Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Mladen Petanjek

Naletio sam na interesantan članak http://www.ars.usda.gov/is/AR/archive/oct04/bees1004.htm pa vas molim da ga pročitate i prokomentirate.

Mladen Petanjek

Istraživanja novijeg datuma http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23000027.

Zlatko H

Mladen Petanjek

Zlatko, neznam u čemu je problem s linkom, ja ga otvaram normalno. Nema veze, citirati ću što piše:

Entomopathogenic fungi as potential biocontrol agents of the ecto-parasitic mite, Varroa destructor, and their effect on the immune response of honey bees (Apis mellifera L.).
Hamiduzzaman MM, Sinia A, Guzman-Novoa E, Goodwin PH.
Source

School of Environmental Sciences, University of Guelph, 50 Stone Road East, Guelph, Ontario, Canada N1G 2W1.
Abstract

Three isolates of each of the entomopathogenic fungi, Metarhizium anisopliae, Beauveria bassiana and Clonostachys rosea, were assessed for their pathogenicity to the honey bee parasitic mite, Varroa destructor. The fungi were applied to varroa mites by immersing them in a spore solution, and then the inoculated mites were placed on honey bee brood inside capped cells. At 7days post inoculation (dpi), the three fungi caused significant varroa mortality compared to non-inoculated mites. In brood treated only with varroa mites, expression of the honey bee genes, hymenoptaecin and poly U binding factor 68 Kd (pUf68), decreased over time, while expression of blue cheese (BlCh) and single minded (SiMd) was not affected. In brood inoculated directly only with M. anisopliae or B. bassiana, the emerged adults showed reduced weight indicating infection by the fungi, which was confirmed by observation of hyphae in the brood. Fungal infection of the brood resulted in increased expression of hymenoptaecin, pUf68 and BlCh, but not SiMd. In brood treated with varroa mites that had been inoculated with the fungi, expression of hymenoptaecin, pUf68 and BlCh, but not SiMd, was even more up-regulated. While varroa mites can suppress gene expression in honey bee brood, varroa mites infected with entomopathogenic fungi induced their expression. This may be due to a low level of fungal infection of the bee, which negated the immunosuppression by the mites. Therefore, entomopathogenic fungi could reduce varroa mite damage to honey bee brood by both infecting the parasite and preventing varroa-associated suppression of honey bee immunity.

Navodim i link sa SPOS-a gdje se piše o gljivama i varoi ... www.spos.info/subpages/autorske_stranice/tekst.php?id=24

Komentari ostalih pčelara su u stilu, čuli smo za to, nešto smo čitali, ...

Navedene gljive (gljivice) se koriste u šumarstvu u borbi sa nametnicima na drveću. Čitajuči jedan tekt vezan na šumarstvo, naletio sam na napomenu da se istražuje mogučnost upotrebe u pčelarstvu u borbi protiv varoe. To me ponukalo da pretražujem po netu i da pokrenem temu da čujem što o tome misle ostali pčelari.

Zlatko H

Mladene,

Juče sam ti počeo pisati odgovor na gradnju sača ali kad pišemo ne slovenske riječi onda ponekad zbog neke kombinacije u slovu program ovog foruma ne šalje poruku dalje i tako ode dugi tekst.
Pročitao sam to što si napisao to o gljivama i pratim šta su pisali o tvom postu i na Sposu.
Šta da ti kažem, možda je to riješenje sa glivama dobra stvar. Potežkoča koju vidim je, da nemamo dovoljno informacij o tome kako raditi sa gljivama, nema nekih istraživanja, i nemamo nekog iskusnog pčelara koji ima pokoje iskustvo sa upotrebom tih gljiva.
Tako je sa tim svim preparatima, mi smo se prošle godine uhvatili za ŽC, ustanovili da varoje padaju ali neznamo dovoljno dobro raditi sa njim, pa zbog toga nemamo svi jednako dobrih rezultata i vsi mi prebrzo odustajemo od nekih proba.
Za testove smo zamolili i dr. Zorana Vujačiča, da bi napravio koji test u laboratorijama, da imamo bar odgovore na neka osnovna pitanja. Nadam se, da čemo sa radom nastaviti u proliječu. Za sada mislim, da samo upotreba samo jednog preparata neče biti dovoljna, i da čemo morati u tom prehodnom razdoblju, dok ne stignemo da toga, da pčela može sama podnositi tog krpleja, upotrebiti više različitih preparata.

lp
Zlatko

majql · Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54

http://phys.org/news/2012-10-fungus-deadly-bee-mites-two-pronged.html

še ena raziskava.

lp, majql
_________________
dobra volja je najbolja!

Mladen Petanjek

Majql, hvala na linku!

Lp
Mladen

majql · Pridružen/-a: 01.09. 2012, 22:32 Prispevkov: 54

Če dobro pomislimo, so gljive in plesni ves čas prisotne ob čebelah. Duplo nastane tam, kjer je drevo napadeno z gljivami, ki vdrejo v drevo pri odpadli veji. Ta mehak les potem dolbejo ptice, ki s časom narede dovolj veliko luknjo za gnezdo-duplo. V duplu pa gljive žive naprej in ga večajo. Ko to postane preveliko za ptice, se vanj naseli roj čebel. Gljive so še vedno tam.

Sicer nisem od blizu videl še nobenega s čebelami naseljenega dupla, ampak mislim, da gljive tudi po naselitvi čebel še vedno večajo duplo, to pa pomeni, da tudi "cvetijo" in oddajajo spore. Te padajo na čebele in one imajo v duplu veliko več dela s čistočo, kot v sterilni, poskobljani površini panjev.

Tukaj se ta tema morda križa s tisto, katera dupla najraje naselijo roji. Morda bi bilo smiselno opazovati tudi tej smeri, saj v vsaki drevesni vrsti živijo gljive, ki jim to drevo ustreza.

Prav tako gljive živijo v simbiozi z drevesom (okoli korenin in od njih dobimo jurčke in lisičke...) in del njih se iz korenin prenaša tudi po lesu. Ko drevo dovolj oslabi, ga gljive do konca "izpijejo"-drevesne gobe!

Torej, ali je kdo opazoval, kako je s tem v duplu? Dvomim, da lahko propolizirajo duplo tako zelo, da gljive prenehajo rasti. Mislim, da jim trosi padajo na glavo ves čas, kar jih očitno ne moti, lahko jim pa celo koristi.

Mislim, da so gljive v panju koristne. Kar nekaj jih je pri nas zdravilnih, da se jih gojiti v kleti, če pa bi jih "nasadil" na vrh panja, da lahko trosi padajo navzdol, pa bi bilo sploh fino.

Bom pa najprej preizkusil trose Lycopodium clavatum. Sicer ni gljiva, je pa pra-praprotnica.
_________________
dobra volja je najbolja!

Mladen Petanjek

Majql, budi pažljiv sa sporama Lycopodium clavatum. Velika koncentracija njenih spora je eksplozivna!
_________________
Psi laju, karavane prolaze.

Zlatko H

Majgl berem in vidim da si načitan čebelar, a enkrat si obljubil da se boš predstavil in povedal kaj o sebi in svojem čebelarjenju. Saj ne grizemo tu, sem pa vesel da si z nami.
Več stvari ko bomo posamezniki preizkušali bolje bo. Samo da ne bomo ob neuspehih prehitro izgubili elana.

A tole kar si napisal glede spor gob v drevesnih duplih je zelo zanimivo razmišljanje, morda bi Zoran Vujčič lahko kaj komentiral na to temo. Predlagam, da v njegovem podforumu postaviš kakšno tezo na tvoje razmišljanje, pa bomo videli kakšen bo odgovor strokovnjaka.
To kar meni pade na pamet je le, da tam propolis opravi svoje in da v duplu ni spor gob, če pa so, so v takšnem številu, da niti ne pomagajo niti koristijo. Seveda je to popolnoma laično razmišljanje.

lp
Zlatko

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli