pa je vedno obrnjen proti sredini gnezda.
Jaz sem opazil popolnoma nasprotno.
Ko smo roj dobili v košu in ga pustili počivat preko noči, so čebele do jutra uspele zgraditi majhen satek, ki ga je potem Aleksandra vzela iz koša in ga shranila, da bo šel enkrat v prihodnosti v eno od kremic, ki jih dela.
Vedel sem oz. mislil sem, da je to sredinski sat, od katerega bi gradile levo in desno, če bi jih pustil v košu. Ogledal sem si dna celic na obeh straneh sata in presenečeno ugotovil, da ima sat na eni strani dno z obliko Y, na drugi strani pa so dna z obliko narobe obrnjenega Y, torej ravno nasprotno od tega, kar pravi gornji citat.
Zakaj, misliš, čebele niso izgradile sredinskega sata debelejšega in z obliko Y na obeh straneh, obrnjeno v isto smer?
Marko je napisal/a: | Zanimivo bi bilo spremljati - zdaj je žal že prepozno, kako so nadaljevale z gradnjo, še preden si jim sate prestavil (zamaknil) v sredino. |
Ja, se strinjam, bilo bi zanimivo opazovati, toda glede na to, da se skrajnih dveh levih in skrajnih dveh desnih satov niso dotaknile natančno en mesec, o čemer sem že pisal, se mi zdi, da bi bilo satov na levi praznih še več, kot jih je bilo, če ne bi gnezda prestavil na sredino. Skratka, če ne bi satov premeščal, matica že pred 14 dnevi ne bi imela kam zalegat, ker so bili izgrajeni sati vsi polni, stranske štiri satnice pa popolnoma nedotaknjene in nezgrajene.
Strinjam se, posegel sem v naravno obnašanje čebelje družine, toda v tem primeru se mi zdi, da sem s posegom smiselno pomagal, da so izkoristile prostornino LR naklade, v katero so naseljene.
Tvoje kalkulacije o zaleganju in izleganju so pravilne, literatura res navaja, da matica začne zalegati 8.-12. dan po oploditvi, potem pa potrebujemo še 21 dni, da pridemo do prvih čebel. Ko vse te številke preslikaš na koledar, prideš do prvih izleženih čebel natančno konec julija/začetek avgusta, ker pa smo danes že 22. avgusta, bi rekel, da smo dočakali že drugi "naval" mladic, ob čemer bi jaz upal trditi, da je število čebel na današnji dan v panju vsaj enkrat večje, kot je bilo ob vselitvi v panj. In zato tudi pravim, da je v panju več čebel, kot jih je bilo ob vselitvi, ker so jih ulice dobesedno polne - vsaj ob pogledu od zgoraj, pri tem pa priznam, da ne vem, koliko se jih nahaja proti sredini in dnu satja, ker satnikov nisem vseh po vrsti vlekel ven. Nisem jih namreč hotel vznemirjati po nepotrebnem, zanimalo me je le, kako daleč je gradnja na 3. in 8. satu.
Če se prav spomnim, so nas učili, da je ulica tudi vmesen prostor med satom in steno panja, zato je v 10-satnem panju ulic pravzaprav 11 in ne 10, kakor sem se v naglici zatipkal. Čebele se seveda zadržujejo tudi v teh dveh ulicah, ki ju tvorita skrajna zunanja sata in steni panja.
Evo, prebil sem se do konca, upam, da bo še kaj snovi za nadaljevanje debate in hvala, ker v tem, kar tule zapisujem, vidiš inspiracijo! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 13:12 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: | Marko je napisal/a: | Kolikor vem, v praznem prostoru vedno začnejo z gradnjo enega sata, ki postane osrednji; potem nadaljujejo levo in desno od njega, ulici pa postaneta njihovo domovanje. In tako naprej. |
Marko, tole se mi zdi zanimivo predebatirat in navezujem se na tale citat, vzet iz literature (Houslovo pozicioniranje satov):
V naravnih gnezdih čebele najprej zgradijo poseben, sredinski sat, ki je za malenkost debelejši od preostalih satov, ker je oblika Y na obeh straneh tega sata obrnjena v isto smer. Od sredinskega sata levo in desno je Y pravilno vedno obrnjen navzven, stran od gnezda, na glavo pa je vedno obrnjen proti sredini gnezda.
Jaz sem opazil popolnoma nasprotno.
Ko smo roj dobili v košu in ga pustili počivat preko noči, so čebele do jutra uspele zgraditi majhen satek, ki ga je potem Aleksandra vzela iz koša in ga shranila, da bo šel enkrat v prihodnosti v eno od kremic, ki jih dela.
Vedel sem oz. mislil sem, da je to sredinski sat, od katerega bi gradile levo in desno, če bi jih pustil v košu. Ogledal sem si dna celic na obeh straneh sata in presenečeno ugotovil, da ima sat na eni strani dno z obliko Y, na drugi strani pa so dna z obliko narobe obrnjenega Y, torej ravno nasprotno od tega, kar pravi gornji citat.
Zakaj, misliš, čebele niso izgradile sredinskega sata debelejšega in z obliko Y na obeh straneh, obrnjeno v isto smer? |
če smem dodat... dosti sem brskal po internetu, in tega srednjega satu nihče ne uspe "sproducirat". in houselu tudi očitajo da tega sredinskega sata nikjer ni pokazal. kar je škoda če res obstaja.
jaz sicer mislim, da je sredinski sat klasičen z Y na eni strani in narobe Y na drugi strani... in potem levo in desno zidajo dalje.
moram pa tudi povedat tole... ko sem dal v zidavo letvice, sem na enem od skrajnih satov dobil obratno obrnjeno. torej Y na not in narobe Y na ven, kar je v nasprotju s houslovo teorijo, ker pa nisem prepričan če slučajno kdaj nisem ponesreči obrnil sata, recimo da ni pomembno.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | jaz sicer mislim, da je sredinski sat klasičen z Y na eni strani in narobe Y na drugi strani... in potem levo in desno zidajo dalje. |
Ja, moje opažanje tistega satka iz koša kaže prav to.
Kolikor jaz razumem, bi v tem primeru število satov vedno moralo biti neparno, če hočemo imeti sredinski sat točno v sredini in Y na strani, ki se oddaljuje od gnezda. Vkolikor pa imamo parno število satov, se "sredinski sat" vedno premakne za en sat na levo oz. en sat na desno.
Skratka, Houslovo pozicioniranje satov govori popolnoma v prid neparnemu številu satov, zato je 10-satni sistem v bistvu napaka.
Toda glede na to, da čebele v naravi ne gradijo vedno neparnega števila satov, jim je v bistvu vseeno, če gnezdo ni popolnoma na sredini nekega razpoložljivega prostora in kakor je že Marko napisal, čebele verjetno težko natančno določijo, kje ta sredina je.
Skratka, če malce zaokrožimo tole debato, bi lahko rekli, da je čebelam skoraj, do zmerno vseeno, kje je sredina. Trudijo se, da bi bila približno ugotovljena, to pa jim po vsej verjetnosti tudi zadostuje. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 14:51 Naslov sporočila: |
|
|
bi skoraj rekel da je tako, in tudi mislim da jim je vseeno ali je parno ali neparno število satov, sem pa vseeno prepričan da houslovo pozicioniranje vseeno "upoštevajo" čeprav brez sredinskega sata...
začnejo pač nekje približno na sredini, potegnejo prvi sat, ki je orientiran z Y na eno stran in narobe Y na drugo stran, potem pa dodajo sate, po houslovem pozicioniranju.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 17:33 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz pa mislim, da čebele brez težav natančno ugotovijo kje je sredina. Če bi jim ponudili panj pravilne oblike, bi po moje vedno zgradile neparno število satov.
V naravi pa čebele nimajo panjev pravilnih oblik ampak dupla, ki so nekje ožja, nekje širša, nekje gredo nižje bolj levo ali desno, skratka ogromno različnih situacij. In na vrhu zmeraj zadenejo sredino, spodaj pa gradijo kakor jim pač prostor ki ga imajo daje.
In potem je lahko recimo v košu, ki je vegast, tudi parno število satov. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: | Ajdova paša.
22. avgust, 11:30, 18°C, vetrovno, oblačno.
Stanje na podeskanih tleh pred panjem je takšno:
15-20 čebel nabito polnih koškov pade pred panjem na tla in - po Markovi razlagi - polnijo traheje, da bodo zmogle še tisti dvig do žrela, ki se nahaja cca. 25 cm višje. |
Na kratko še jaz k tej debati:
Traheje si predstavljam, kot nekakšne balončke. Samo za digovanje. Za polnjenje balončkov in sploh za vse druge aktivnosti čebele, kot vsi drugi rabimo energijo. Ta je pri tem gibanju najvažnejša.
Čebele, ki prilete s paše so utrujene. Če pa je še slabo, mrzlo vreme (18 stopinj pri vetru in brez sonca je za čebele, ki so dolgo zunaj kar hladno če ne mrzlo!
Tudi v najlepšem vremenu čebele z zelo izdatne paše "padajo" pred žrelom. Ko se spočijejo, pa hajd v panj.
V tem prikazanem primeru ni povsem prepričljivo tudi to, če je res zelo izdatna paša.
To čebelar ugotovi, če pogleda v panj in vidi sveže prinešeno medičino.
Čebelarji s kilometrino in sploh v starih časih, smo to ugotavljali tudi tako, da smo prijeli čebelo na krila in ji s pritiskom na trup iztisnili skozi njihovo žrelce (jeziček...) vse, kar nosi v medenem mešičku.
Iz parnega in neparnega števila satja v etaži panja jaz ne bi delal problemov. Mislim, da jih tudi čebele ne. Prično graditi pod stropom, kjet najtopleje in je kje za pritrditi. Sredi gruče, ki je ob strani in le redko v sredini - če je panj širši. Ko je ta sat vsaj minimalno dolg, prično res graditi simetrično - levo in desno hkrati naslednje.
Če pa je gruča bolj ob strani, na tisti strani kmalu zmanjka prostora, mar ne? Kaj takrat? gradijo naslednje sate enega za drugim do nasprotne stene - !00% zagotovo ne štejejo par - nepar!
Tako je moje lajično mnenje.
Spomnim naj, da je za res zelo poglobljeno opazovanje življenja čebel zelo koristno imeti tim. "opazovalni" panjič, ki je lahko tudi sestavljen v en sat iz štirih AŽ-satov (ki nimajo zobcev ali la jim jih je treba od straniti). Tak panjič imamo lahko tudi v svoji stanovanjski hiši, če čebelam skozi cevko omogočimo stik z naravo zunaj panja.
Kaj vse se tam vidi ni treba razlagati.
V mojem, že večkrat prikazanem primeru, je opazovalni panjič kar mali, zasteklen prašilček tipa "Zander". Tam se v primeru, da zgrade satje tudi na steklu, vidi čuda stvari.
Srečno vsem in Lp!
 |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
levstek008
Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46 Prispevkov: 265
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 21:19 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, kje je potreba po "dopliranju" teme?? Malo tam malo tu isti prispevek.....
>Kot da ni drugih sitnosti okoli čebel |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 21:25 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan sodeluje s svojimi prispevki v moji temi, hkrati pa ima rad svoje tekste shranjene tudi v svoji temi, da je zbrano vse na enem mestu.
Meni je to kar všeč, saj Marjan sodeluje s svojimi prispevki tudi drugod in potem je vse raztreseno naokoli, tako pa ima kljub duplikatu vse zbrano na enem mestu in če imaš v glavi to, da si tekst pri meni že prebral, ga pri njem samo preskočiš, pa je.
Saj ni težko. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | sem pa vseeno prepričan da houslovo pozicioniranje vseeno "upoštevajo" čeprav brez sredinskega sata... |
Ja, čebele se sigurno ravnajo po tej preprosti ureditvi, kjer je oblika ⅄ obrnjena h gnezdu, oblika Y pa stran oz. ven od njega. In pri tem pomoje čebele vodi zgolj razpoložljivi prostor, ki ga imajo za gradnjo, in nič drugega.
Mimogrede, Peter, koliko satov ima Warre panj? 8, če se ne motim? Kako to, da ima parno število satov? Ni Warre opazil, da bi čebele v naravi gradile par/nepar?
klopotec je napisal/a: | Če bi jim ponudili panj pravilne oblike, bi po moje vedno zgradile neparno število satov. |
Kako to misliš, Istok? Kakšen je panj pravilne oblike? Saj je LR naklada pravilne oblike, vendar neprave širine za neparno število satov. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 22:36 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: | Čebele, ki prilete s paše so utrujene. Če pa je še slabo, mrzlo vreme (18 stopinj pri vetru in brez sonca je za čebele, ki so dolgo zunaj kar hladno če ne mrzlo! |
Evo, Marjan, pa si odgovoril, zakaj so danes čebele v tolikšnem številu padale po tleh! Niti pomislil nisem, da je takšna temperatura, ki je meni še kar prijetna, saj sem lahko zunaj v kratkih rokavih, zanje že dosti prenizka. Pa saj je v bistvu logično, pri visoki hitrosti letenja se temperatura zraka še zniža, čebela pa same sebe ne more dovolj greti, da je pri tem ne bi zeblo. In ko k vsemu temu dodaš še razdaljo, veter in tovor, je rezultat viden.
Kot zanimivost bi navedel, da znajo čebele prav fino izkoriščati padec terena, ko se vračajo domov s hriba, saj začnejo jadrati in na ta način porabljajo manj energije za povratek domov. No, takih plusov pri nas niso deležne, ker je tu ena sama ravnina.
MarjanD je napisal/a: | Čebelarji s kilometrino in sploh v starih časih, smo to ugotavljali tudi tako, da smo prijeli čebelo na krila in ji s pritiskom na trup iztisnili skozi njihovo žrelce (jeziček...) vse, kar nosi v medenem mešičku. |
Priznam, tole se mi sliši kruto. Predstavljaj si, koliko truda in energije je vložila čebela v nabiranje medičine, potem pa ji takole grobo stisneš životec in jo oropaš vsega, kar je nabrala, dostikrat pa verjetno tudi življenja, če je stisk premočan. Je pa tale metoda v bistvu kar dobra, če malce pomislim, saj za dobrobit družine žrtvuješ samo en osebek, ali pa še to ne, če poseg opraviš z občutkom in jo stisneš le toliko, da izbljuva vsebino mednega želodčka.
MarjanD je napisal/a: | Sredi gruče, ki je ob strani in le redko v sredini - če je panj širši. Ko je ta sat vsaj minimalno dolg, prično res graditi simetrično - levo in desno hkrati naslednje. |
Si to opazoval, Marjan? Zanimivo se bere, ko praviš, da v primeru širšega panja le redko začnejo graditi v sredini. Kaj je razlog temu?
MarjanD je napisal/a: | Spomnim naj, da je za res zelo poglobljeno opazovanje življenja čebel zelo koristno imeti tim. "opazovalni" panjič, ki je lahko tudi sestavljen v en sat iz štirih AŽ-satov (ki nimajo zobcev ali la jim jih je treba od straniti). Tak panjič imamo lahko tudi v svoji stanovanjski hiši, če čebelam skozi cevko omogočimo stik z naravo zunaj panja.
Kaj vse se tam vidi ni treba razlagati.
V mojem, že večkrat prikazanem primeru, je opazovalni panjič kar mali, zasteklen prašilček tipa "Zander". Tam se v primeru, da zgrade satje tudi na steklu, vidi čuda stvari. |
Takle opazovalni panj je pa moja velika želja! Sem ga Aleksandri že lani omenjal, kako bi si ga omislil v dnevni sobi, pa me je kar pisano gledala, češ, kako bo pa to izgledalo, pa še nova okna bi moral navrtat. In sem misel na to opustil, ampak ne dokončno. Še vedno me grize in če že ne morem čebelariti v Škofji Loki, bi takle panjič bil nekakšen kompromis, s katerim bi se lahko zadovoljil. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Avg 2014 23:36 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: | lakotnyk je napisal/a: | sem pa vseeno prepričan da houslovo pozicioniranje vseeno "upoštevajo" čeprav brez sredinskega sata... |
Ja, čebele se sigurno ravnajo po tej preprosti ureditvi, kjer je oblika ⅄ obrnjena h gnezdu, oblika Y pa stran oz. ven od njega. In pri tem pomoje čebele vodi zgolj razpoložljivi prostor, ki ga imajo za gradnjo, in nič drugega.
Mimogrede, Peter, koliko satov ima Warre panj? 8, če se ne motim? Kako to, da ima parno število satov? Ni Warre opazil, da bi čebele v naravi gradile par/nepar?
klopotec je napisal/a: | Če bi jim ponudili panj pravilne oblike, bi po moje vedno zgradile neparno število satov. |
Kako to misliš, Istok? Kakšen je panj pravilne oblike? Saj je LR naklada pravilne oblike, vendar neprave širine za neparno število satov. |
LR je pravilne oblike v katerem jim ponudimo parno število satnikov. Tu nimajo kaj izbirat.
Pravi pokazatelj, kako čebele gradijo satje je panj, v katerem ni nič in morajo čebele zgraditi vse same. Samo strop zgoraj.
Duplo je pravilne oblike, če je oblike valja, koš je pravilne oblike, če je oblike stožca.
Če pa je duplo ali koš malo vegaste, nepravilne oblike, potem pa je že možnost, da zgradijo parno število satov. Recimo da na eni strani pada bolj strmo kot na drugi.
Ne vem če sem se ravno razumljivo izrazil. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42 Prispevkov: 541 Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 07:06 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: |
...Si to opazoval, Marjan? Zanimivo se bere, ko praviš, da v primeru širšega panja le redko začnejo graditi v sredini. Kaj je razlog temu?... |
Zakaj pravim, da se roj v praznem panju (kakršnem koli, tudi v naravnem) zgruča na eni strani stropa, če je ta bolj širok?
Zato, ker (najbrž) čebele vodi najboljši izbor. Ob eni strani je morda topleje, varneje ali bolj oprijemljivo, da ne pomislim na neka žarčenja.
Saj kasneje v panju tudi vidimo, da je gnezdo skoraj vedno skoncentrirano na eno stran panja - seveda prostornejšega (pri petsatnih prašilčkih -"nukleusih" to (najbrž) ni opazno, ker gruča zasede ves tesni prostor!). |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
majql
Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 07:38 Naslov sporočila: |
|
|
tudi mi se raje zadržujemo ob stenah in kotih prazne sobe, kot pa da bi čepeli sredi sobe... stena je zaščita, varnost in orientacijska točka.
Ta famozni sredinski sat, ki na bi imel na obeh straneh Y je po moje le ena želja. Namreč, zakaj nastanejo Y in oni obrnjeni, zato, ker je dno celice tud narejeno v vogale in ni ravno. če bi blo ravno, ne bi bilo Y. Tako pa je ena stran satja zamaknjena za pol širine celice navzgor (in levo, desno), zato Y.
Da pa bi znale čbelce zgradit satje, kjer se celice stikajo s "konicami" dna celic, je pa renesansa v njihovem delu. ja, satje bi bilo debelejše, pa še tisi prostor med konicami na dnu bi morale nekako zazidat.
al pa se motim... _________________ dobra volja je najbolja! |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 09:47 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | LR je pravilne oblike v katerem jim ponudimo parno število satnikov. Tu nimajo kaj izbirat.
Pravi pokazatelj, kako čebele gradijo satje je panj, v katerem ni nič in morajo čebele zgraditi vse same. Samo strop zgoraj.
Duplo je pravilne oblike, če je oblike valja, koš je pravilne oblike, če je oblike stožca.
Če pa je duplo ali koš malo vegaste, nepravilne oblike, potem pa je že možnost, da zgradijo parno število satov. Recimo da na eni strani pada bolj strmo kot na drugi.
Ne vem če sem se ravno razumljivo izrazil. |
Seveda, zelo jasno si napisal, vse je razumljivo, hvala!
Strinjam se, panj z letvicami namesto okvirjev je najboljši približek naravnega bivališča, ker v njem čebele gradijo, kakor želijo. Ni pa taka rešitev prijazna čebelarju, ko bi si ta želel vzeti svoj "delež"
No, pa saj to je bilo že ničkolikokrat predebatirano, škoda, da bi šli še enkrat čez vse to. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 11:08 Naslov sporočila: |
|
|
MarjanD je napisal/a: | Zakaj pravim, da se roj v praznem panju (kakršnem koli, tudi v naravnem) zgruča na eni strani stropa, če je ta bolj širok?
Zato, ker (najbrž) čebele vodi najboljši izbor. Ob eni strani je morda topleje, varneje ali bolj oprijemljivo, da ne pomislim na neka žarčenja.
Saj kasneje v panju tudi vidimo, da je gnezdo skoraj vedno skoncentrirano na eno stran panja - seveda prostornejšega (pri petsatnih prašilčkih -"nukleusih" to (najbrž) ni opazno, ker gruča zasede ves tesni prostor!). |
Razmišljam takole:
Ključ je verjetno res v "boljšem izboru", kakršenkoli že je in na kakršenkoli način ga že čebele dojemajo. Na njihovi ravni je svet bolj podroben, zaznavajo gibanja energij, ki jih mi ne (izvzemši posameznike, ki zaznavajo subtilne energije), v bolj finih odtenkih zaznavajo temperaturo in gibanje zraka, zaznavajo bližnje ultravijolično območje spektra, pa sigurno še celo paleto pojavov, ki se jih mi sploh ne zavedamo. In vse to jih vodi, ko si izbirajo mikrolokacijo za formiranje prebivališča. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 13:55 Naslov sporočila: |
|
|
=Robert= je napisal/a: | Razmišljam takole:
Ključ je verjetno res v "boljšem izboru", kakršenkoli že je in na kakršenkoli način ga že čebele dojemajo. Na njihovi ravni je svet bolj podroben, zaznavajo gibanja energij, ki jih mi ne (izvzemši posameznike, ki zaznavajo subtilne energije), v bolj finih odtenkih zaznavajo temperaturo in gibanje zraka, zaznavajo bližnje ultravijolično območje spektra, pa sigurno še celo paleto pojavov, ki se jih mi sploh ne zavedamo. In vse to jih vodi, ko si izbirajo mikrolokacijo za formiranje prebivališča. |
Ojla Robi, dober si,
Od tvojega razmišljanja o sposobnosti zaznavanja čebele, pa do tudi mojega prepričanja o nujnosti dela s čebelami upoštevaje biodinamični koledar, nismo tako daleč.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 14:23 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko, me veseli, ker tako misliš!
Kakor sem rekel, biodinamičnega koledarja ne zavračam v celoti, a ga hkrati ne sprjemam z globokim prepričanjem. Vsaj zaenkrat, ker se prepuščam opazovanju in posledično korekciji svojih prepričanj. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
RobertR

Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39 Prispevkov: 587 Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
Objavljeno: 23 Avg 2014 14:32 Naslov sporočila: |
|
|
majql je napisal/a: | tudi mi se raje zadržujemo ob stenah in kotih prazne sobe, kot pa da bi čepeli sredi sobe... stena je zaščita, varnost in orientacijska točka.
Ta famozni sredinski sat, ki na bi imel na obeh straneh Y je po moje le ena želja. Namreč, zakaj nastanejo Y in oni obrnjeni, zato, ker je dno celice tud narejeno v vogale in ni ravno. če bi blo ravno, ne bi bilo Y. Tako pa je ena stran satja zamaknjena za pol širine celice navzgor (in levo, desno), zato Y.
Da pa bi znale čbelce zgradit satje, kjer se celice stikajo s "konicami" dna celic, je pa renesansa v njihovem delu. ja, satje bi bilo debelejše, pa še tisi prostor med konicami na dnu bi morale nekako zazidat.
al pa se motim... |
Zanimiv vidik si izpostavil, ko si napisal, da nas prostranost ropa občutka varnosti in zaščite. Zanimivo bi bilo prenesti takšen vidik tudi na čebeljo družino v smislu mikrolokacije v notranjosti panja, vsekakor.
Ja, dno celice je sestavljeno iz treh stikajočih rombov, katerih sosednje stranice tvorijo obliko črke Y oz. ⅄ na drugi strani. Žal mi moja slaba prostorska predstava onemogoča v perfekcijo razumeti kako Y botruje pojavi ⅄ na drugi strani sata. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Moj čebelnjak, moj kotiček, moja dosedanja čebelarska udejstvovanja Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
Stran 5 od 8 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|