 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
 Objavljeno: 08 Avg 2017 12:52 Naslov sporočila: Oddaljenost med panji in druge pomembne stvari |
 |
|
| lakotnyk je napisal/a: | ja težko je dosečt teh 30 metrov, še večji problem nastane ko pridejo nove družine in jih nimaš kam dat... in potem jih seveda daš zraven tistih ko si planiral imeti same.
tako imam zdaj v kosezah namesto dveh družin, kot sem na začetku mislil, 8 družin. in je šla seeleyeva metodika (in cirilika) v maloro. |
| lklopotec je napisal/a: | Točno, treba se je odločit za položaje in število panjev. In potem basta. Neke stvari moram še pohekat pa bo.
10 panjev pri meni maksimum. |
| koščak je napisal/a: | | Ja, pravo razdaljo med panji bomo težko dosegli. Meni je bolj pomembna majhna prostornina panja, ne preveč gladka notranjost naklada ter rojenje (naravno ali umetno) in s tem prekinjanje zaleganje ( po možnosti dvakrat - spomladi ter tik pred 21 junijem ) |
Letos mi je nekako kar uspelo oddaljiti panje enega od drugega z novo lokacijo ob gozdu.
En panj imam pri vrtu; ta je itak osamelec, saj je do najbližjega čebelnjaka kakih 300 metrov. Pogoji zgodaj spomladi in proti poletju so tam dobri: veliko je vrb ob potoku, nekaj leske, v naselju ogromno sadnega drevja, travniki pred čebelami ... in nekoliko kasneje nekaj lipe. Do gozda, ki je kakšen kilometer in pol oddaljen, pa ne verjamem, da letijo.
Skušam postaviti panje tako, da so vsaj z dveh strani, predvsem pa zadaj, zaščiteni pred vremenskimi vplivi (veter).
Tiste v gozdu so razen dveh družin kar dovolj narazen, najbrž res med 20 in 30 metri, pa še grmovje in drevesa so vmes:
Ena družina je razen s prednje strani povsem obdana z gozdom. Tu je zaščita najboljša:
Nekaj imam še možnosti za postavitev panjev tako, da bodo kar dovolj oddaljeni eden od drugega.
Glede notranjosti pa se bom zagotovo za nekaj naklad dogovoril, da bodo deske neobdelane, potem bomo pa videli, kolikšno količino propolisa bodo nanesle čebele nanje v primerjavi z gladkimi stenami.
In seveda ostajam pri relativno majhnih panjih: kvadratna oblika, sedem AŽ satov pokonci in ena naklada s pol AŽ satniki; to je približno 45 litrov prostornine, potem pa še ena naklada (15 litrov), da bo dovolj medu  .
Skrinja je zgodba zase. Bomo videli, kaj bo v njej jeseni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
Sem hotel vprašat za skrinjo. Kak je pa zdaj v njej?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
če bom rabil warre strehe mislim da bom šel kar k markotu... marko ti si rabiš prilagodit strehe za svoje panje, tele prevelike pa lahko podariš meni 
lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 14:54 Naslov sporočila: |
|
|
Počasi bi rad zamenjal vse pravokotne pokrove za warre strehe, tako so mi všeč. O prednostih smo že govorili. Peter, drugo žrtev boš moral najti  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 17:32 Naslov sporočila: |
|
|
5 warre streh menjam za pravokotne.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 21:01 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, spomni me prosim že v čem je (razen estetike) prednost warre streh pred pravokotniki.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 08 Avg 2017 22:56 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: |
Počasi bi rad zamenjal vse pravokotne pokrove za warre strehe, tako so mi všeč. O prednostih smo že govorili. Peter, drugo žrtev boš moral najti . |
ja marko, vsekakor, ampak ti rabiš drugo - manjšo dimenzijo warre streh in ko boš delal nove strehe, se priporočam za te obstoječe, če imaš viška quilte, tudi vzamem
| klopotec je napisal/a: | | 5 warre streh menjam za pravokotne. |
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 07:22 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | | Marko, spomni me prosim že v čem je (razen estetike) prednost warre streh pred pravokotniki. |
V boljšem odvajanju vlage in (zame pomembno) njihovi teži, ki zelo pripomore k stabilnosti panja.
Mislim, da je imel Istok še en argument, a se ga sedaj ne spomnim. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 07:23 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | | 5 warre streh menjam za pravokotne. |
Ti daš warre, želiš pa pravokotne ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 07:28 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | | ja marko, vsekakor, ampak ti rabiš drugo - manjšo dimenzijo warre streh in ko boš delal nove strehe, se priporočam za te obstoječe, če imaš viška quilte, tudi vzamem ... |
Le zakaj manjše ? Naši panji se razlikujejo za 2 cm po velikosti, nove naklade, ki jih sicer še nisem dal v uporabo, pa so s 4 cm debelimi stenami in bodo strehe komaj zadoščale.
Quilti pa niso warre dimenzij ampak AŽN. Zgleda, da ne bo nič s poslom . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 08:31 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | | klopotec je napisal/a: | | 5 warre streh menjam za pravokotne. |
Ti daš warre, želiš pa pravokotne ? |
ja.
Ne vem zakaj je abe naredil take strehe. So potratne glede materiala in težke za dviganje.
So pa res dobra zaščita pred vročino in veter jih ne prevrne.
Ampak pravokotni pokrov z belo pločevinopa se res dobro obnese. Lahek in tudi nikoli vroč.
Abe takrat še ni imel bele pločevine verjetno.
Moje original strehe so iz 3 cm debelih desk. Menjam takoj.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 08:36 Naslov sporočila: |
|
|
| Marko je napisal/a: | | Zlatko H je napisal/a: | | Marko, spomni me prosim že v čem je (razen estetike) prednost warre streh pred pravokotniki. |
V boljšem odvajanju vlage in (zame pomembno) njihovi teži, ki zelo pripomore k stabilnosti panja.
Mislim, da je imel Istok še en argument, a se ga sedaj ne spomnim. |
glede vlage nisem opazil razlike. Je je bilo kaj na obeh tu in tam.
Se pa streha ne segreje. V hudi vročii daj roko na tisto ravno desko pod dvokapnico in bo vedno hladna. Vendar se tudi bela pločevina ne segreje.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 09:02 Naslov sporočila: |
|
|
Na mojih ravnih pokrovih in warre strehah je strešna lepenka.
Pleha na strehi in vsake druge kovine se izogibam kot hudič križa. Včasih se mi ni zdelo pomembno, danes imam drugačen pogled. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 09:19 Naslov sporočila: |
|
|
Morda pleh ni dober, ne vem.
Ampak če je vmes še quilt, se mi zdi da je kar v redu. Ampak bel mora bit, zaradi vročine.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 09 Avg 2017 09:35 Naslov sporočila: |
|
|
Pleh je tudi zame problematičen, jaz imam na ravnih strehah belo paroproustno lepenko ali nalepljene keramične ploščice.
Vlago mi dobro uravnava guilt.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2017 12:24 Naslov sporočila: |
|
|
V minulih dneh sem prebral - zaenkrat še ne zelo poglobljeno, bolj kot članke v časopisih - nekaj objavljenih raziskav na temo vpliva oddaljenosti med panji na različne parametre čebeljih družin. vse pa je če že ne neposredno pa vsaj posredno povezano z varojo.
Vsi članki oz. raziskave so objavljeni v Apidologie; to je znanstvena revija, v kateri objavljajo prispevke o čebeljelikih kožokrilcih (Apoidea) - veliki naddružini kožokrilcev, kamor so uvrščene čebele in ose.
Apidologie je uradna revija Institut National de la Recherche Agronomique (INRA) in nemškega Deutschen Imkerbundes e.V. (D.I.B.), vendar objavljajo seveda prispevke znanstvenikov s celega sveta.
Povezava do revije: https://link.springer.com/journal/13592
Trenutno je v njej objavljenih 809 prispevkov, od tega 75 prosto dostopnih.
Slednje se da ogledati in prebrati tule: https://goo.gl/PBajpS
Zdaj je v njej objavljena tudi tista 'hipokrifna' raziskava dr. Seeleya, za katero je poslal samo rokopis in prosil, da je do objave ne publiciramo preveč na široko (preživetje družin pred 40 leti in danes - brez tretiranja proti varoji).
Tule je povezava do nje za tiste, ki si želite vzeti čas zanjo:
https://link.springer.com/article/10.1007/s13592-017-0519-1
Morda bi bilo smiselno prestaviti čez nekaj časa te povezave na ustrezno temo.
- - - - - - - - - - - - - -
Zdaj pa k raziskavi o vplivu medsebojne oddaljenost panjev .
Splošna ugotovitev je, da pomembno vpliva na številčnost varoje v družinah.
A prej še to: v članku je še več povezav na druge raziskave, ki ugotavljajo še druge zanimive stvari.
Npr. prispevek Eve Frey Petra Rosenkranza, 2014, ki pa je objavljen v Oxford Academci Journal, do katerega sem si sicer uredil dostop, je pa celoten članek za nas ne-akademike žal nedostopen oz. plačljiv. Cena pa znaša skoraj ceno enega roja, zato sem se zadovoljiv zgolj s povzetkom .
Raziskovala sta tedensko širjenje varoje v jesenskem obdobju (od julija do novembra) na 28 panjih (družinah), razdeljenih v dve skupini.
V prvi so bili gosto postavljeni panji (na območju, kjer je bilo več kot 300 panjev v 'doletu' testiranih družin ), v drugi na večjih razdaljah (žal ne vem točno, na katerih). vse družine so bile zdravljene z akaricidi pred začetkom poskusa (ne vem, s katerim sredstvom).
Na vsakem območju sta sedem družin (polovico) ves čas tretirala, da bi uničila vse varoje v njih, sedem pa sta jih pustila brez zdravljenja do konca novembra, ko so poskus zaključili. Ugotavljali so tudi število čebel in število zalege itd ...
Rezultati: od družine do družine je bilo sicer število varoj različno (to poznamo tudi sami), značilno pa je odstopala med skupinama v gosto naseljenem območju in redko naseljenem območju.
Povprečna stopnja napadenosti je bila od 266 do 1.171 v prvem območju in od 72 do 248 v drugem.
V nezdravljenih družinah gosto naseljenega območja je doseglo število varoj novembra 2.082, v redko naseljenem območju pa le 340.
Vse družine so zimo sicer preživele, vendar pa je v družinah z velikim številom varoj preko zime umrlo 3x več čebel.
. . . . . .
(nadaljeval bom v novem prispevku, da ne bo vsega preveč na enem mestu) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2017 14:45 Naslov sporočila: |
|
|
Nazaj k osnovnemu članku, čeprav bo še nekaj skokov iz njega na druge raziskave. Čisto svež je še.
V uvodu pišeta avtorja (Maxcy P. Nolan in Keith S. Delaplane, januar 2017) o odnosu gostitelj-parazit (na splošno in specifično za čebele in varojo). Nekaj o vertikalnem in horizontalnem prenosu (širjenju) patogenov in parazitov vemo že od prej.
Vertikalno pomeni prenos s staršev na zarod, horizontalno pa med osebki znotraj populacije. Pri čebelah je v tem kontekstu mišljena populacija na določenem območju.
Primarna (vertikalno) širjenje (prenos) poteka znotraj čebelje družine, horizontalno pa med družinami in sicer na dva načina: z 'zaletavanje' odraslih čebel, kot rečemo pri nas vračanju čebel v sosednje panje (drifting v angleškem izrazoslovju) in pa z ropanjem med družinami.
Pojav zaletavanja je nekaj običajnega na stojiščih, kjer so panji postavljeni v vrste in blizu eden drugemu (raziskava seveda ni zajela slovenskih čebelnjakov, kjer je ta pojav gotovo še izrazitejši).
Na intenzivnost zaletavanja - tale izraz mi sploh ni všeč ! - bolje bi bilo reči, da čebele zgrešijo svoj panj - vplivajo razporeditev panjev, medsebojna oddaljenost, usmerjenost vhodov v panje, barva panjev, oddaljenost od 'vetrovnih ovir' (npr. grmovje), razgibanosti pokrajine, žive meje ... in nenazadnje napačna presoja čebel delavk ob vračanju domov (za vse navedeno so dodane povezave do raziskav, v katerih je bilo to dokazano).
Forfert, Natsopoulou, Frey, Rosenkranz, Paxton in ostali pa so v povezavi s tem leta 2015 dokazali, da so družine z veliko okužbo z varojo izrazito bolj dovzetne za 'sprejem' sosednjih čebel. To pripisujejo zmanjšani sposobnosti obrambe čebel stražark. V mnogi študijah pa je bilo dokazano tudi, da so odraščajoče čebele ('panjske' po naše) v z varojo napadenih družinah mnogo manj vključene v oskrbo zalege, ventilacijo panja in sprejemanje nektarja od čebel nabiralk.
Fuch in Kralj pa sta leta 2006 v raziskavi dokazala tudi, da kažejo čebele družin, napadenih z varojo, zmanjšano sposobnost vračanja v svoje domovanje.
Na podlagi računskega modela sta Pfeiffer in Crailsheim že leta 1998 napovedala (predvidevala) tole: pri oddaljenosti panjev 26 cm in enaki usmerjenosti vhodov je v panjih do 42 +- 6% tujih delavk !
Skoraj povsem enak rezultat (40 +- 7 %) sem zasledil v eni novejših raziskav, a ta trenutek ne najdem povezave do nje. Ne morem pa reči, kolikšna je bila oddaljenost panjev v tem primeru.
Velika stopnja zaletavanja vodi do večjega prenosa varoj iz okuženih družin v neokužene.
... bom nadaljeval (najbrž) zvečer. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 21 Avg 2017 14:57 Naslov sporočila: |
|
|
Je pa tudi res, da pašne čebele običajno nimajo varoj in da varoja, ki jo na tak način nekam oribesejo, da so jo tudi od nekod odnesle.
Sve u svemu, rezultat može hiti nula
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 21 Avg 2017 21:47 Naslov sporočila: |
|
|
tudi g.Seeley omenja nekih da cca 50% čebel zgreši panj.
mali dvom se mi odpira le da barva panja vpliva na "zaletavanje" čebel, ko vendar vemo, oz tudi tautz pravi, da čebele barve ne zaznavajo na tak način da bi ločile panje... zato kot pravi je bolj primerno da so panji obarvani z vzorci, ki jih čebele odlično prepoznavajo.
morda je to ena velika rešitev pri panjih... se pravi vzorci na prednjih stranicah, a potem spet ne moreš kar tako premikati naklad... in smo spet tam tralala
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 07:14 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Je pa tudi res, da pašne čebele običajno nimajo varoj in da varoja, ki jo na tak način nekam oribesejo, da so jo tudi od nekod odnesle.
Sve u svemu, rezultat može hiti nula |
Po prebranem sodeč bi rekel, da ne. Nula seveda je lahko, ampak ta nula pomeni, da propadeta obe družini.
Z varojo napadene družine slabše branijo vhod v svoj panj in zato pride dejansko v notranjost več tujih čebel kot v dobro zastražene panje.
Ne pozabimo tudi na primere, ko je ena družina močno napadena z varojo in je zaradi nje praktično tik pred propadom. Takrat jo 'obiščejo' še intenzivneje sosednje čebele in pokasirajo dobršen del varoje.
O tem smo se že pogovarjali ob rezultatih ene druge raziskave in prišli do trpkega spoznanja, da je tako družino še pred tem edino smiselno zažveplati.
Nazadnje urejal/a Marko 22 Avg 2017 07:22; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 07:18 Naslov sporočila: |
|
|
Drži.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 07:31 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | | mali dvom se mi odpira le da barva panja vpliva na "zaletavanje" čebel, ko vendar vemo, oz tudi tautz pravi, da čebele barve ne zaznavajo na tak način da bi ločile panje... zato kot pravi je bolj primerno da so panji obarvani z vzorci, ki jih čebele odlično prepoznavajo. |
Sem mislil že med pisanjem prispevka dodati še en faktor in to je oblika panja.
Govorim seveda na pamet, a gotovo bolj vpliva na čebele pri prepoznavanju svojega panja kot pa barva, vključno z vzorci.
Zato me manj skrbi, ker imam ta dva panja precej skupaj:
Upam, da bom danes nadaljeval s povzetkom raziskave ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
jah če bereš tautza, potem nekako razumeš da so vzorci tisto kar čebele resnično dobro prepoznavajo... morda so vseeno bolj pomembni kot oblika panja... ker čebele verjetno zanima samo vhod v panj, potem pa znotraj preverijo če ima še kakšne druge vhode, če je prepišen itd... in če je taprav je to to... vhod in notri "votlina"...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 19:49 Naslov sporočila: |
|
|
Zakaj sumim, da je pomembna tudi oblika ? Nikakor pa ne trdim, da bolj kot vzorci.
Enkrat sem jim sredi dneva zamenjal streho - iz ravnega pokrova na warre. Vhod je seveda ostal na istem mestu zgoraj. Prav zmedeno so delovale ob prihodu ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 20:12 Naslov sporočila: |
|
|
zanimivo, ker pri meni če odstranim warre streho nič ne komplicirajo, tudi če so eno uro brez strehe in je gor samo quilt, lepo šopajo skozi žrelo, not in ven....
morda pa imaš ti bolj inteligentne in jih moti menjava strehe.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 22 Avg 2017 20:33 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi pri meni. Streha se ne zdi pomembna.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 25 Avg 2017 01:37 Naslov sporočila: |
|
|
v bistvu ugotavljam da je zdaj tema o g. Seeleyu in njegovi metodi razdeljena na dva konca...
bi bilo treba predebatirat kako to spravit skupaj.
škoda da ne vložite par minut v razmislek kam kaj dat preden se objavi nekaj na novo...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 25 Avg 2017 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
Saj ne gre za temo o dr. Seeleyu, v kateri bi pisali prav o vsem, kar počne on.
Tule so prispevki na temo o vzrokih in učinkih (ne)oddaljenosti panjev. Samostojna tema, ki je povezana z dr. Seeleyem v toliko, ker je to raziskoval tudi on.
Ostalo o njem so pa tudi različne teme (lovljenje divjih čebel, lovilni panji, kakšno bivališče najraje izberejo čebele ...).
Ali bi ti, Peter, vse kar se nanaša na dr. Seeleya, dal v eno temo ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 25 Avg 2017 22:03 Naslov sporočila: |
|
|
ja vedno se da najt razloge da se reči raztepe po različnih koncih... se mi pa zdi, da je mnogo težje domislit zadeve tako, da so čimbolj dostopne.
no tako je samo moje mnenje... itak je mnenj toliko kot je ljudi, pri čebelarjih pa je še kakšno mnenje več...
glede tega kaj bi jaz naredil, ne vem kaj bi bilo primerno, ampak o razdalji med panji smo nekje drugje že debatirali, pač ta raziskava, ki jo je zdaj g.Seeley objavil ni prva na to temo, oziroma je morda samo poglobljena tema neke širše teme ki jo je obravnaval prej, zato se mi zdi, da bi bilo primerno da to ni zgodba zase. ne vem pa kaj bi bilo najbolje, težko je stvari spravit v nek smiseln kontekst.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
