 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 17 Okt 2013 15:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hja.
nisem sicer vsak dan tam, da bi videl če se ponavlja. to pa da jih mravlje pospravijo, sem tudi opazil.
Sem pa preventivno danes šel okoli 12ih pogledat, in sem bil dlje časa tam okoli, tako da sem dejansko opazil da je ob nekem trenutku zašumelo okoli žrela - okoli 5 do 10 čebel je na vsak način hotelo vstopit v panj, pa so jih domače nagnale.
izgledalo je pa nekako tako, da ko so poizkušale skozi žrelo so nanje skočile stražarke in je klobčič recimo petih čebel padel na tla, tam se je klobčič prevračal po tleh dokler je vsaj ena ostala negibna ostale pa nazaj v panj... travo imam zdaj pofrizirano praktično do zemlje tako, da je čimmanj žrtev zaradi mokre trave.
sej pravim, očitno je poizkus ropa, ker rop dejansko ni, ker bi opazil notri na podnici da bi bili zgriženi pokrovčki... v glavnem, dokler je tako je vse okej.
lp.
ps. mi je pa zanimivo da so tvoje čebele "tamrtve" samo zvlekle ven in jih vrgle pred panj, ker jaz dostikrat vidim, da čebele svoje mrtve kolegice izvlečejo iz panja in jih odnesejo nekam daleč gor v zrak čez streho hiše, kjer potem ne morem več videt  _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 18 Okt 2013 21:00 Naslov sporočila: |
|
|
Kar se tiče teh črnih čebel, se meni dozdeva da je nekako takole.
črne so tiste bolj stare izmučene, in ker vedo da so na koncu, gredo krast v druge panje med, če rata rata, če ne jih ubijejo branilke, umrle bi pa v vsakem primeru, dejansko naredijo vse za svoj panj do bridkega konca - morda pa se motim.
namreč zakaj tako mislim, ker vidim da so te čebele ki poizkušajo izsilit vstop v panj prav te tačrne.
lp. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 12:39 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | Kar se tiče teh črnih čebel, se meni dozdeva da je nekako takole.
črne so tiste bolj stare izmučene, in ker vedo da so na koncu, gredo krast v druge panje med, če rata rata, če ne jih ubijejo branilke, umrle bi pa v vsakem primeru, dejansko naredijo vse za svoj panj do bridkega konca - morda pa se motim.
namreč zakaj tako mislim, ker vidim da so te čebele ki poizkušajo izsilit vstop v panj prav te tačrne.
lp. |
Peter čebele z čisto črnim zadkom so čebele, ki so okužene z virusom, poglej malo po googlu pa boš videl.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
ja zlatko imaš prav... verjetno bo to. Kar pa sem zdaj prebral, lahko razloži marsikatero zagonetko letošnjega leta....
lp. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
In kaj si to prebral? |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 24 Okt 2013 21:10 Naslov sporočila: |
|
|
Citiram: | Virus kronične paralize čebel
Virus, ki povzroča kronično paralizo, se imenuje virus kronične paralize čebel (angl. chronic bee paralysis virus - CBPV). Serološko so ga dokazali v ekstraktih čebel s simptomi paralize v Avstraliji, Novi Zelandiji, na Kitajskem, v Mehiki, Severni Ameriki, Skandinaviji, Ukrajini, Veliki Britaniji, kontinentalni Evropi in na mediteranskem področju. Infekcija z virusom kronične paralize se pojavlja preko celega leta in lahko povzroči do 30% večjo umrljivost kot je normalna (Bailey, 1976). Slabo vreme, pomanjkanje bire in določene čebelarske aktivnosti, ki hitro zavrejo aktivnost čebel, določajo pogosteje kot letni časi nivo širjenja virusa med čebelami. Nenavadno zbiranje in kopičenje čebel zaradi teh vzrokov lahko privede do izbruha paralize. Simptomi paralize se pojavljajo hitreje pri družinah, ki jim odvzamemo matico (Bailey in Ball, 1991).
Kronična paraliza čebel se lahko pokaže v dveh variantah oz. tipih sindromov. Prvi sindrom oziroma tip 1 se pojavlja pogosteje in so ga čebelarji poznali kot paralizo čebel že pred več kot stotimi leti. Pri prizadetih čebelah opazimo nenormalno tresoče gibanje kril in telesa. So nezmožne letenja in se pogosto plazijo po tleh in navzgor po bilkah trav. Opazimo lahko tudi do tisoč plazečih čebel. Prizadete čebele se pogosteje stiskajo skupaj na vrhu satnic v panju, imajo napihnjen zadek in delno razprta, razmaknjena krila. Napihnjenost zadka je posledica napolnjenosti medne golše s tekočino. Sledi driska in pogin v parih dneh. Močneje prizadete kolonije lahko nenadoma propadejo, pogosto v tednu dni in še posebno na višku poletja, ostane le še matica s prgiščem čebel na zanemarjenem panju (Bailey, 1969). Ta sindrom je bil v Evropi dolgo poznan pod imenom Waltrachkrankheit, saj so menili, da je povezan z nabiranjem nektarja v gozdovih.
Drugi sindrom kronične paralize čebel oziroma tip 2 ima mnogo imen kot npr. črne roparke in male črnke. Opisal ga je že Aristotel, ko je opazil črne čebele z napihnjenim zadkom in jih poimenoval roparke. Pri tem sindromu prizadete čebele na začetku še lahko letijo, vendar pa izgubljajo dlačice in postajajo temno rjave do črne barve, zaradi česar so videti manjše od normalnih čebel, in imajo relativno napihnjen zadek. So svetlečega in na svetlobi mastnega videza. Obolele osebke čebele v koloniji napadajo in grizejo, kar lahko razloži izgubljanje dlačic in brezdlačnost. Čebele stražarke prizadete čebele, ki še lahko letijo in se vračajo iz bere, odganjajo od panja, zaradi česar mnogi pomislijo, da gre za roparke. V nekaj dneh po okužbi se pojavi tresavica in nezmožnost letenja. Čebela nato kmalu umre.
Oba sindroma kronične paralize se lahko pojavita v isti koloniji, vendar ponavadi en prevladuje. Razlike v pojavu določenega tipa sindroma je verjetno posledica genetičnih razlik med posameznimi osebki. Navidezno zdrave čebele so pogosto nosilke virusa. Medsebojno parjenje kolonij okuženih s CBPV ali puščanje takim kolonijam, da vzgojijo svojo matico, ohranja visok nivo pojavljanja paralize, zato je smotrno dodajanje matic iz zdravih rej in odstranjevanje matičnikov, ki jih čebele naredijo same.
Iz ene čebele obolele s paralizo, lahko izoliramo več milijono partiklov virusa kronične paralize. Virus prehaja v mnogo čebeljih tkiv, med drugim tudi v možgane in ganglije. Veliko tega virusa je v razširjeni medni golši in v cvetnem prahu, ki so ga nabrale na videz zdrave čebele. Virus se verjetno izloča iz krmilnih žlez s tekočino v medno golšo, katere vsebina je nato dodana cvetnemu prahu. Okužba z virusom lahko pripelje do pogina bube v pozni fazi njenega razvoja. Za okužbo per os je potrebno več milijonov virusnih partiklov, če pa virus pride direktno v hemolimfo, je za okužbo dovolj že okoli 100 takšnih delcev. Virus lahko prehaja tudi skozi pore v kutikuli, ki nastanejo zaradi odlomljenih dlačic, saj je epitelijsko tkivo zaradi poškodbe izpostavljeno in virus se med kopičenjem čebel vtre v ranice (Bailey in Ball, 1991). |
_________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 09:15 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za informacijo. Upam, da se paraliza ne bo pojavila ... |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 25 Okt 2013 10:49 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo verjetno gre ta virus z roko v roki z varojo. Varoja napravi čebelo ranljivo in virusi imajo lažjo pot. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 00:33 Naslov sporočila: |
|
|
po drugi strani zlatko...
no ja saj kar vse povem, zadnje čase dosti prebiram brndine komentarje o alpskem panju na sposu, oziroma celotno temo, ki je presneto dolga. ko se prebijem skozi to, bom še njegovo IB temo predelal.
Vendar moram priznat da imam kar težave, pri vsemu, ker srbsko ne razumem tako zelo dobro... oziroma, včasih se mi dozdeva da so komentarji delno pobrisani in je malo zmede.
Obenem dosti spremljam markove poste... ampak na koncu koncev veliko zadev sploh ne razumem, morda se bodo enkrat ko vse preberem začela odpirat obzorja, ampak zaenkrat je bolj megleno.
Zdaj sem začel prebirat še temo o brndinem panju na našem forumu, in prišel do tegale.
Zlatko H je napisal/a: | Pravi (Brnda), da so črne čebele stare čebele, pravi pa tudi da so črne čebele tudi tiste ki »ki prave grabež«. (op. Zlatko, tega žal ne znam prevesti in ne razumem konteksta). |
JernejM je napisal/a: | -Seveda so črne čebele tiste, ki ropajo. |
tiste ki "prave grabež", so jasno tiste ki povzročajo rop...
Da sklenem celo misel, rad bi da se več pogovorimo o Brndinem pristopu, Marko, če bi lahko ti kaj več povedal o finesah... zakaj so določene zadeve, oziroma kakšen je namen. če je seveda možno.
oziroma kakšen je smisel v apliciranju Brndinega pristopa v warre sistem, itd. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 07:42 Naslov sporočila: |
|
|
Ma Peter, kolikor poznam našega Marka bo z veseljem pojasnil vse kar ve in ve zelo veliko.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 08:20 Naslov sporočila: |
|
|
Tole laskanje in pihanje na dušo ima gotovo kakšno ozadje .
Seveda pa nima prav nič skupnega z resničnim stanjem.
Peter, ne vem, ali smo (bo urednik presodil) v pravi temi; predvsem pa bi rad, da postaviš kakšno bolj konkretno vprašanje.
Na tako prošnjo "... če bi lahko ti kaj več povedal o finesah... zakaj so določene zadeve, oziroma kakšen je namen. če je seveda možno ... "
sploh ne znam odgovoriti . |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 10:39 Naslov sporočila: |
|
|
Tema z mojega stališča ni napačna, čeprav je res da je tu warre...
no okej, dajmo se prvo dogovorit kje bi o temu pisali, jaz bom tule sicer že zastavil prva vprašanja, ampak bi jih potem, ko se dogovorimo kje, prenesel tja, in bi odgovore pisali tja? ok marko?!
Za začetek bi rad izvedel več o krožnih žrelih na brndinih panjih. pozicija, kje točno, zakaj točno tam, kakšna dimenzija, zakaj v nukleusu 2,5 in zakaj v IB košnici 3,5 dimenzija.
kako to pozicionirat na warreju, ali gre to na vsako naklado.
Kot vidim ima brnda tudi spodnja žrela, vendar so ponavadi vedno zaprta, neke redke primere ima, ko so tista žrela spodaj priprta pa tudi ne razumem zakaj.
Ali ima to žrelo vpliv na lokacijo postavitve, oz. obratno, ali paša vpliva na velikost žrela, ali je samo to da odpreš več teh žrel kadar so paše močne?
Kaj je tebe prepričalo, da verjameš v ta okrogla žrela, in kako se ti je to potrdilo v praksi.
lp
peter _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 13:49 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | Tema z mojega stališča ni napačna, čeprav je res da je tu warre...
no okej, dajmo se prvo dogovorit kje bi o temu pisali, jaz bom tule sicer že zastavil prva vprašanja, ampak bi jih potem, ko se dogovorimo kje, prenesel tja, in bi odgovore pisali tja? ok marko?!  |
Meni je OK, naj Boris odloči, kam bomo pisali.
lakotnyk je napisal/a: | Za začetek bi rad izvedel več o krožnih žrelih na brndinih panjih. pozicija, kje točno, zakaj točno tam, kakšna dimenzija, zakaj v nukleusu 2,5 in zakaj v IB košnici 3,5 dimenzija. |
Žrelo je postavljeno približno 7cm pod zgornjim robom nakalde oz. toliko, da ga streha (pokrov) ne pokrije.
Na ta način je omogočeno, da stranice satnikov 'pokrijejo' odprtino in veter ne udarja v notranjost.
Širši, zgornji deli satnikov torej pokrivajo okroglo žrelo, zoženi del pa je nižje.
Zakaj mere 2,5 in 3,5 cm ?
Praksa je Brndi pokazala, da je 2cm premalo za nukleus (najprej je namreč delal s takimi žreli) in da LR in druge 'ta zaresne škatle' potrebujejo še nekaj večjo odprtino.
Čebele dosti lažje branijo tak vhod v panj kot pri klasičnem spodnje široko odprtem žrelu in so vedno v stanju 'pozor' , kadar je potrebno.
lakotnyk je napisal/a: | ...kako to pozicionirat na warreju, ali gre to na vsako naklado. |
Brndino pravilo je zelo preprosto in velja ne glede na tip (nakladnjega) panja:
- ena naklada na panju, odprto žrelo
- dve nakladi, eno odprto žrelo na prvi nakladi
- tri, štiri, pet naklad in več, dve odprti žreli na prvi in drugi nakladi
Kjer je odprto žrelo, tam matica zalega; zato pri treh, štirih in več nakladah običajno ne gre gor in matična rešetka ni potrebna.
Pozimi je odprto samo eno žrelo na spodnji nakladi.
lakotnyk je napisal/a: | Kot vidim ima brnda tudi spodnja žrela, vendar so ponavadi vedno zaprta, neke redke primere ima, ko so tista žrela spodaj priprta pa tudi ne razumem zakaj. |
Najbrž si gledal zelo stare fotografije ali pa primere, v katerih je želel pokazati, kako naj se NE uporablja žrel.
On pravi, da je odprto spodnje (klasično) žrelo in odprto zgornje idelana kombinacija za prepih in da je to 'fabrika varoje'.
lakotnyk je napisal/a: | Ali ima to žrelo vpliv na lokacijo postavitve, oz. obratno, ali paša vpliva na velikost žrela, ali je samo to da odpreš več teh žrel kadar so paše močne? |
Letos sem samo enkrat na dveh zelo močnih družinah na GJ panjih odprl obe žreli (dve nakladi) za nekaj časa, sicer pa nisem opazil, da bi bilo premalo prostora za promet čebel ven in noter. Tiste, ki priletavajo, gredo pogosto kar direktno v sredino žrela, one ki izletavajo, pa se spustijo večinoma z zgornjega roba odprtine.
Potem so praktično vedno prisotne še stražarke in tiste, ki zračijo oz. skrbijo za ustrezno klimo. Včasih ena sama, včasih jih je veliko.
Razlika:
lakotnyk je napisal/a: | Kaj je tebe prepričalo, da verjameš v ta okrogla žrela, in kako se ti je to potrdilo v praksi. |
Ti bom nekaj poslal na mail, samo napiši ga ...
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 13:57 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, če uporabiš AŽ sate, potem pa pihne med sate. Kaj potem? |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 14:42 Naslov sporočila: |
|
|
O ne .
Tisti plastični nastavki (GJ panj) povsem dobro opravljajo tudi funkcijo 'zapiranja' vhoda, le dovolj visoko mora biti .
 |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 14:47 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, pridejo tako nizko. Potem je v redu.
Ker moj naslednji korak so okrogli vhodi. B rndušič pravi, da so bistveni ozki in visoki sati in okrogli vhodi.
Če dodaš male celice, naravno gradnjo in paziš na plodišče, potem bi to moralo it.
Drugo je najbrž manj pomebno. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 15:44 Naslov sporočila: |
|
|
Ok, zdaj bi kar prosil oba administratorja da tega nikakor ne umikajo stran iz moje teme, če že mora to kam, potem naj gre celotena moja tema drugam... vsekakor pa naj to vse ostane skupaj!!!
drugače marko in tudi ostali, moj mail je peter.pecenko@gmail.com in telefon 031646222 če bi kdo kdaj rabil.
zdaj pa naprej.
drugače pa ja zdej se mi je začelo nekaj svitat, obenem pa se mi odpirajo nova vprašanja...
Torej so okvirji nujnost, ker zaščitijo vhod pred vdorom vetra.
In kaj to potem pomeni v primeru če imaš samo zgornje letvice, očitno nič dobrega.?
Verjetno, si zato pustil warreja ob strani zaenkrat.
Problem, ki ga vidim ko razmišljam o okvirjih v warreju je namreč ta, da z okvirji zmanjšam površino satja v nakladi, kar sicer morda lahko skompenziram z deveto letvico, vendar vseeno... hm.
warre je imel za okvirje večjo notranjo dimenzijo panja, tako da je bilo med okvirji 30cm za sat, to varianto je proti koncu opustil, zaradi poenostavitve.
In ja, koliko mora biti zunanja mera satnika, da ostane dovolj prostora da se čebele lahko prerinejo mimo letvic do žrela? no saj lahko pogledam kako imaš narisano v nukleusih in si preračunam...
ja zaenkrat hvala marko, zdaj imam nekaj materiala za premislit
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 28 Okt 2013 18:28 Naslov sporočila: |
|
|
Evo, z Borisom sva se dogovorila da mojo temo prenese sem, vse ostalo pa ostaja nedotaknjeno, meni je prav.
zdaj bi pa nadaljeval z vprašanji marko. oz. mojim nerazumevanjem.
praviš, da je širši del letvic satnika ravno tam kjer je okroglo žrelo, obenem pa praviš da je pri dveh nakladah odprto spodnje žrelo.
do tukaj vse štima, dokler ne pogledam te slikice.
kako pa je v tem primeru?!
poleg tega me zanima še nekaj
Marko je napisal/a: | - dve nakladi, eno odprto žrelo na prvi nakladi
- tri, štiri, pet naklad in več, dve odprti žreli na prvi in drugi nakladi |
ali je prva naklada tista spodaj, ali tista zgoraj? sklepam sicer da šteješ od spodaj navzgor, ampak bi bil rad prepričan, da ne bo zablode - hvala  _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
Prebral sem polovico zanimivega branja Thura, ki ga zgoraj priporoča Marko.
Tole mislim da mora prebrat vsak čebelar, ki želi čebelariti sonaravno.
V bistvu gre za to, da je postavljena trditev, tudi na podlagi raziskav, da so moderni panju z uokvirjenim satjem vir vseh težav. In to že davnega leta 1930, 1940. In takrat varoje še ni bilo. Bilo pa je mnogo drugih bolezni, nosema recimo. In gotovo jih je še mnogo več v današnjem času, le da imamo zdaj pri roki varojo, ki je kriva vsega. Verjetno pa varoja težave samo še podeseteri.
Uokvirjeno satje pa je pripeljalo do rušenja mikro klime v panju. V članku se govori o potrebni temperaturi (ki je temelj zdravja v panju) in vonju med sati legla. Po mojem občutku je to mikro klima o kateri govori Brndušič.
V tekstu je navedena primerjava med sati v primitivnem bivališču in v modernem panju z uokvirjenimi sati.
V primitivnem bivališču so sati pripeti na stene bivališča in med stenami bivališča in robovi satov ni kroženja zraka. In to je ključno. Pri modernem panju pa so medprostori med stenami panja in med okvirji satovja. Tu pa kroži zrak in povsem poruši temperaturne razmere in razmere vonja.
Tole okoli vonja nisem prav razumel, predstavljam pa si da gre za razpršen propolis, ki ob pravilnem razmerju temperature, vlage in CO2 (ja, govori o CO2 in tu najdemo Brndušiča) lebdi v zraku panja in konstantno predtavlja bariero za vse povzročitelje bolezni.
Tam, kjer so sati prilepljeni na stene bivališča tega kroženja ni in se zrak izmenjuje samo od spodaj, oziroma na način, ki ga čebele z lahkoto nadzorujejo. Kompletna mikroklima je tako stabilna.
Primerja tudi porabo hrane pozimi, za vzdrževanje temperature. V primitivnem bivališču porabi družina povprečno 2 kg, v modernem bivališču pa 6 (5 do 8 kg) . Problema pa ne vidi v potratni porabi medu, ampak v zdravstvenih problemih zaradi prevelike obremenjenosti prebavnega trakta čebele. V dolgih zimskih mesecih tako čebele porabijo nenaravno velike količine hrane za vzdrževanje temperature, zaradi velikih toplotnih izgub v modernih panjih z uokvirjenim satjem. Nezmožnost iztrebljanja in problemi so tu.
Če tu potegnem paralelo s koši in trditev Miloša Milosavljeviča. V koših noseme in poapnele zalege skorajda ni. In v koših je poraba hrane pozimi minimalna. Kar vse skupaj potrjuje pomembnost pritrjenosti satja na stene primitivnega bivališča. In vsega ostalega kar tvori mikroklimo, vključno s CO2.
Seveda sem se takoj spomnil na Rudija. In da mora panj dihtati ko boca. Torej, da mora imeti stabilno in seveda pravilno mikroklimo. Mislim da so nam posledice pravilne in stabilne mikroklime zdaj že vsem jasne (hitrejše izleganje čebel s posledicami na oplojenost varoje in bariera pred boleznimi). In k takšni klimi moramo težiti z izbiro panjev in s prilagojenimi ukrepi brskanja po panjih.
S tem ko sem to napisal želim povdariti, da ne želim nikogar nič učiti, ampak samo prenašam kar sem prebral. In sem bil prav vznemirjen, ko sem ugotovil, da so tako razmišljali že tam pred skoraj sto leti. In da so že takrat govorili o pohlepu čebelarjev, ki je pripeljal do katastrofalnih posledic, ki pa se najbolj kažejo danes (varoja, ki vse podeseteri).
Bom pozneje še nekaj stvari okoli tega, ker je že predolgo. Bi pa želel da preberete ta tekst in me popravite, ker sem imel težave s prevodom. Ne znam prenašati teksta iz PDF datotek v googlov prevajalnik. Gotovo česa nisem pravilno razumel. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | ...drugače pa ja zdej se mi je začelo nekaj svitat, obenem pa se mi odpirajo nova vprašanja...
Torej so okvirji nujnost, ker zaščitijo vhod pred vdorom vetra.
In kaj to potem pomeni v primeru če imaš samo zgornje letvice, očitno nič dobrega.?
Verjetno, si zato pustil warreja ob strani zaenkrat. |
Okvirji niso nujnost (je sploh kaj? ), vendar pa se moramo vedno odločati med + in - .
Zagotovo bi se dalo v panju narediti nekakšno notranjo zaščito (ploščico), ki bi pokrivala vhod (Tadej ? )
Pri tistem EV panju, ki je zdaj na štirih nakladah, imam samo letvice, vse do dna je prosta gradnja in pri tem panju (najbrž se spomniš) sem naredil zunanjo zaščito pred vetrom oziroma neposrednemu stiku čebel z zunanjim svetom.
Saj poleti mislim, da ni taka težava, ker čebele s svojimi telesi praktično zaprejo vhod; za hladno obdobje pa je bilo satje neposredno izpostavljeno zunanjim vplivom, pa še luknja je kar velika.
Težava takega na stranice pripetega satja je seveda v pregledovanju. Razen, če nagneš panj in pogledaš pod njega, je vse ostalo misija nemogoče. Za preglede pa sem ugotovil, da so (včasih) kar potrebni.
Naslednja stvar pri je (morebitno) točenje ...
Ampak če se pogovarjamo zgolj o PLODIŠČU, je edina resna težavica le pregledovanje.
Za MEDIŠČNE naklade pač uporabiš eno od možnih različic okvirjev.
lakotnyk je napisal/a: | Problem, ki ga vidim ko razmišljam o okvirjih v warreju je namreč ta, da z okvirji zmanjšam površino satja v nakladi, kar sicer morda lahko skompenziram z deveto letvico, vendar vseeno... hm.
warre je imel za okvirje večjo notranjo dimenzijo panja, tako da je bilo med okvirji 30cm za sat, to varianto je proti koncu opustil, zaradi poenostavitve. |
Z devetimi letvicami ti (verjetno) ne bo uspelo, ker bodo preblizu ena drugi in v prosti gradnji bodo delale čisto po svoje v večini primerov.
Moral bi povečati dimenzije naklade.
Tistega o 30cm med okvirji za sat pa ne razumem .
lakotnyk je napisal/a: | In ja, koliko mora biti zunanja mera satnika, da ostane dovolj prostora da se čebele lahko prerinejo mimo letvic do žrela? no saj lahko pogledam kako imaš narisano v nukleusih in si preračunam... |
Nekje zgoraj si omenil tiste mere 190x240 in pokomentiral, da ne gre pri Brndinem nukleusu za kvadrat - če se prav spomnim.
Res je, a prav veliko tudi manjka .
Naredil je takega, ki je združljiv z najbolj razširjenim panjem na svetu (LR) in hkrati ustreza nekaterim njegovim drugim kriterijem (naparno število satov, prostornina ... )
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 11:59 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | praviš, da je širši del letvic satnika ravno tam kjer je okroglo žrelo, obenem pa praviš da je pri dveh nakladah odprto spodnje žrelo.
do tukaj vse štima, dokler ne pogledam te slikice.
...
kako pa je v tem primeru?! |
V tem primeru pa ni čisto tako oziroma ne tako dobro.
Tile dolgi satniki so moja pogruntavščina (oz. sva nekako dorekla s Tadejem, kako naj bi zgledali); dalo bi se jih narediti tudi tako, da bi bile stranske letvice široke do spodnjega okroglega žrela; Brnda s tem nima težav, ker enostavno obrne LR sat za 90° in ga vtakne v dve nakladi.
lakotnyk je napisal/a: | poleg tega me zanima še nekaj
ali je prva naklada tista spodaj, ali tista zgoraj? sklepam sicer da šteješ od spodaj navzgor, ampak bi bil rad prepričan, da ne bo zablode - hvala  |
Vedno se šteje od podnice navzgor. Ko imaš tri, potem dodaš četrto - zgoraj .
Je pa včasih res pomembno podrobno napisati, saj nekateri (mislim, da tudi Brnda) dodajajo npr. četrto naklado tako, da jo postavijo pod tretjo.
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 12:09 Naslov sporočila: |
|
|
Marko je napisal/a: | lakotnyk je napisal/a: | hm.
warre je imel za okvirje večjo notranjo dimenzijo panja, tako da je bilo med okvirji 30cm za sat, to varianto je proti koncu opustil, zaradi poenostavitve. |
Z devetimi letvicami ti (verjetno) ne bo uspelo, ker bodo preblizu ena drugi in v prosti gradnji bodo delale čisto po svoje v večini primerov.
Moral bi povečati dimenzije naklade.
Tistega o 30cm med okvirji za sat pa ne razumem . |
Ja hitro se zapletem.. hotel sem rečt, da je warre imel opcijo ljudskega panja večje notranje dimenzije namenjenga okvirjem, tako da je bila prostornina satja enaka temu nam znanemu 300x300 panju.
to pomeni, da ko je v tisti panj vtaknil satnik, je bilo med nasprotnima letvicama tega satnika točno 30cm.
upam da se zdaj razumemo.
lp in hvala za odgovore.
ps. še tole, kako pa brnda zagotovi distanco med odprtino in LR satnikom, namreč da mu ne zaprejo vhoda?! _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 13:45 Naslov sporočila: |
|
|
30 cm ali 30 mm?????? Satniki lr sistima visijo- ležijo na zgornji letvici (satonoša po srbsko), da pa se satnik ne približa steni pa skrbi utor , ki je vrezan v naklado. Vse štima že skoraj 100 let. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 14:14 Naslov sporočila: |
|
|
tedi, iz konteksta
gre za LR satnik v BN panjčku vertikalno. zdaj kot zanalašč nikjer ne najdem slik, ki sem jih ravno včeraj gledal.
ah še nekaj tedi, zdaj si povezal dve vprašanji v eno, in je ratala zbrka.
Ok ko sem pisal spodnji odstavek, sem prišel do sledečega. Ko govorimo o dimenzijah sata, lahko govorimo o širini, dolžini in globini?
Recimo, da je sat širok 2,5-3,2 cm
torej je dolg 30cm
in globok kolikor je globoka naklada, v warreju je to tam 19-20cm.
Popravite me če govorim narobe.
ko sem govoril o 30cm sem govoril o warreju, torej govorim o 30cm dolgem satju v klasičnem warre, in govorim o 30cm dolgem satju vpetem v satnik.
ko govorim ob LR satnikih, pa govorim o Brndinem Nukleusu, kjer je LR satnik vertikalno postavljen v dve BN nakladi.
Upam da je vsem jasno da sta to dve popolnoma ločeni vprašanji, ki med seboj nimata nobene povezave. razen tega da zanimata mene  _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 15:20 Naslov sporočila: |
|
|
Res ne razumem. Vsi satniki so v panj postavljeni vertikalno . Razen če nimaš v mislih ( ali si pa jvidel, kot praviš) satnike, ki so postavljeni vertikalno na toplo stavbo - prečno na vhod. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 29 Okt 2013 15:59 Naslov sporočila: |
|
|
lakotnyk je napisal/a: | tedi, iz konteksta
gre za LR satnik v BN panjčku vertikalno. zdaj kot zanalašč nikjer ne najdem slik, ki sem jih ravno včeraj gledal.  |
Misliš tole ?
Drugo ušesce zgornje letvice (satonoša) LR sata se dotika dna panja - naslonjeno je na podnico; zgoraj (vidi se na fotografiji) pa je spodnja letvica LR naslonjena na prednjo stranico panja. Na ta način je zagotovljeno, da je ta sicer spodnja letvica LR dovolj odmaknjena od vhoda (žrela) in čebele nemoteno vstopajo.
Z drugimi besedami: spodnja LR letvica ne zapira vhoda v nukleus, ko vtakneš LP sat navpično v sredino.
Tistega o 30cm pa še vedno ne razumem povsem dobro .
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 30 Okt 2013 00:12 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, marko, zdaj razumem, LR satnik visi malenkost proti zadnji stranici, zato je vhod čebelam dostopen.
vse jasno, hvala.
imam pa še slabo novico, danes sem čisto slučajno šel pogledat čebelce in sem imel kaj videt... rop. panj sem zaprl, in ko sem zvečer prišel pogledat je bilo vse prazno.
tako da sem za letošnje leto zaključil.
lp _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 30 Okt 2013 06:04 Naslov sporočila: |
|
|
Poznam ta bedni občutek Peter. Lansko leto sem samo nemočno gledal obupen boj za obstanek, ki pa se na žalost ni izšel.
Žal mi je, ampak tudi skozi to moramo iti.
Poskrbi za satje, spomladi pa s polno paro naprej. |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 30 Okt 2013 07:50 Naslov sporočila: |
|
|
Peter, ta izguba družine te zagotovo ne bo ustavila.
Gremo dalje, sedaj nam bo lažke, ker se je tudi Jernej vrnil, da nam pokaže pravo pot.
Bodi dobro, kmalu se kaj vidimo pri Tediju.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
 |
|
 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Moj čebelnjak, moj kotiček, moja dosedanja čebelarska udejstvovanja Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 7, 8, 9 ... 48, 49, 50 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 7, 8, 9 ... 48, 49, 50 Naslednja
|
Stran 8 od 50 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|