|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
AndrejNov
Pridružen/-a: 28.06. 2011, 12:41 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 28 Jun 2011 22:30 Naslov sporočila: točenje iz Warre deščic |
|
|
zanima me, kako točite iz warre deščic. sam imam deščico z vertikalnim štrcljem (mislim da 4cm) na obeh straneh. a vsi stiskate satjeje ali je kdo že poskusil točit v točilu na počasnih obratih? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 30 Jun 2011 06:51 Naslov sporočila: |
|
|
Mlado naravno satje je pač za odrezati in stisniti, drugače pa mora biti v okviru ali vsaj pol-okviru.
Brndin način pa je, da imaš isto satje lahko desetletja in ga vedno lepo iztočiš. A tega pri Warre najbrž ne boš videl, razen z okvirji, ker satje premalokrat zaležejo (ker se premikajo dol), da bi bilo dovolj čvrsto za takšno točenje. Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
BorisP Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10 Prispevkov: 678 Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
Objavljeno: 30 Jun 2011 11:24 Naslov sporočila: |
|
|
Nekje sem videl "vrečko" za točenje pokrovcev ki jo daš v točilo. Mogoče bi se lahko enako naredilo z sati? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 30 Jun 2011 14:06 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi, res je. Narediš kašo iz satov, nekateri kar z mašino, kašo naliješ v vreče iz mrežice (kot proti komarjem), ki je v točilu. Kar ostane pa najbrž moraš z nečim dodatno stisniti. Je pa to polno packarije. Jaz svoje le precedim v spodnji sod skozi vedro/sito. Za majhne količine je OK. Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 30 Jun 2011 22:11 Naslov sporočila: |
|
|
Bistvo je v tem, da točila ne uporabimo. Točilo je ventrifuga, ki med razprši v zrak, s tem pa hredo v zrak eterična olja, ki pa medu dajejo posebno dimenzijo vonja in okusa.
Med naj se sam izceja počasi. Tako sem bral in letos tudi poskusil. In drži.
Razen če maš par ton medu, potem boš rabil pa malo večjo prešo.
Ampak se mi zdi da bo varoja še nekaj časa skrbela za to, da kakšnih večjih preš ne bomo rabili. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 01 Jul 2011 15:06 Naslov sporočila: |
|
|
Res je. Centrifuga tudi povzroči, da v med vstopijo mehurčki zraka. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
AndrejNov
Pridružen/-a: 28.06. 2011, 12:41 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 04 Jul 2011 08:07 Naslov sporočila: |
|
|
Škoda, da nisem prebral komentarjev pravočasno... in sem točil še po stari metodi s točilom.
Če satov ni treba mečkat ali prešat in jih ohranim, je to velik plus. Če sem seveda pravilno razumel metodo.
Dve vprašanji:
- Koliko časa se izceja med iz enega sata po metudi gravitacije? in
- Kako odpirate pokrovčke na deviškem satju, da se sat čim bolj ohrani...
lp andrej |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 04 Jul 2011 08:50 Naslov sporočila: |
|
|
Ne gre Andrej tako, da bi mešal metode, žal: če želiš ohranjati satje, potem pač rabiš točilo.
Če pa delaš "primitivno", naravno, kot pred 1000 leti, potem sate ali:
- zdrobiš, pustiš da se odcedijo in počasi stiskaš,
- ali jih narežeš in pustiš da se odcedijo in potem še stiskaš (lahko kar s tisto tlačilko za krompir, star tip, leseno),
- če pa imaš dobro stiskalnico, pa jih kar naenkrat stisneš.
Če delaš v manjši kangli in se steka v sod, rabiš kak dan ali dva za recimo 10-15 AŽ satov. Odvisno od temperature: če je prehladno, pač ne teče.
Deviško satje ni za točenje, razen če je v okvirju in delaš res previdno. Torej je vse odvisno od načina čebelarjenja: če delaš s svežim satjem, se v glavnem stiska, če pa s starimi sati, se pa toči. Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
AndrejNov
Pridružen/-a: 28.06. 2011, 12:41 Prispevkov: 15
|
Objavljeno: 04 Jul 2011 09:28 Naslov sporočila: |
|
|
hvala za pojasnilo.
lp andrej |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 04 Jul 2011 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
[quote="
Če satov ni treba mečkat ali prešat in jih ohranim, je to velik plus. Če sem seveda pravilno razumel metodo.
lp andrej[/quote]
To je velik plus - še posebej spomladi, ko lahko polnijo satje in se ne ukvarjajo / izčrpavajo toliko z gradnjo.
LP |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 04 Jul 2011 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
O tem, ali je za čebele plus, da ne trošijo svojih voskovnih sposobnosti, še nisem čisto prepričan. Rečeno je bilo tudi, da je dobro da ne rojijo, pa je dobro da rojijo in najbrž je dobro tudi, da naredijo vsaj kakšno kišto satja? Mnogi sicer trdijo drugače, tudi Brnda, a tudi to telesno funkcijo morajo uporabiti. Ko piščancem onemogočijo hojo, se zredijo in so lepo debeli za zakol, zato lahko kdo reče, da ni dobro da hodijo. Če takega piščanca prestrašiš, teče 5 m in ga udari infarkt .
_____________________________________
Nekaj fotk primitivnega predpotopnega stiskanja medu (so bile že objavljene, pa naj bodo še tu):
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 07:45 Naslov sporočila: |
|
|
Poudarek je bil na "še posebej spomladi".
Takole jaz gledam na to: zgodaj spomladi, ko se prične intenziven razvoj družine z močno povečanim zaleganjem matice in vnosom CP in prvega nektarja, je po moje dobro, da imajo že zgrajen prostor za ta 'opravila'.
Še posebej, če jih prezimimo v eni sami nakladi (ali dveh pri manjših panjih).
Za AŽ ne bom nič govoril, ker nimam pojma in nobenih izkušenj.
Jasno je, da pridejo na vrsto najprej prazne celice, v katerih je bila zaloga medu za zimo. Potem pa ? Ob že zgrajenem satju bo razvoj tekel nemoteno, intenzivno in prve naravne darove bodo lahko izkoristile v največji možni meri, če pa morajo vse še zgraditi (in gre za stare čebele, pri katerih PO MOJE ! funkcija izločanja voska ni več v najboljši 'kondiciji' ), potem se seveda tudi razvoj upočasni, enako vnos CP in nektarja.
Mladim čebele mesec dni kasneje pa le privoščimo gradnjo
Rekel bi (samo razmišljam), da na podoben način poteka tudi proces razvoja družine in gradnje satja v naravi v duplih ....
Lep dan vsem.
P.S.
Seveda se lahko o vsem tudi motim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Luka Lo.
Pridružen/-a: 01.07. 2011, 16:27 Prispevkov: 57 Kraj: Dol pri Ljubljani
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 09:26 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo!
Da se še jaz vključim v debate.
Jaz bi rekel da gre v naravi takole:
Čebelice recimo rojijo, in najdejo duplo. Notri se naselijo, seveda na strop. Začnejo graditi, in gradijo. Vmes matica zalega in nosijo cp in medičino. Če je duplo veliko, zgradijo v enem letu naprimer 2/3. Ostalo jim ostane za drugo leto. To potem dogradijo in samo rojijo.
Razmišljanje na glas: Ali jim pozimi, ko so na najvišjem spodaj voščeni molj pogrize staro satje?
Če pa v enem letu vse zgradijo pa nevem kako je =)
No ja, tako mislim jaz. _________________ " Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 09:56 Naslov sporočila: |
|
|
Čebele nimajo težav s proizvajanjem voska za satje. To najbolje opravijo čebele srednje starosti, slabše pa mlade čebele in stare čebele, vendar tudi stare čebele aktivirajo žleze če je to potrebno. Tautz piše da optimalno delujejo te žleze pri delavkah med 12 tim in 18 tim dnevom življenja.
Čebele, ki prezimijo na satju (saj drugače tudi ne morejo) imajo na spomlad dovolj satja za zaleganje, ker so čez zimo izpraznile celice polne medu in CP. Za začetek je to dovolj, potem pa se že pojavijo "optimalne čebele", ki bodo zgradile dodatno satje. Pri sistemih z nepremičnim satjem druge variante tudi ni, ker medu drugače kot z uničenjem satov ne moremo odvzeti.
V tem pogledu so sistemi s premičnim satjem bolj podobni naravnim pogojem.
Kako že rečejo? Ne možeš imat i novce i ovce.
Prednost satja brez okvirjev je pa spet pri komunikaciji med čebelami. Okvir zelo zmanjša vibracije sata, ki ga povzročajo plesalke, pri satih brez okvirjev pa njihove telefonske linije delujejo optimalno. Še bolje bi delovale, če sati med kištami ne bi bili prekinjeni (Mituro sistem, pismo da bom drugo leto en roj naselil brez letvic razen na vrhu).
Kaj sem hotel rečt na Markovo pisanje. Za Warre je po moje optimalno prezimiti na dveh kištah ne glede na velikost družine. V naravi tudi mala družina prezimi na satju, ki je lahko mnogo večje od njene potrebe oziroma velikosti. Važno je da imajo 10 ali 12 kil medu. Spomladi se bodo širile in gradile satje in bo donos gotovo manjši od panja, kjer je že zgrajeno satje, ampak ni vse v medu. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 10:03 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz mam dve različni varianti. Gre za Warre.
En panj je bil naseljen z rojem pred akacijo. Zgradil je dve kišti satja in ima podstavljeno tretjo. Tega se ne bom nič več dotikal, niti ga tehtal. Če ta nima vsega dovolj, potem si ne zasluži preživetja.
Štirje roji so naseljeni na koncu akacije in so zgradili eno kišto. Zdaj bodo imeli pašp na nedotiki in bom spremljal kolko medu bodo nabrali in koliko satja zgradili. Če bo kateri na meji preživetja mu bom pomagal s sladkorjem ker letos medu še nimam. Slabiču ne bom pomagal, ker bi samo nosil slabe lastnosti naprej. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 10:07 Naslov sporočila: |
|
|
Luka Lo. je napisal/a: | Zdravo!
Da se še jaz vključim v debate.
Jaz bi rekel da gre v naravi takole:
Čebelice recimo rojijo, in najdejo duplo. Notri se naselijo, seveda na strop. Začnejo graditi, in gradijo. Vmes matica zalega in nosijo cp in medičino. Če je duplo veliko, zgradijo v enem letu naprimer 2/3. Ostalo jim ostane za drugo leto. To potem dogradijo in samo rojijo.
Razmišljanje na glas: Ali jim pozimi, ko so na najvišjem spodaj voščeni molj pogrize staro satje?
Če pa v enem letu vse zgradijo pa nevem kako je =)
No ja, tako mislim jaz. |
To bi pa najbolje lahko odgovoril kolega Brndušič. Ivan prosim tvoj komentar.
Eno malo pojasnilo. Vidim da Ivana Brndušiča vikate. Jaz ga ne bom, ker sem blizu njegovim letom, pa tudi sicer se na internetu navadno tikamo.
Da ne bi kdo mislil da gre za nespoštovanje. Nasprotno, zelo ga cenim, čeprav moja logika včasih deluje nekoliko drugače. Kar ne pomeni, da je moja boljša. O tem sem se že večkrat prepričal, he,he. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 05 Jul 2011 19:31 Naslov sporočila: |
|
|
Malo se na naslov teme ozirajmo, fantje.
Sicer pa dobro pišete in se z vsemi veselo strinjam. Marko: Warre toplo priporoča "Pomlajevalno metodo" spomladi malo pred pašo, torej izbobnanje čebel v popolnoma prazne panje in odvzem vse zalege, voska in medu. Trdi, da take družine prinesejo 3-4x več medu. Pa še varoje se znebijo. Seveda pa se do tega predpašnega trenutka čimbolj razvijajo, lahko tudi z dodatno hrano že v marcu, kot to počno profiji.
Bistvo čebelarstva je v zmernosti; vse mora biti prisotno, nič manjkati in ničesar preveč, pretiravati. No, do tu sem sedaj prišel . Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ALScebelar
Pridružen/-a: 20.08. 2012, 20:30 Prispevkov: 161 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 30 Sep 2012 23:14 Naslov sporočila: Stiskanje naravnega satja |
|
|
Prilagam sliko stare preše za stiskanje naravnega satovja, prešo imam na štajerskem. Pri hiši, ki je zelo stara so očitno enkrat že imeli čebele.
Sem pa na Japonskem videl kovinsko, nerjaveče okroglo stiskalnico za naravno satovje. Mislim da so ga dali v neko vrečo in nato stisnili. _________________ Pozdrav Tine M.
Nazadnje urejal/a ALScebelar 04 Dec 2012 20:35; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mladen Petanjek
Pridružen/-a: 13.10. 2012, 15:00 Prispevkov: 152 Kraj: Vrbovec, 30 km istočno od Zagreba
|
Objavljeno: 22 Okt 2012 16:42 Naslov sporočila: |
|
|
Priručna preša
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|