 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
 Objavljeno: 31 Jul 2015 11:20 Naslov sporočila: |
 |
|
Lani mi ga je naredil Zlatko, letos pa sem ga naredil sam. To narediš enkrat za celo sezono. Morda pa bi bilo bolje dvakrat, sveže je le sveže, ker so v njem organske stvari in bi se morda lahko kaj pokvarilo.
Drugo leto morda prvič za spomladansko uporabo in potem za poletno.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 11:21 Naslov sporočila: |
|
|
| Ajk je napisal/a: | | Istok, a ti sam pripravljaš Organik |
http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about525.html
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Auk
Pridružen/-a: 24.07. 2015, 13:07
Prispevkov: 283
Kraj: LJUBLJANA
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 12:05 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala !
_________________
Vse se zgodi v sedanjosti, opazuj!
Auk T.M. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 12:23 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | ...
Čisto za informacijo. Morda pa smo to že celo kje prilepili, ampak nič ne de.
"VARNOST UPORABE OKSALNE KISLINE
Novi postopki predstavljajo velik napredek glede varnosti uporabe. Za čebelarja je ugodnejša kot postopek pršenja, ki je sestavni del uradnega koncepta oskrbe Švice in so ga tudi priporočili na Hohenheimerjev dan 1998..... |
In še dopolnilo:
"Če v nakladnem panju izvajamo postopek sublimacije , po izvedenem postopku nastanejo na stenah panja, satnikih in satnicah kristali oksalne kisline. Te kristale čebele postopoma preko zime raztopijo in v celoti odstranijo. Tega ne moremo trditi za AŽ panj, kjer je del kristalov oksalne kisline še vedno prisoten na mreži okenc, do koder čebele pozimi nimajo pristopa. To predstavlja možnost za zastrupitev čebelarja že pri prvem spomladanskem odpiranju AŽ panjev."
Previdno torej s panji in sublimacijo OK, kjer obstajajo mesta, do katerih čebele ne morejo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 13:22 Naslov sporočila: |
|
|
Od kje je ta navedek Marko?
A ni to v direktnem nasprotju z raziskavo, ki je navedena v Ajdinem tekstu?
Tam niso našli nobenih ostankov na lesenih delih panjev? Oziroma nič več, kot je OK naravno v lesu. Les namreč vsebuje OK in so jo nekpč pridobivali prav iz lesa.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 19:42 Naslov sporočila: |
|
|
Istok, a se spominjaš kaj je o teh kristalih pisal Francelj, saj smo se o tem že menili na tem forumu in tudi ti si pisal o tem.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 31 Jul 2015 20:08 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, to je zdaj potem tako. Francelj iz Kanade je rekel, da so kristali in da smo v smrtni nevarnosti, pa nikoli ni delal termosublimacije, Radetzki je pa to vse naredil v praksi in nemške analize panjev in okvirjev niso našle ostankov OK.
In jaz naj verjamem Franceljnu?
Pa še to je enkrat treba rečt. Lahko delamo termosublimacijo, lahko pršimo, lahko kapamo. In lahko kapamo v močnih koncentracijah in v šibkih koncentracijah.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Avg 2015 20:06 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Od kje je ta navedek Marko?
A ni to v direktnem nasprotju z raziskavo, ki je navedena v Ajdinem tekstu?
Tam niso našli nobenih ostankov na lesenih delih panjev? Oziroma nič več, kot je OK naravno v lesu. Les namreč vsebuje OK in so jo nekpč pridobivali prav iz lesa. |
Hudič je v podrobnostih, prijatelj Istok.
Težava s kristali je lahko v AŽ panjih, kot sem zgoraj v sporočilu napisal.
Nemci navajajo podatke za nakladne panje, ki jih uporabljajo. In v mojem citatu lepo piše, da v nakladnih panjih čebele počistijo kristalčke. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 02 Avg 2015 20:12 Naslov sporočila: |
|
|
Res je v podrobnostih.
Mislim da sem bral tisto raziskavo in oni niso iskali ostankov jesenskega tretiranja šele spomladi, ampak takoj po tretiranju. Vendar se ne spomnim koliko časa po tretiranju.
Skratka, po njihovi raziskavi nevarnosti za čebelarja ni. Je pa termosublimacija po mojem občutku precej neprijetna za čebele. Ampak to je samo občutek.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 10 Nov 2015 11:45 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Čebele so sedaj v gruči, ponoči je dovolj hladno, da se v gruči držijo, podnevi pa toplo da se lahko iztrebljajo. Za gretje porabijo malo energije ...
Za zadnjo oksalno obdelavo pa bo primeren čas okoli 20.11.(2015) |
Zakaj pa misliš, da bo takrat najprimerneje za zadnje (edino) tretiranje z oksalno kislino ?
Po dostopnih informacijah (napovedih) bo temperatura morda še previsoka, da pa se seveda izkoristiti dopoldanske ure, ko je (bo) ugodna (okoli 7°C).
A potem se obeta tudi majhna 'deževna motnja', priporočeno pa je, da tretiranju sledi nekaj dni lepega vremena (izletni dnevi). To pa je težko napovedati toliko vnaprej.
Si imel v mislih dan za cvet, ki je 20.11 ?
Če napovedi vsaj približno držijo, bi bilo morda smiselno počakati še en teden na naslednji dan za cvet. A to je še tako daleč, da raje kar počakaj z vsem skupaj  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 10 Nov 2015 14:06 Naslov sporočila: |
|
|
Takrat bo tri tedne od tedaj, ko se je resneje ohladilo, ko je bilo minus. Takrat mislim, da matice več niso zalegale in tako tedaj zalege več ne bo.
To se potem pokriva tudi z ugodnim koledarjem. Ampak, kot praviš je treba počakati in videti kako se bo vreme razvijalo. Lahko da bo primerneje kak teden pozneje. kot si navedel.
Vsekakor pa čimprej v času, ko menimo da več zalege ni. Da varoja po nepotrebnem ne pije limfe čebelam.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 18 Nov 2015 13:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ponovno sem prestavil tretiranje. Danes je spet 21 stopinj v senci.
Malo sem pogledal koledar ta december in bo kar precej ugodnih dni z okoli 10 stopinj.
Mogoče je pa še vseeno zalega.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Nov 2015 19:19 Naslov sporočila: |
|
|
Tale tekst je avtor trakov z oksalno Fernando Luis objavil na forumu
http://teca.fao.org/pt-br/node/8253?page=2
Tekst, če ga kdo prevede.
"We have passed winter with good results of our Cardboard Strips Soaked into a Solution of Oxalic Acid in Glycerol (Food Grade).
We used it as we described.
We have had very good results adding strips in March up to April 20 with good temperatures. These colonies arrived at the beginning of the current season without varroa.
BUT we received several advices from beekeepers which found different levels of bee death because adding strips in coolest areas of the South Hemisphere at the end of April or during May. Then it is necessary not to add strips close to winter season.
IT SEEMS that with low temperatures the bees are sucking the wetted strips looking for water and they dying.
Another reason not to add strips close to winter to late in autumn is that the strips will restrict the brood area like a wall at the beginning of the next beekeeping season. Then if we check there are not varroa in the colonies at the end of winter it is better to wait up to the time to add suppers to add some strips if it is necessary.
Regarding other essays, some friends in the South of Chile they are ussing it right now. We are waiting also for the results of some studies carried out recently in Italy for a couple of friends there.
- See more at: http://teca.fao.org/pt-br/node/8253?page=2#sthash.G0Ih2fKZ.dpuf"
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
koščak
Pridružen/-a: 13.12. 2013, 12:19
Prispevkov: 156
Kraj: Knežina, 212 nmv
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Nov 2015 21:44 Naslov sporočila: |
|
|
Videl sem to, ampak se mi ne zdi potrebna ta ferštekerija. Manj je te navlake, boljše je.
Preprosto vzameš šprico v lekarni, pripravek vliješ v en piskrček in potegneš kolikor rabiš. Na šprici so oznake in ni težav.
Moraš pa po končanem delu šprico sprat tako da parkrat potegneš in iztisneš čisto toplo vodo. Če tega ne narediš potem naslednjič malo šteka, gre bolj na trdo in ne moreš lepo enakomerno kapat.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 25 Nov 2015 08:36 Naslov sporočila: |
|
|
če imaš veliko panjev to gotovo olajša delo. ampak nisem vedel da eno dozo injekcije zliješ v eno ulico...
počasi bo treba čebele tretirat.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Nov 2015 08:54 Naslov sporočila: |
|
|
kako misliš eno dozo injekcije v eno ulico?
kako velika pa je ta injekcija? koliko ml?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Nov 2015 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
A boš tretiral z OK? Če si tretiral normalno poletno, potem je po moje dobro še malo počakati. Tam okoli 10 decembra.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
koščak
Pridružen/-a: 13.12. 2013, 12:19
Prispevkov: 156
Kraj: Knežina, 212 nmv
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Nov 2015 18:05 Naslov sporočila: |
|
|
Boš pa rešil s pogačo. Fino da so v redu.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
koščak
Pridružen/-a: 13.12. 2013, 12:19
Prispevkov: 156
Kraj: Knežina, 212 nmv
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Nov 2015 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
Pri meni so za zdaj tudi kar v redu. Z OK bom počakal še kakih 14 dni.
Tudi jaz mam eno, kjer bo morda hrane premalo. Tam bom dal pogačo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 03 Dec 2015 10:25 Naslov sporočila: |
|
|
Preselil sem pogovor sem, kamor v resnici bolj sodi kot v 'Jesen'
| klopotec je napisal/a: | | Marko je napisal/a: | | klopotec je napisal/a: | | Ma jaz malo drugače gledam na te pogoje. Mislim da je bolje, da ostanejo v gruči po tretiranju par dni in da sploh ne gredo ven. Po štirh petih dneh pa da gredo ven. Potem mislim da se to optimalno raznese med čebelami. |
Nisem nikakršen strokovnjak, še manj praktik za uporabo oksalne kisline, ampak kar sem do sedaj prebral 'od njih', je povsod pisalo, da je za čebele dobro, da se v naslednjih nekaj dneh lahko odpravijo iz panja.
Morda jim je zaradi kisline lažje, da se spreletijo kot pa, da 'trpijo' v panju. |
Ja, malo morajo pač potrpet. Jim je pa potem celo zimo lepše, kot pa da jih trpinčijo uši iz dneva v dan. Ampak, glede na vreme bo težko najt tak tajming, kot si ga jaz želim. |
Ali ni vendar naše čebelarjenje obrnjeno v smer, da zaradi uporabe takih in drugačnih sredstev čebele ne bi trpele ? Zdi se mi, da si tisto o 'malo (po)trpet' napisal s preveliko lahkoto, ampak to je samo moj občutek.
Zakaj pa misliš, da se izključujeta uspešno delovanje OK in možnost izleta v dneh po uporabi oksalne kisline ?
Še enkrat ponavljam, da nima izkušenj (in verjetno jih z uporabo OK tudi ne bom imel), toda res ne vidim pravega razloga, da bi bila manj učinkovita, če čebele lahko naredijo izlet v naslednjih dneh.
Kaj ti meniš, da OK z njih odpada med letenjem naslednji dan ?
Pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 03 Dec 2015 10:56 Naslov sporočila: |
|
|
glede na to da oksalna kislina deluje preko hemolimfe, torej da čebele sirup ki je nanje nakapljan poližejo, varoje pa svojo dozo dobijo ko "pijejo" čebeljo hemolimfo, bi si drznil rečt da s čebele popoldan ali naslednji dan ne kaplja prav nič oksalne kisline.
sirup z oksalno pa čebelam povzroča prebavne motnje, zato je tako piše dobro da se popoldan ob lepem sončnem vremenu s temperaturo nad 10 stopinj lahko spreletijo.
zdaj pa vsak po svoje. bohinc pa s svedrom 
| Citiram: | Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino
Varoje škodujejo čebelam že v zalegi, posledica tega pa je, da mlade čebele živijo manj časa in da jih večina ni več sposobna opravljati svojih nalog v čebelji družini. Zato je cilj dobre čebelarske prakse, da v vsem letu zadržujemo število varoj v čebelji družini na čim nižji ravni. Ta cilj je najlažje dosegljiv z učinkovitim zimskim zatiranjem, tj. novembra ali decembra, ko v čebelji družini ni zalege. Prav zaradi tega čebelarji ne bi smeli zamuditi zatiranja varoj z oksalno kislino, saj se je ta izkazala kot zelo učinkovita. O oksalni kislini je bilo v zadnjih letih veliko napisanega, veliko čebelarjev jo že uporablja oziroma se odloča o tem, da bodo z njo začeli zatirati varoje. Pred obdobjem uporabe oksalne kisline je idealen čas, da si osvežimo znanje o pravilni pripravi in uporabi raztopine in da razčistimo dileme, ki so se v zadnjih letih pojavile ob njeni uporabi.
Za zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino vam svetujem uporabo postopka s kapanjem. Za ta postopek uporabimo sladkorno raztopino 2,5-odstotne oksalne kisline. To pripravimo tako, da v 1 litru tople sladkorne raztopine (1 del mehke ali destilirane vode + 1 del sladkorja) raztopimo 35 g dihidrata oksalne kisline. Tako pripravljena sladkorna raztopina oksalne kisline je po ugotovitvah tujih strokovnjakov, ki so pripravili Strategijo alternativnega zatiranja Varroa destructor v Srednji Evropi, zaradi naših podnebnih razmer najučinkovitejša za zatiranje varoj pozno jeseni oz. pozimi, hkrati pa najmanj negativno vpliva na čebele.
Večina uporabnikov smatra raztopino 35 g dihidrata oksalne kisline/liter za 3,5-odstotno raztopino. Žal se o tem motijo tudi številni čebelarji. Res je, da po enostavni matematični enačbi dobimo približno 3,5-odstotno raztopino, vendar če upoštevamo dve molekuli vode, ki ju vsebuje dihidrat oksalne kisline (C2H2O4x2H2O), dobimo približno 2,5-odstotno raztopino. Kadar izražamo koncentracijo oksalne kisline, moramo vedeti, da k tej prispeva le oksalna kislina. Ker je surovina dihidrat oksalne kisline, moramo vedeti za utežni delež oksalne kisline v dihidratu oksalne kisline:
C2H2O4x2H2O oksalna kislina dihidrat (molska masa = 126,07g/mol) je surovina, iz katere pripravljamo raztopino.
C2H2O4 je oksalna kislina (molska masa = 90,07g/mol).
Vsebnost oksalne kisline v dihidratu = (90,07 g/mol) : (126,07 g/mol) = 0,7144 oziroma 71,44 utežnega odstotka (op.: v 100g dihidrata oksalne kisline je 71,44 g oksalne kisline).
Zgornje preračunavanje, ki je sicer nujno za strokovno utemeljitev, je za čebelarje nepotrebno, saj ti v svoji praksi uporabljajo grame dihidrata oksalne kisline.
V evropskih državah je bilo objavljenih veliko število raziskav, študij in eksperimentov z različnimi koncentracijami oksalne kisline, in to od 30 g (Švica) do 60 g na liter sladkorne raztopine (Italija). Pokazalo se je, da je zelo težko ugotoviti idealno ravnovesje med učinkovitostjo oksalne kisline in toleranco čebel, saj na to vpliva veliko dejavnikov – od podnebnih razmer na kraju čebelarjenja do rase čebel, s katero čebelarimo.
Tako na primer raztopini s 37 g in 45 g dihidrata oksalne kisline omogočata učinkovito zatiranje varoj, vendar pod določenimi okoliščinami čebele slabše prenašajo raztopino s 45 g dihidrata/liter. Ta vrsta raztopine upočasni spomladanski razvoj čebel, in zmanjša njihovo aktivnost pri negi zalege, še posebej na območjih z dolgotrajno in mrzlo zimo. Ob povečanju koncentracije oksalne kisline preko 37 g pa vse do 75 g/liter raztopine se njena učinkovitost bistveno ne poveča, prav tako je ta pri 30 g/liter le neznatno zmanjša. Prav zaradi tega svetovna stroka za naše geografsko območje z dolgotrajnimi in mrzlimi zimami priporoča raztopino s 35 g dihidrata oksalne kisline/liter sladkorne raztopine.
Raztopino najpreprosteje pripravimo tako, da odtehtamo 35 g trdnih kristalov dihidrata oksalne kisline in jih vsujemo v plastenko s širokim grlom, v kateri smo že prej pripravili 1 liter sladkorne raztopine (1 del mehke ali destilirane vode + 1 del sladkorja). Plastenko zapremo in jo močno stresamo toliko časa, da se kristali povsem raztopijo. Da bi pospešili raztapljanje, raztopino segrejemo na približno 35 °C. Za pripravo raztopine moramo obvezno uporabiti destilirano vodo ali deževnico. Če bi uporabili navadno trdo vodo, bi se pri raztapljanju dihidrata oksalne kisline pojavila nevtralizacija, to je vezava kalcijevih ionov iz nedestilirane vode. Nastala bi usedlina kalcijevega oksalata, raztopina pa bi izgubila prvotno kislost, ki je odločilna za učinkovito uničevanje varoj. Raztopino pripravimo za enkratno uporabo, najbolje jo je uporabiti svežo. Če jo moramo shraniti, je idealna temperatura +4 °C. Skladiščenje za daljše časovno obdobje ni priporočljivo, ker v raztopini, še posebej pri višjih temperaturah, nastaja HMF, ki je za čebele strupen.
Za doziranje raztopine oksalne kisline po postopku kapanja uporabimo 50 ml plastično brizgo s kovinsko iglo, s katero povečamo natančnost kapanja neposredno po čebelah v ulicah čebelje gruče. Raztopino, ki jo segrejemo na približno 35 °C, doziramo enakomerno, tako da neposredno na čebele pokapamo največ 5 ml raztopine na polno zasedeno ulico. Glede na moč čebelje družine v večini primerov za zatiranje varoj v čebelji družini potrebujemo od 20 do 40 ml raztopine. Kakor večina avtorjev tudi sam priporočam, da zatiranje varoj izvedemo dopoldne, ko je temperatura v okolici čebelnjaka približno 4–8 °C in so čebele v panju še v rahli gruči. Poleg tega je zelo pomembno, da je čebelja družina brez zalege, kajti oksalna kislina ne uničuje varoj v zalegi.
Vzrok učinkovitosti oksalne kisline – ta je pri uporabi v čebelji družini brez zalege od 90–99- odstotna, sta njena kislost in sladkor v raztopini. Najnovejše raziskave so pokazale, da je najučinkovitejša raztopina oksalne kisline s 60 odstotki sladkorja. Z zmanjšanjem količine sladkorja se zmanjša tudi učinkovitost raztopine, saj oksalna kislina vnovič kristalizira. Vloga sladkorja je v njegovi absorpciji vlage iz zraka, s katero ohranja potrebno vlažnost za učinkovito delovanje oksalne kisline.
Oksalna kisline deluje postopno, tako da odpad varoj traja 2–4 tedne, manj intenzivno pa tudi dlje. Za oceno učinkovitosti tako ni odločilen samo prvi pregled testnega vložka takoj po zatiranju, ampak je obvezen pregled odpada varoj tudi po 7 in 14 dneh po uporabi oksalne kisline. Če smo raztopino oksalne kisline pripravili pravilno in jo natančno dozirali v čebeljo družino, bi morala biti njena učinkovitost vsaj 90-odstotna, če ne še večja. Cilj strategije alternativnega zatiranja varoj je, da čebelja družina začne spomladanski razvoj z največ 50 varojami. Po odpadu varoj na testnem vložku lahko hitro izračunamo, koliko varoj je še v družini. Če računamo, da je učinkovitost oksalne kisline 90-odstotna, po zatiranju pa je odpadlo npr. 450 varoj, to pomeni, da jih je v družini ostala devetina, to je 50. Glede na to torej ni potrebe po dodatnem zatiranju.
Znani švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus je izjavil, da je razlika med zdravilom in strupom v odmerku. Prav zaradi tega sta pri uporabi oksalne kisline zelo pomembni previdnost in zmernost, vsaj dotlej, dokler ne bo popolnoma raziskan mehanizem delovanja oksalne kisline na varoje in čebele. Z gotovostjo lahko rečemo, da je smrtni odmerek oksalne kisline za čebelo 12-krat večji od smrtnega odmerka za varojo, po tem pa se tudi razlikuje od preostalih konvencionalnih sredstev, pri katerih je to razmerje precej manjše. Prav zaradi tega lahko trdimo, da je oksalna kislina – ob pravilni uporabi – do čebel prijazno sredstvo za zatiranje varoj.
Na koncu naj vas spomnim, da moramo pri vsakem delu s kislino vedno zaščititi oči in izpostavljene dele telesa ter da moramo kislino in druge nevarne snovi hraniti tako, da niso dosegljive otrokom. |
http://www.augustin.si/Si/nasvet_detail.php?sif_na=99
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 03 Dec 2015 12:16 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | Preselil sem pogovor sem, kamor v resnici bolj sodi kot v 'Jesen'
| klopotec je napisal/a: | | Marko je napisal/a: | | klopotec je napisal/a: | | Ma jaz malo drugače gledam na te pogoje. Mislim da je bolje, da ostanejo v gruči po tretiranju par dni in da sploh ne gredo ven. Po štirh petih dneh pa da gredo ven. Potem mislim da se to optimalno raznese med čebelami. |
Nisem nikakršen strokovnjak, še manj praktik za uporabo oksalne kisline, ampak kar sem do sedaj prebral 'od njih', je povsod pisalo, da je za čebele dobro, da se v naslednjih nekaj dneh lahko odpravijo iz panja.
Morda jim je zaradi kisline lažje, da se spreletijo kot pa, da 'trpijo' v panju. |
Ja, malo morajo pač potrpet. Jim je pa potem celo zimo lepše, kot pa da jih trpinčijo uši iz dneva v dan. Ampak, glede na vreme bo težko najt tak tajming, kot si ga jaz želim. |
Ali ni vendar naše čebelarjenje obrnjeno v smer, da zaradi uporabe takih in drugačnih sredstev čebele ne bi trpele ? Zdi se mi, da si tisto o 'malo (po)trpet' napisal s preveliko lahkoto, ampak to je samo moj občutek.
Zakaj pa misliš, da se izključujeta uspešno delovanje OK in možnost izleta v dneh po uporabi oksalne kisline ?
Še enkrat ponavljam, da nima izkušenj (in verjetno jih z uporabo OK tudi ne bom imel), toda res ne vidim pravega razloga, da bi bila manj učinkovita, če čebele lahko naredijo izlet v naslednjih dneh.
Kaj ti meniš, da OK z njih odpada med letenjem naslednji dan ?
Pozdrav vsem. |
Ne bi rekel, da sem z lahkoto uporabil ta izraz malo potrpet.
Nikakor nimam rad, če žival trpi in namerno težav živalim ne bi povzročal. Ok, tu me lahko najdeš. Muhe, komarji.
Ampak takole gledam. Čebele trpijo, ko so napadene z varojo. Imam jih možnost te nadloge rešit in delam neke stvari v tej smeri. Nabor možnosti je velik čez celo leto. Odločamo se za različne, ali pa za nedelovanje in čakanje ali bo kaj preživelo. Večinoma se nedelovanje slabo konča, ker so za nedelovanje primerne samo čebele, ki so ustrezno selekcionirane in živijo v primernem mikro in makro okolju. To je cela umetnost, znanost, ki pa je med nami nihče ne obvlada. Če kdo, naj se javi in se mu opravičujem.
Torej če ne delujem, gotovo čebelam povzročam velike težave. Trpljenje. Verjetno je kruta smrt čebele, ki ji cel čas pije kri varoja.
Če izberem oksalno, čebela preživi. Ne morem govoriti o njenem počutju, kar je razumljivo. Ampak ko sem poleti kapal z Organikom (tudi OK), nisem opazil prehudih vplivov, pravzaprav nobenih. Nisem opazil nekih reakcij, ki bi kazale, da je to čebelam neprijetno. Ampak to so samo moji občutki, ki sploh ni nujno da so točni.
Ampak čebele so ta pripravek odstranile ena z druge in sodil bi, da se je stvar, kakšna neprijetna stvar, odpravila, nehala.
Naše delovanje odstrani veliko varoj in neprijetnost, trpljenje čebel zaradi varoje se bistveno zmanjša. Veliko družin tudi po našem delovanju preživi. Pri nedelovanju pa malo ali nič.
Vsakdo lahko izbere, vsakdo lahko presodi, kaj je večje ali manjše trpljenje za čebelo. Sam sodim da je bolje da čebele malo potrpijo in potem neko daljše razdobje lažje zadihajo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 03 Dec 2015 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | glede na to da oksalna kislina deluje preko hemolimfe, torej da čebele sirup ki je nanje nakapljan poližejo, varoje pa svojo dozo dobijo ko "pijejo" čebeljo hemolimfo, bi si drznil rečt da s čebele popoldan ali naslednji dan ne kaplja prav nič oksalne kisline.
sirup z oksalno pa čebelam povzroča prebavne motnje, zato je tako piše dobro da se popoldan ob lepem sončnem vremenu s temperaturo nad 10 stopinj lahko spreletijo.
zdaj pa vsak po svoje. bohinc pa s svedrom
| Citiram: | Zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino
Varoje škodujejo čebelam že v zalegi, posledica tega pa je, da mlade čebele živijo manj časa in da jih večina ni več sposobna opravljati svojih nalog v čebelji družini. Zato je cilj dobre čebelarske prakse, da v vsem letu zadržujemo število varoj v čebelji družini na čim nižji ravni. Ta cilj je najlažje dosegljiv z učinkovitim zimskim zatiranjem, tj. novembra ali decembra, ko v čebelji družini ni zalege. Prav zaradi tega čebelarji ne bi smeli zamuditi zatiranja varoj z oksalno kislino, saj se je ta izkazala kot zelo učinkovita. O oksalni kislini je bilo v zadnjih letih veliko napisanega, veliko čebelarjev jo že uporablja oziroma se odloča o tem, da bodo z njo začeli zatirati varoje. Pred obdobjem uporabe oksalne kisline je idealen čas, da si osvežimo znanje o pravilni pripravi in uporabi raztopine in da razčistimo dileme, ki so se v zadnjih letih pojavile ob njeni uporabi.
Za zimsko zatiranje varoj z oksalno kislino vam svetujem uporabo postopka s kapanjem. Za ta postopek uporabimo sladkorno raztopino 2,5-odstotne oksalne kisline. To pripravimo tako, da v 1 litru tople sladkorne raztopine (1 del mehke ali destilirane vode + 1 del sladkorja) raztopimo 35 g dihidrata oksalne kisline. Tako pripravljena sladkorna raztopina oksalne kisline je po ugotovitvah tujih strokovnjakov, ki so pripravili Strategijo alternativnega zatiranja Varroa destructor v Srednji Evropi, zaradi naših podnebnih razmer najučinkovitejša za zatiranje varoj pozno jeseni oz. pozimi, hkrati pa najmanj negativno vpliva na čebele.
Večina uporabnikov smatra raztopino 35 g dihidrata oksalne kisline/liter za 3,5-odstotno raztopino. Žal se o tem motijo tudi številni čebelarji. Res je, da po enostavni matematični enačbi dobimo približno 3,5-odstotno raztopino, vendar če upoštevamo dve molekuli vode, ki ju vsebuje dihidrat oksalne kisline (C2H2O4x2H2O), dobimo približno 2,5-odstotno raztopino. Kadar izražamo koncentracijo oksalne kisline, moramo vedeti, da k tej prispeva le oksalna kislina. Ker je surovina dihidrat oksalne kisline, moramo vedeti za utežni delež oksalne kisline v dihidratu oksalne kisline:
C2H2O4x2H2O oksalna kislina dihidrat (molska masa = 126,07g/mol) je surovina, iz katere pripravljamo raztopino.
C2H2O4 je oksalna kislina (molska masa = 90,07g/mol).
Vsebnost oksalne kisline v dihidratu = (90,07 g/mol) : (126,07 g/mol) = 0,7144 oziroma 71,44 utežnega odstotka (op.: v 100g dihidrata oksalne kisline je 71,44 g oksalne kisline).
Zgornje preračunavanje, ki je sicer nujno za strokovno utemeljitev, je za čebelarje nepotrebno, saj ti v svoji praksi uporabljajo grame dihidrata oksalne kisline.
V evropskih državah je bilo objavljenih veliko število raziskav, študij in eksperimentov z različnimi koncentracijami oksalne kisline, in to od 30 g (Švica) do 60 g na liter sladkorne raztopine (Italija). Pokazalo se je, da je zelo težko ugotoviti idealno ravnovesje med učinkovitostjo oksalne kisline in toleranco čebel, saj na to vpliva veliko dejavnikov – od podnebnih razmer na kraju čebelarjenja do rase čebel, s katero čebelarimo.
Tako na primer raztopini s 37 g in 45 g dihidrata oksalne kisline omogočata učinkovito zatiranje varoj, vendar pod določenimi okoliščinami čebele slabše prenašajo raztopino s 45 g dihidrata/liter. Ta vrsta raztopine upočasni spomladanski razvoj čebel, in zmanjša njihovo aktivnost pri negi zalege, še posebej na območjih z dolgotrajno in mrzlo zimo. Ob povečanju koncentracije oksalne kisline preko 37 g pa vse do 75 g/liter raztopine se njena učinkovitost bistveno ne poveča, prav tako je ta pri 30 g/liter le neznatno zmanjša. Prav zaradi tega svetovna stroka za naše geografsko območje z dolgotrajnimi in mrzlimi zimami priporoča raztopino s 35 g dihidrata oksalne kisline/liter sladkorne raztopine.
Raztopino najpreprosteje pripravimo tako, da odtehtamo 35 g trdnih kristalov dihidrata oksalne kisline in jih vsujemo v plastenko s širokim grlom, v kateri smo že prej pripravili 1 liter sladkorne raztopine (1 del mehke ali destilirane vode + 1 del sladkorja). Plastenko zapremo in jo močno stresamo toliko časa, da se kristali povsem raztopijo. Da bi pospešili raztapljanje, raztopino segrejemo na približno 35 °C. Za pripravo raztopine moramo obvezno uporabiti destilirano vodo ali deževnico. Če bi uporabili navadno trdo vodo, bi se pri raztapljanju dihidrata oksalne kisline pojavila nevtralizacija, to je vezava kalcijevih ionov iz nedestilirane vode. Nastala bi usedlina kalcijevega oksalata, raztopina pa bi izgubila prvotno kislost, ki je odločilna za učinkovito uničevanje varoj. Raztopino pripravimo za enkratno uporabo, najbolje jo je uporabiti svežo. Če jo moramo shraniti, je idealna temperatura +4 °C. Skladiščenje za daljše časovno obdobje ni priporočljivo, ker v raztopini, še posebej pri višjih temperaturah, nastaja HMF, ki je za čebele strupen.
Za doziranje raztopine oksalne kisline po postopku kapanja uporabimo 50 ml plastično brizgo s kovinsko iglo, s katero povečamo natančnost kapanja neposredno po čebelah v ulicah čebelje gruče. Raztopino, ki jo segrejemo na približno 35 °C, doziramo enakomerno, tako da neposredno na čebele pokapamo največ 5 ml raztopine na polno zasedeno ulico. Glede na moč čebelje družine v večini primerov za zatiranje varoj v čebelji družini potrebujemo od 20 do 40 ml raztopine. Kakor večina avtorjev tudi sam priporočam, da zatiranje varoj izvedemo dopoldne, ko je temperatura v okolici čebelnjaka približno 4–8 °C in so čebele v panju še v rahli gruči. Poleg tega je zelo pomembno, da je čebelja družina brez zalege, kajti oksalna kislina ne uničuje varoj v zalegi.
Vzrok učinkovitosti oksalne kisline – ta je pri uporabi v čebelji družini brez zalege od 90–99- odstotna, sta njena kislost in sladkor v raztopini. Najnovejše raziskave so pokazale, da je najučinkovitejša raztopina oksalne kisline s 60 odstotki sladkorja. Z zmanjšanjem količine sladkorja se zmanjša tudi učinkovitost raztopine, saj oksalna kislina vnovič kristalizira. Vloga sladkorja je v njegovi absorpciji vlage iz zraka, s katero ohranja potrebno vlažnost za učinkovito delovanje oksalne kisline.
Oksalna kisline deluje postopno, tako da odpad varoj traja 2–4 tedne, manj intenzivno pa tudi dlje. Za oceno učinkovitosti tako ni odločilen samo prvi pregled testnega vložka takoj po zatiranju, ampak je obvezen pregled odpada varoj tudi po 7 in 14 dneh po uporabi oksalne kisline. Če smo raztopino oksalne kisline pripravili pravilno in jo natančno dozirali v čebeljo družino, bi morala biti njena učinkovitost vsaj 90-odstotna, če ne še večja. Cilj strategije alternativnega zatiranja varoj je, da čebelja družina začne spomladanski razvoj z največ 50 varojami. Po odpadu varoj na testnem vložku lahko hitro izračunamo, koliko varoj je še v družini. Če računamo, da je učinkovitost oksalne kisline 90-odstotna, po zatiranju pa je odpadlo npr. 450 varoj, to pomeni, da jih je v družini ostala devetina, to je 50. Glede na to torej ni potrebe po dodatnem zatiranju.
Znani švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus je izjavil, da je razlika med zdravilom in strupom v odmerku. Prav zaradi tega sta pri uporabi oksalne kisline zelo pomembni previdnost in zmernost, vsaj dotlej, dokler ne bo popolnoma raziskan mehanizem delovanja oksalne kisline na varoje in čebele. Z gotovostjo lahko rečemo, da je smrtni odmerek oksalne kisline za čebelo 12-krat večji od smrtnega odmerka za varojo, po tem pa se tudi razlikuje od preostalih konvencionalnih sredstev, pri katerih je to razmerje precej manjše. Prav zaradi tega lahko trdimo, da je oksalna kislina – ob pravilni uporabi – do čebel prijazno sredstvo za zatiranje varoj.
Na koncu naj vas spomnim, da moramo pri vsakem delu s kislino vedno zaščititi oči in izpostavljene dele telesa ter da moramo kislino in druge nevarne snovi hraniti tako, da niso dosegljive otrokom. |
http://www.augustin.si/Si/nasvet_detail.php?sif_na=99 |
Jaz sem mislil, da je OK v prvi vrsti kontaktni akaricid, mislim pa da deluje tudi preko hemolimfe. Oboje torej.
Da bi kontaktno čim bolje delovala, mislim da je dobro kapat, ko so čebele v gruči. Ne pretrdni gruči, recimo ko so temperature okoli 0 do 5 stopinj, ker se takrat čebele rahlo gibljejo in raznesejo kislino med seboj. Čimvečkrat bodo prišle v kontakt, večja je možnost, da bo varoja prišla v kontakt s kislino in padla s čebele. Če so čebele recimo tri dni po kapanju v gruči, bo verjetnost kontakta zelo velika.
Če čebele po kapanju vsak dan izletajo, bo kontakta mnogo manj in učinek slabši. Torej po treh štirih dneh po kapanju v gruči pa lep izletni dan.
Jaz ne vem če je to najboljša varianta. Ampak nekaj sem si moral zamisliti in nekako delovati.
Marko, če čebelarji poskušajo nekako zaščitit čebele, jim tega po moje ne bi smeli oporekati. Lahko je rečt, ti pa trpinčiš čebele, ampak potem moraš ponudit neko alternativo, neko drugo rešitev.
Te rešitve se meni nekaj malo svetlikajo. Ampak te iskrice so še šibke.
Vse kar smo tu poskušali, je bilo prešibko, nedorečeno, predvsem pa ni bil nek sistem, ki bi vseboval vse kar je potrebno. Malo od tu, malo od tam, nič celovitega.
Malo si domišljam, da približno vem, kaj vse bi moralo biti upoštevano in narejeno, da bi čebele sobivale z varojo. Vprašanje pa je ali imam moč in voljo vse to tudi udejanit. Sicer pa na mladih svet stoji.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 04 Dec 2015 08:37 Naslov sporočila: |
|
|
Malo sem povprašal na Sposu in Živadinovič piše, da je način, kot ga tu opisujem, zagovarjam, pravilen.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 07 Dec 2015 10:06 Naslov sporočila: |
|
|
Žal mi je, da si me napačno razumel in razširil debato izven oksalne kisline.
Želel sem samo povedati, da v primeru uporabe OK poznavalci svetujejo, da se izbere čas, ko lahko v naslednjih dneh čebele izletavajo.
Samo to. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 07 Dec 2015 10:52 Naslov sporočila: |
|
|
To kar si napisal, ne vem če se da drugaće razumet.
Poznavalcev je pa veliko in zelo različno prakso ubirajo.
Tudi ti si vmes kaj sodeloval na Sposu v temi OK in si gotovo bral, kako jih večina čaka, ali želi pogoje, ko po tretiranju par dni ni izletnih dni in je velika vlaga. Takrat je učinek OK največji.
Nekateri pišejo drugače, ampak, kaj je pa bolje? Treba probat in videt.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 12 Dec 2015 18:28 Naslov sporočila: |
|
|
Na strani dr. Liebiga breme, da je za tretiranje z OK bolje -5 kot pa +5 stopinj.
In video je gor, kako kapa z OK.
http://www.immelieb.de/
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Začasni organski načini tretiranja (Žveplov cvet...)
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
| Stran 3 od 6 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
