 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
 Objavljeno: 15 Dec 2012 08:47 Naslov sporočila: Sobivanje čebel in varoje |
 |
|
Prva doktorska dizertacija o iskanju čebel odpornih na varojo, na evropskih tleh. Temelji pa le na sposobnosti samoočiščenja čebel.
Zelo zanimivo branje za krajšanje zimskih večerov.
http://pub.epsilon.slu.se/9036/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 10:44 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za povezavo, Čarovnik  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 22:13 Naslov sporočila: Pred pomembno odločitvijo in nalogo smo ! |
|
|
| Barbara Locke je napisal/a: | ... poleg tega izsledki te naloge kažejo, da tretiranja s kemičnimi sredstvi, ki jih uporabljajo čebelarji za preprečevanje širjenja populacije varoje v čebeljih družinah, lahko v resnici poslabšajo zdravje čebel, saj za nekaj časa povečajo njihovo dovzetnost za virusne okužbe.
Rezultati te naloge osvetljujejo vpliv, ki ga imajo sicer čebelarske prakse na medsebojne vplive med parazitom in gostiteljem - pa tudi na razvoj bolezni v tem sistemu. |
Razume še kdo tako kot jaz ?
Tole me povsem spominja na uporabo kemije v kmetijstvu. Čebele mojstrom res preživijo (nam pa precej manj  ), ampak očitno je njihovo preživetje postalo odvisno od ponudbe kemije na trgu.
Kot to velja za koruzo, pšenico ... Kemija za gnojenje, kemija za zaščito, kemija za skladiščenje. Čim jo nehaš uporabljati, koruzo napade najmanj hrošč ali pa splesni, še preden vidi kombajn.
Je res tako tudi z našimi čebelami ? Nam zato roji, ki jih dobivamo pri kemikih (naj mi vsi lepo prosim oprostijo ta izraz, saj tako kot zavedeni kmetje niso krivi, da morajo slediti stricem iz kemičnega ozadja), vsako sezono tako klavrno propadajo?
Mi pa samo (večinoma) nemočno gledamo jeseni in spomladi v prazne panje in se sprašujemo, zakaj so padle družine, kam so šle še pred mesecem živahne in polnoštevilčne populacije čebel ?
Spomnim se besed Brnde, ki mi je rekel, da je prva tri štiri leta težko, potem pa je vse lažje. Mislil je na prehod v nekemično čebelarjenje.
Dobro, seveda ga tudi sami lomimo po dolgem in počez, ker nimamo dovolj siceršnje čebelarske prakse (Tadej, Frenk, Marjan, nikar prehitro ne obupajte nad nami), ampak !
Vsi stari čebelarji pravijo, da je bilo pred letom 1980 čebelariti enostavno in lepo. To je leto, ki ga g. Marjan navaja kot prelomno leto, ko se je pojavila pri nas varoja.
Verjamem, da so ga začetniki tudi pred letom 1980 biksali, a posledice za njihove družine niso bile tako usodne, kot so danes.
Zanimivo bi bilo recimo slišati od Frenka ali Marjana, kako pogosto je bilo takrat ropanje? Sumim, da se število ropov proporcionalno veča s slabitvijo zdravja čebelje populacije, na katerega nimajo vpliv le slabše pašne razmere ampak predvsem kemija v panjih.
To bi bil le eden od pokazateljev, kako vedno bolj krhek postaja obstoj vrste, ki jo s tako ljubeznijo imenujemo ČEBELA. Morda pa Tadejevo pisanje o ponovni revitalizaciji le ni samo hipotetično .
Kaj nas čaka? Kaj je zdaj pravzaprav naša prva naloga ?
Da, obdržati čebele s čim manj ali najbolje brez kemičnih 'pomagal' ... To že res drži, sicer bomo obstali v krogu kemije in slabotnih, komaj življenja sposobnih čebel, ki bodo vegetirale zgolj s pomočjo infuzije.
A bolj kot berem, spremljam tiste zame še vedno relativno redke čebelarje, ki jim to (že) uspeva, je skupni imenovalec SELEKCIJA ali kot temu reče Brnda 'odabir' oziroma odbira.
Tako je uspelo Johnu Kefussu (kruta metoda), tako dela tudi Kelemen, tako dela Brnda, tako dela anglež Ron Hoskins (79 letnega čebelarja raziskovalca sem odkri danes), tako delajo še nekateri (delno tudi Lusbyjeva).
Res je: uporabljajo različne kriterije, a nekateri so jim skupni. Opazili so, da so nekatere družine (redke) precej lažje opravile z varojo kot večina drugih.
Predvsem mi v oči pade povečana čistilna sposobnost, ki jo omenjajo mnogi med njimi.
Je to tisti kriterij, na katerega naj bomo še posebej pozorni ?
Fantje, zbirajmo informacije.
In Istok, pridi vendar nazaj. Ti veliko iščeš in najdeš.
Pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 00:24 Naslov sporočila: |
|
|
Biodinamika ima edina res kvalitetne temelje, ki dajo prakso čebelarjenja na visokem nivoju. In to je potrebno vpeljati v svojo prakso.
Vendar je to dovolj le za dobro počutje čebel.
Po mojem mnenju in po rezultatih iz sveta lahko opustite neke eksotične prakse, ki so daleč od naravnega za evropske pasme čebel. Bistvo je v čistilnem nagonu.
Kar pa ni lahko, saj je odstotek takih družin precej majhen, kot druga stvar pa je stabilizacija linij z močnim čistilnim nagonom.
Se je kdo malo zanimal za same čebele, ki jih imajo mojstri, ki predavajo o majhnih celicah, ipd.? Vsi imajo križanke za afriško čebelo. Zakaj so čebele na posnetku Dee Lusby tako hude? Naše ob še tako grobem delu ne reagirajo tako.
Poglejte Brazilijo, kjer jim čebelarstvo cveti. Njihove čebele preživijo z varojo, brez zatiranja samo zato, ker imajo tako izrazit čistilni nagon, da očistijo 80% varoj iz zalege. Imajo pa afrikanizirano čebelo. Pa vsi delajo v navadnih nakladnih panjih.
Luka (bivši član tega foruma) gre v marcu v Brazilijo in bo lahko povedal kaj več na to temo, ko se vrne nazaj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 00:31 Naslov sporočila: |
|
|
Roman, pozdravljen. Tule ni preveč priporočljivo pisat in odsvetovat eksotične prkse. Boš kmalu (tako, kot moja malenkost) ožigosan. Kako čebele?
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 01:06 Naslov sporočila: |
|
|
Hja vsak po svoje. Bomo pa videli kaj se bo na koncu pokazalo kot bolj primerno.
Glede na to, da J Amerika dela tako kot klasični čebelarji, ima čebelo, ki se dobro čisti in pridela lep delež svetovne pridelave, ne vidim razloga, da je ključni faktor le v x tehniki.
Kdor je malo povezal stvari je ugotovil, da so vse male celice, razmaki,...skupaj le približek naravnim pogojem za afrikanizirano čebelo.
Se pravi, da je biodinamika na pravi poti, ker upošteva to kar ustreza naši čebeli.
Mene zanima predvsem biodinamika. Odporno čebelo bo prinesel čas.
Za ljudi, ki morajo iskati sovražnika v drugih (kot je delal član foruma, ki je napadal Luka in ostale, sedaj pa je izgubil vse čebele), da opravičujejo svoj neuspeh nimam časa, zato tudi nimam namena komentirat njegovih domnev. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 01:20 Naslov sporočila: |
|
|
Malo sem si ogledal en video od Lusbeyeve. In tudi mene je presenetil , način opravljanja in agresivnost čebel.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 01:29 Naslov sporočila: |
|
|
Če gledate razne posnetke kako delajo v raznih velečebelarstvih se vidi, da Lusbeeyeva proti mehiškim delavcem zdaleč ne dosega dnevne norme. Pa so mehičani večinoma samo s klobukom ali pa v obleki in brez roja čebel okrog sebe in kamermana.
Pa še drugo dejstvo, da je območje njenega čebelarjenja v območju afrikanizirane čebele v ZDA. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 08:26 Naslov sporočila: |
|
|
Dobro jutro, nočni ptici - Tadej in Roman.
Biodinamika ... Tule smo poleg tebe, Roman, še vsaj trije, ki smo jo malce okusili in vsaj približno vemo, za kaj gre.
A če smo zelo praktični, je treba kar naravnosti povedati, da na področju sobivanja čebel z varojo biodinamika zaenkrat ne more pokazati kaj dosti.
| Roman je napisal/a: | | Vendar je to dovolj le za dobro počutje čebel. |
Ne nepomembno, a kot vidimo, tudi ne dovolj.[/quote]
Vsaj dva (Zlatko in jaz) upoštevava glavne biodinamične postulate pri delu s čebelami, dobro jih pozna tudi Tadej, a tudi vrhunskim poznavalcem biodinamike v svetu Apis Melifiere ne uspeva čebelariti brez kislin ali homeopatije. Kaj šele nam
| Roman je napisal/a: | | Mene zanima predvsem biodinamika. Odporno čebelo bo prinesel čas. |
In še kaj. Najbrž nisi mislil dobesedno.
Forum je v mojih očeh tudi za predstavitev dobrih praks.
Napiši torej prosim svoj način dela, selekcije - če jo že izvajaš in brez zadržkov poročaj o uspehih kot tudi neuspehih.
Pa še tiste 'eksotične prakse' navedi kar z imenom, da bo vsem jasno, na kaj si mislil. Smo večinoma že dovolj zreli, da ne bo zavihanih nosov.
Z drugimi besedami: naravnost, brez olepševanja povej, kaj v tvojih očeh nima prav nobenega pomena na poti do sobivanja čebel z varojo.
Všeč mi je, da si se nam pridružil !
Lepo nedeljo želim vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 08:41 Naslov sporočila: |
|
|
Oprosti Roman, da sem te tule pozval k opisu tvojega načina .
Šele zdaj sem videl, da si ga opisal v drugi rubriki.
Hvala.
In ne zaključi debate samo s tem .
Imaš cilj v nekaj letih končati z uporabo kislin ? Najbrž veš, da je tudi Friedmann že pred desetimi leti povedal, da niso tisto pravo, da so le začasen pripomoček, dolgoročno pa ne vidi rešitve v njihovi uporabi.
Pozdrav. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 10:18 Naslov sporočila: |
|
|
Biodinamiko vidim predvsem kot dober temelj za vzrejo čebel, ki jim daje najbolj proste roke, da si uredijo vse kot jim "paše".
Kar pa zagotovo ni to tisto najbolj pomembno, da se bodo lahko branile proti varoji.
Vsaka družina ima različne genetske značilnosti. Kar vidi vsak čebelar pri sebi, ko so naprimer eni panji nagnjeni k nabiranju cvetnega prahu na določenih rastlinah, drugi na drugih, eni panji so bolj mirni, eni bolj rojivi, drugi imajo na podnici pravo smetišče, drugi obratno,...
Verjetno tukaj ne bo šlo brez pomoči znanosti.
Ravno zadnjič mi je kazal Luka kakšno proceduro je potrebno narediti, da lahko določena firma izdela nov gensko spremenjen organizem. Koliko enih testov, časa, preizkusov, itd. Šele takrat se lahko resnično dokaže, da je nov organizem res to to.
GSO sicer ne podpiram, vendar je pri klasični selekciji povsem enako, da lahko rečemo, da je zdaj to to. Kvečjemu gre vse skupaj bolj počasi.
Kot eksotične pogoje imam v mislih razno siljenje, da čebele delajo manjše celice, da se jim viša temperaturo gnezda (sicer ne vem kako, če to delajo same),...
Če čebele niso sposobne same ostati pri življenju jim niti navadna praksa, niti biodinamika, niti kaj drugega ne more pomagati.
Zagotovo je to moj cilj, da bi prenehal s tretiranjem, ali pa, da bi ga vsaj omejil na najmanjšo možno mero (morda le kakšno poletno ali zimsko tretiranje).
K temu bo treba tudi strmeti, saj vidimo, da s tretiranji selekcioniramo le super varoje. Treba bo selekcionirati še super čebele
Sam neke resne selekcije ne izvajam, saj mi službene obveznosti tega ne dopuščajo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Niko
Pridružen/-a: 20.01. 2013, 21:43
Prispevkov: 35
|
| Objavljeno: 03 Feb 2013 16:33 Naslov sporočila: |
|
|
Ne znam koliko vas je pročitalo cijeli rad Lock-ove, ali niko se nije osvrnuo na, po meni, najbitnije zapažanje vezano za preživljavanje pčela u Gotlandu.
Stranica 49:
| Citiram: | The amount of adult bees, worker brood, and drone brood were
significantly lower in the Bond colonies than in control colonies (Figure 12).
Neither hygienic nor grooming behavior was found to be significantly higher in
the Bond colonies than in control colonies and therefore they are not
considered likely explanations for the survival of this population. This result
suggests that the attention given by mite-resistance breeding programs to these
behavioral defense traits (Buchler et al., 2010; Rinderer et al., 2010; see
section 4.3) may be misplaced.
|
Stranica 50:
| Citiram: | The amount of adult bees, worker brood, and drone brood were
significantly lower in the Bond colonies than in control colonies
These parameters did not correlate with the mite infestation rates and were
therefore not considered to be a consequence of mite infestation. Since mites
reproduce in brood cells with a preference for drone brood (Fuchs, 1990), the
reduced brood availability of the Bond colonies, particularly the reduced drone
brood amounts, drastically limits mite reproductive opportunities. A model
developed by Calis et al (1999) predicts that more brood, longer brood rearing,
and a larger number of drone brood, dramatically increases the mite population
growth. Therefore, the reduced population size of the Bond Bee colonies may
be an adaptive characteristic to limit the mite population growth and could
perhaps be an even greater adaptive strategy than their ability to reduce mite
reproduction.
|
Pozdrav
Niko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Niko
Pridružen/-a: 20.01. 2013, 21:43
Prispevkov: 35
|
| Objavljeno: 03 Feb 2013 20:27 Naslov sporočila: |
|
|
Pošto mi ovo djeluje kao jako važno zapažanje o suživotu pčela i varoe, evo slobodan prijevod sa kratkim uvodom za one koji nisu pročitali rad.
U Gotlandu, Švedska 1999.god. započet je eksperiment sa 150 društava, dovedenih na izoliranu lokaciju i ostavljenih da se brinu same o sebi, bez ikakvog ljudskog uticaja (Bond project - live and let die). Do tada su "normalno" tretirane i radilo se sa njima po svim principima suvremene pčelarske prakse. U prve tri godine, zbog zimskih gubitaka uzrokovanih prevelikom zaraženošću varoom, izgubljeno je 80% društava. Od 150 društava samo 21 je dočekalo proljeće 2002. godine, a samo mali broj društava preživio je narednih desetak godina uspostavivši neku vrstu koegzistencije sa varoom i stupnjem zaraženosti koji je omogućavao njihovo daljnje preživljavanje.
Da bi se dobili odgovori na pitanje kako su se preživjele pčele prilagodile i koje su sposobnosti razvile da bi preživile, 2007.godine je u eksperiment uvedena kontrolna grupa, nesrodnih, ali do tada "normalno" tretiranih zajednica. 2008. sa prestalo sa tretiranjem kontrolne grupe, u ljeto 2009. imale su daleko veću zarazu varoom (3-4 puta), a naredne zime su sve uginule.
Promatranjem i usporedbom kontrolne grupe i zajednica koje su stekle otpornost (Bond colonis) nije uočeno izraženije higijensko ponašenje kod Bond zajednica (citat 1) i da se ne može uzeti kao glavni razlog opstanka, ali da je količina odraslih pčela, radiličkog i trutovskog legla u Bond zajednicama bila daleko manja nego u kontrolnim skupinama (citat 2). Autorica zaključuje da bi smanjenje veličine kolonije (a time i veličine legla, dužine vremena izlijeganja i veličine trutovskog legla) mogla biti glavna adaptivna strategija za kontrolu Varoe i preživljavanje zajednica u Gotlandu.
U radu je još obrađeno i promatranje zajednica u Avignonu, Francuska koje takođe preživljavaju bez tretiranja, što se izgleda pripisuje njihovom izraženom higijenskom ponašanju kroz odstranjivanje ličinki zaraženih varoom i prekidanje njenog reproduktivnog procesa. Ovo navodim samo usput da se ne stekne dojam da mislim da higijensko ponašanje nije bitno. Mnogi su dokazali da je bitno, čak i presudno, ali kao što vidimo i iz primjera Gotlanda, mnogi su načini da se varoa i bez kemije drži u granicama prihvatljivim za zdravlje pčela. Bond zajednice su nam pokazale jedan od mogućih 
Pozdrav svima
Niko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1858
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 03 Feb 2013 23:36 Naslov sporočila: |
|
|
Niko. Evropa že 30let izgublja čebele s tretiranjem ali brez njega. 30 let je trideset generacij čebel, to v človeškem času, kjer potrebujemo več časa za reprodukcijo pomeni približno 600 let . V taki dobi bi se pa lahko že pokazalo kaj bolj konkretnega. Tudi na hrvaškem otoku Unije so delali en poiskus. Pa se ne spomnim kako se je končalo.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 04 Feb 2013 08:06 Naslov sporočila: |
|
|
| Zelo verjetno bi varoje in čebela lahko sobivale, če bi vse čebelje družine lahko naravno rojile. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
