|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 21 Okt 2012 21:58 Naslov sporočila: Samoodstranjevanje varoj |
|
|
Zdravo, fantje in komaj kakšna punca .
Tule sta dve fotografiji, nastali včeraj, 20. oktobra.
Zanima me, ali je mogoče označeno mesto na 1. fotografiji poškodba po odstranjeni varoji ?
Pozdrav vsem.
P.S.
Zaradi precejšnje povečave fotografiji nista kaj prida. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Okt 2012 06:28 Naslov sporočila: |
|
|
Zgleda že tako, vprašanje je samo, ali jo je čebela odstranila ali pa je odpadla kot naravni odpad. Upamjmo da je ta prvo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 22 Okt 2012 08:05 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | Zgleda že tako, vprašanje je samo, ali jo je čebela odstranila ali pa je odpadla kot naravni odpad. Upamjmo da je ta prvo. |
Ja o varoji sami vemo res malo, včeraj sem nekaj ur bluzil po internetu in ugotovil, da tega sopotnika čebel ne poznamo dovolj, morali bi bolj sistematično obdelovati informacije o varoji in jih zbrati na enem kupu.
Tista luknjica na čebeli pa res ni videti lepa, kar malo strese me.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 23 Avg 2016 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
Istok, ali lahko prosim napišeš povzetek tega prispevka na Melliferi o razvijanju tolerantnosti pri čebelah na vorozo ?
Najlepša hvala.
http://goo.gl/BH8Ggd |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Avg 2016 10:15 Naslov sporočila: |
|
|
Seeley pri de predavat v Nemčijo in ga predstavijo. Mi vemo s čim se ukvarja ta preučevalec čebel.
Govori o pozitivnih posledicah naravnega rojenja, ki markantno zmanjša populacijo varoje. Mati in hčerka sta obe nekaj časa brez zalege...
Zmanjšuje pa tudi možnost ostalih bolezni, povezanih z zalego. izločanje voska in gradnja satja zmanjšujeta stres in zmanjšujeta možnost kislosti in gnilobe.
Divje čebele opazuje v gozdu Arnot v Ameriki in te čebele so razvile toleranco na varojo.
Danes tam živi v divjini enako število družin, kot pred pojavitvijo varoje. Preiskava, (raziskovanje) te odpornosti, je razkrila nekaj presenečenj.
Danes vemo, da majhnost družin pripelje do pogostejšega rojenja, do manj zalege, oboje pa je ključno za izpostavljenost varoje.
Naseljenost je ena družina na kvadratni km in tako zaletavanje in reinvazija komajda igrata kakšno vlogo. nista pomembni.
V študiji Seleey govori tudi o tem, da že nekajmetrov razdalje med družinami drastično zmanjša zaletavanje (Verflug), vletanje drugih čebel v panj. To bi kazalo upoštevati nasploh.
Govori tudi, da so šle družine v gozdu Arnost skozi močno, hudo selekcijo (naravno). On meni, da sta bili od prvotnih 9 tam živečih družin, samo dve sposobni sami preživeti in živeti naprej. In naseljevati (rojenje) naprej. Genetska raznovrstnost se je zelo zmanjšala, matice se parijo le s troti znotraj območja.
Seleey sumi, da so čebele skozi evlucijo same našle uspešno strategijo samoobrambe.
Če čebele same gradijo satje, zgradijo skoraj 20% trotovine. Kar je pokazatelj njihove pomembnosti (pomembnosti trotov). Priporoča pustuti prostor za trote, ki bodo prenačali dobre lastnosti na matice in druge družine.
Več pa bo povedal Seleey na predavanju. Plačate kotizacijo in gremo .
Tako sem to jaz razumel z mojim skromnim znanjem nemščine. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 24 Avg 2016 11:46 Naslov sporočila: |
|
|
Rojenje in nikakršnega preprečevanja. Pravi pristop- najboljši. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Avg 2016 07:20 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala, Istok.
Tadej očitno ve podrobnosti, saj sem prepričan, da je bil njegov delodajalec tudi na konferenci ali pa je vsaj seznanjen z dogajanjem.
Tadej, ste šli morda kar "družinsko" tja ?
O pomenu rojenja in oddaljenosti družin ena od druge sem s strani dr. Seeleya že bral. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 25 Avg 2016 07:44 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, te stvari so nam kolikor toliko jasne že nekaj časa, le da je to upoštevati pri čebelarjenju za korist, težavno ali nemogoče. Začenši s slovensko posebnostjo, čebelnjakom.
Slovenci smo tako ponosni nanj, je pa očitno v teh pogojih varoje slovenski čebelnjak velika težava. Stojišča z nakladnimi panji na pol metra so pa ista zadeva. Vse to je treba razpršit in mi mali to lahko storimo.
Torej akcija, čez zimo razmestit panje po parceli. Sam imam lepo prostorsko možnost za to.
Tadej pravi, nobenega omejevanja rojenja. In sem se spomnil Markove skrinje s 24 ali celo 26 AŽ sati. Taka skrinja verjetno ne bo nikoli rojila. No družina, ki bo oskrbovana tako kot je panj namenjen. Če se pa ne čebelari kot je namenjen, potem pa nima nobenega smisla. Jo boš moral nameniti za kaj drugega
.
Če pa bomo čebelarili brez omejevanja rojenja, potem bo pa še kako treba razmisliti o primerni obliki in prostornini panja. V prevelikem ne bo rojenja, v premalem nikoli medu.
Če pa vključimo še čudne klimatske razmere, potem je težava če večja.
Najmanj kar lahko naredim je, da razmestim panje na nekaj metrov narazen.
Zanimive teme. Čez zimo se bomo imeli o čem "kregat".
Marjan bi skočil do stropa. Čebelnjak . _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Avg 2016 14:29 Naslov sporočila: |
|
|
klopotec je napisal/a: | Marjan bi skočil do stropa. Čebelnjak . |
Ne bo.
On ima svoj maksi sistem AŽ panja s šestimi nakladami in ga bo zagotovo obdržal (zaradi njegovih prednosti) v okviru čebelnjaka (2 do 4 družine).
Saj vsi 'tehtamo' pluse in minuse svojih sistemom in pogledov. Potem se tehtnica prevesi pri enem na levo, pri drugem na desno. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 25 Avg 2016 15:57 Naslov sporočila: |
|
|
No, saj to je bila šala. Pa tudi če bi skočil do stropa. Če misli da je čebelnjak v redu, naj ga zagovarja in navaja argumente. Pa saj jih je že. Seveda ima čebelnjak tudi mnogo plusov. Ko ni bilo varoje pa je bil sploh dobra rešitev. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 19 Dec 2016 16:26 Naslov sporočila: |
|
|
http://www.apisjungels.lu/varroa-resistance-is-not-a-pipedream.html
Tega bi kolikor toliko smiselno prevedel takole:
Tekst menda pripada Paulu Jungelsu, ki pravi da tretirajo enkrat letno s kislino.
KRITERIJI IZBIRE, ODBIRE, SELEKCIJE:
-ocena zdravstveno močno napadenih družin- virusi, počnejo že od začetka epidemije varoje;
- ocena odpada pršice po tretiranju, od 1993;
- vrednotenje odpada pršic v povezavi s plodnostjo družin, od 1995;
- preživetje družin od 2002;
- redni higienski testi trotovske linije
TABELE, ki si jih pogledaš v orig. tekstu
Potem navede brata Adamsa
Glavna izjava, teza brata Adamsa je vitalne, na bolezni odporne in donosne čebele vzrejati, iz takih odbirati.
Se nadaljuje.......
Potem se Jung vpraša
- kaj je odpornost na varojo
- lastnosti čebelje družine
- vnašanje strategije v prakso
- dosežki
- želje
Odpornost na varojo je aktivna obramba
Odpornost se dejansko doseže v malo generacijah. Vzrok za to, da danes nismo tako daleč v Evbropi je v tem, da ni skupnega dela praktikov in znanosti.
Kako definirati odpornost na varojo
Krovni izrazi
Zatiranje reprodukcije pršice SMR
Manj pršice ob boljši moči legla
Ampak zakaj?
Tudi danes obstajajo nerazložljivi mehanizmi
Zakaj včasih ostanejo pršice več generacij brez potomstva?
Vplivi pršic itd. itd......
Varoa sensitive hygiene VSH
- geni aktivirajo vonjalne žleze v tipalkah (entennen)
- te čebele zaznajo. odprejo in odstranijo napadene celice
- takšno ravnanje je merljivo
- dedovanja so relativno poznana
- rezultati so povsod ponovljivi
VSH = čebele prepoznajo, zaznajo razmnoženo pršico z vonjem (tipalke)
bom nadaljeval..... _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.
Nazadnje urejal/a klopotec 22 Dec 2016 14:05; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 20 Dec 2016 18:00 Naslov sporočila: |
|
|
Kje najti VSH?
- Dednost za VSH najdemo v mnogih izvorih naše Buckfast in carnice, tudi pri Landbienen - verjetno misli divje živeče čebele, tudi pri vaših čebelah!
- Sie vererben additiv, d.h. je mehr anlagen im Volk vorhanden sind, desto ausgepragter zeigt sich das VSH verhalten - ne znam smiselno prevest;
- Na žalost so raztresene pogosto samo v posameznih, nekaterih čebelah ene družine.
Zanimive so družine ki:
- imajo presenetljivo malo pršic;
- še bolje če pripada družina liniji z malo pršicami in jih ima še manj od drugih družin iz te linije;
- nesporen znak je če imamo strnjeno zalego zgodaj spomladi, potem povečanje presledkaste zalege proti koncu junija (bolj zrela je bolj je presledkasta) po tretiranju pa zopet + - strnjena;
- test higijene zalege z iglo/dušikom poteče pozitivno, čeprav te lastnosti (VSH in higiena legla) samo slabo korelirajo: _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 20 Dec 2016 18:56 Naslov sporočila: |
|
|
Tole v zgornjem postu se mi zdi zanimivo. Menda čebelarji nimajo radi presledkaste zalege. Res je, presledkasdta zalega kaže na to, da nekaj z leglom ni v redu. Literatura navaja, da lahko kaže tudi na hudo gnilobo.
V našem kontekstu pa, če sem seveda prav prevedel in si prav razlagam, kaže na družino iz katere bi morali odbirati.
Zgodaj spomladi je zalega strnjena, ker ni varoje v zalegi, čebele je ne detektirajo in ne odpirajo in čistijo celic z varojo. Proti koncu julija se varoja povečuje, sposobne čebele jo zavonjajo s tipalkami, odpirajo in čistijo, nastaja presledkasta zalega. Opravimo tretiranje, varojo odstranimo in zalega je zopet strnjena.
Morda je to tisto, česar ne vidimo vsi, vidi pa recimo Ivan in ima to kot kriterij odbire.
Običajno pa čebelarji odbirajo iz družin ki imajo stalno strnjeno zalego in seveda čebele, ki nimajo sposobnosti detektirati varoje v celicah. In jih pravočasno odstraniti. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 20 Dec 2016 21:55 Naslov sporočila: |
|
|
Zelo si se zagrel in vsec mi je. Upam da je raziskava - selekcija , ki jo prebiras - prevajas potekala na zadostnem stevilu druzin in ni le plod bujne domislije. Pri raziskovanju in opazovanju smo lahko hitro zavedeni in mislimo da je nekaj tako in nic drugace. Upam da so raziskovalci seznanjeni z Tautzevimi odkritji v zvezi s presledkasto zalego in vlogo praznih celic v strnjeni zalegi. Priporocam v branje. Kmalu nasvidenje. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 21 Dec 2016 11:19 Naslov sporočila: |
|
|
Noče se mi več odpret povezava in ne morem nadaljevat.
Se tudi drugim ne odpre?
Marko, lahko kaj pomagaš?
Odpre se samo zadnja povezava.
Tale http://www.apisjungels.lu/vsh-buckfastimker-vsh.html _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 21 Dec 2016 11:30 Naslov sporočila: |
|
|
glede da na prvi strani piše: "Diese Seite befindet sich in Umbau! (Winter 2016-17) lahko sklepamo da kej preurejajo... verjetno bodo dali nazaj, probaj kasneje. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 21 Dec 2016 11:56 Naslov sporočila: |
|
|
ja, najbrž, ker sem že včeraj opazil eno spremembo. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 21 Dec 2016 13:30 Naslov sporočila: |
|
|
Ja Tadej, vzorec je kar velik, ko se bo spet dalo odpret, lahko pogledaš podatke.
Vprašaj Fridmana ali pozna tega Jungelsa, ki to piše. Paul Jungels. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 23 Dec 2016 16:48 Naslov sporočila: |
|
|
NADALJEVANJE nam žal kaj dosti ne pomaga.
Bistvo je v tem, da so odbirali VSH družine in nato umetno parili matice in trote, ki so nosili VSH lastnosti. Družine so nato umetno okužili z mnogo varoje in spremljali rezultate. In jih beležili. Prišli so do rezistentnih čebel, zaključek Jungelsa pa je:
...znanstveniki in praktiki želijo skupaj delati n tem projektu v dobro praktičnega čebelarjenja.....
....in smešne in umetne razprave o rasah čebel dati od ackta.....
.....prihodnost pripada na varojo in bolezni odpornim čebelam po celem svetu, barve in rasni standardi so preteklost..... _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Dec 2016 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
no ja da so rasni standardi preteklost je pomojem smešno, glede na to, da se pri živaleh in rastlinah išče avtohtone "heritage" linije, ker so prilagojene na razmere..
pač pri sivki bo treba poiskat odporne čebele oz. delat na temu da se jih odbere. to bi pa tudi mi znali.... sploh če bi pobirali samo roje... _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 23 Dec 2016 17:23 Naslov sporočila: |
|
|
Peter, jaz ta rasni standard bolj razumem kot neko dejstvo, da je možno doseči odpornost ne glede na vrsto, barvo in kaj jaz vem kaj še.
lp
Zlatko _________________ Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Dec 2016 21:24 Naslov sporočila: |
|
|
ja morda se res lahko tudi tako razume, no če je tako potem pa bo le treba pljunit v roke in dati rojem priložnost da se izkažejo... _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|