Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Rudi

Hvala za pohvalu. Laughing

Sam namjerno htio nesto nac da pise na slovensko, nesto kaj vasi piseju, jer ako samo prenosis nekaj iz US vasi odmah pravijo, ja, u US je sve zasrano pri nas je drugacije, pa vidis iako pisu politicki sve su pravili tudi vasi.
Znam ja da su to samo riječi onih ki sada pisu kako bi bilo da bi bilo, tega vise ni, ali ja sam mislio na vas nove, na novem putu.

JernejM

To se traži Rudi; sada idemo ponovo pokušat u proljeće. Stavio je duple Warre, zna kako se hvata (do sada u AŽ), ali treba zaista starog saća i meda i veće visine. Ako dobije pak jednu, onda stvari krenu. Kakve su samo tamo paše! Bile?

A mislio sam i možda negdje sa Jahorine ili Lovćena, ali i od tamo dolazi med u ocenjivanje, pa mislim da je bolje nešto postaviti v našim šumama. Vidio sam dosta pčela u Kočevskom Rogu, doista tamo dovoze kamione, ali u septembru nema kamiona ali ima pčela. Više od neke genetike voleo bih dobit divlje pčele.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Rudi

JernejM

Da, ima velikih šuma, pa drvosjeće ponekad posjeku drvo sa pčelama, ali se nezna, odkad su tamo, možda tek od proljeća? Ako se stavi swarm trap, dođe medved, ja ih srećem, idu i na bukvu, pa je teško te snove ostvariti. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

lakotnyk

marko na zadnje najino "prerekanje/pametovanje" - malo heca no. Very Happy

v glavnem na strani čebelarske zveze sem našel sledeče.

V nasprotju z lipicanci, istrskim goničem ali kraškim ovčarjem kranjska čebela namreč ni pasma, ki jo je s selekcijo ustvaril človek, temveč je naravna podvrsta, ki obstaja že vsaj od konca zadnje ledene dobe.

http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=995

pozdrav.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 16 Nov 2011 22:08 Naslov sporočila: Število zimskih čebel

Pozdravljeni vsi,

Kaj ima kdo kakšne izkušnje o tem, koliko čebel (številčno) je potrebno, da bi čebele preživele zime, ima kdo kakšen kriterij o tem. Berem na različnih koncih, da številčnost sploh ni merodajen kriterij za preživetje in da lahko preživi tudi za pest velika družina.

Kaj pravite?

Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 16 Nov 2011 22:46 Naslov sporočila:

Pa saj ta gospod Ivan Brndusic dokazano prezimlja za pest velike "družine"?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko · Objavljeno: 17 Nov 2011 07:58 Naslov sporočila:

Nedavno tega sem bral neko raziskavo, mislim, da so jo naredili Avstrijci ali Italijani, da v tem osrednjem delu Evrope družina sredi zime šteje povprečno med 7.500 in 9.000 čebel.
20-25% naj bi bile normalne zimske 'izgube' - toliko čebel torej ne dočaka pomladi.
Do sedaj je menda veljalo, da je povprečna družina številčnejša.

Ali so ti podatki verodostojni ali ne, pa ne vem.

Pred štirimi leti mi je prijateljica jeseni podarila AŽ 3 satar, ki je preživel zimo in se tudi kar lepo razvil pomladi.

Lep dan vsem.

JernejM · Objavljeno: 17 Nov 2011 08:28 Naslov sporočila:

Če malo študirate in opazujete: Jurančič pravi in jaz sem to doživel, da lahko pomlad dočaka le še nekaj sto čebel.

Glede Brndinega koška; če ne gledate le slik ampak tudi besedilo, postane jasno, da ima košek ves zavit in če se prav spomnim tudi ogrevan od druge družine spodaj?

Malo čebel povprečno poje več medu prek zime, nenehno morajo jesti, da delajo toploto, zato rabijo tudi več izletov za čiščenje črevesja, in če teh dni ni, seveda umrejo. Pa tudi trošijo se s tem delom bolj.

Naprej: za običajnega čebelarja ni bistveno, da mu preživi ena peščica čebel, ampak je bistveno, da zazimi optimalno čim obilnejšo družino (za ta dosežek mora popolnoma obvladati varojo že sredi poletja), da čim obilneje pride z njimi v pomlad.

Majhne družinice lahko preživijo, pa so izropane v 3. 4. mesecu pomladi, ali pa se razvijajo precej počasi in tisto leto lahko poskrbijo le zase, če imajo dobro matico. Če pa je še matica slaba, ne bo nič.

Zato je zelo pomembno iti v zimo z zdravo in relativno močno družino (če se le da), če pa je res močna, pa tega ne povesta avgust ali september, ampak šele oktober in november, potem pa pomlad.

Poročajo, da preživijo tudi družine, vržene v kak kot AŽ panja, in malo zadeskane, saj preživijo tudi 6-, včasih celo 5-satarčki, a ti panjički morajo biti zazimljeni "na toplem", torej ob drugih panjih, kar pa pri naravnem čebelarjenju v glavnem ne pride v poštev.

Lep dan, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 17 Nov 2011 09:11 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 17 Nov 2011 09:41 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 17 Nov 2011 19:40 Naslov sporočila:

Pa recimo še par besed o malih družinicah

Tisti, ki imajo veliko panjev, že desetletja ali še več dolgo ugotavljajo, da sicer male tudi preživijo zimo, da pa od njih ni nobenih koristi spomladi. Pač, če razmišljamo malo po industrijsko, saj se da od njih tudi kaj naučiti.

Mala družina je krhka tudi zaradi tehle dejstev: da pojedo čebele več medu "na osebo" kot pri velikih, kar zahteva več praznjenja debelaga črevesa, če pa to ni mogoče, pa to pomeni drisko v panju in smrt premočene družine, sem že omenil.

Naslednje dejstvo je, da majhne družine poleti in jeseni ne zmorejo zbrati velikih količin cvetnega prahu, ki bi jim zgodaj spomladi pomagal v razvoju, v času, ko še ni izletanja (matica začne zalegati že sredi januarja, po malem ...). In še (pre)malo nabiralk imajo, za zbiranje prvega pomladnega cvetnega prahu. Zato je takšna družina dvakrat prizadeta.

Nekakšno merilo za moč družine jeseni je tudi koliko satja je zgradila; pravijo, da če ima manj kot 80 dm2, seveda polnih medu in cvetnega prahu in čebel, od nje ne bo koristi naslednjo sezono. 80 dm2 je slaba dva Warre zaboja. To pa je mera, ki jo priporoča tudi Rudi za mirno zazimljenje.

Pri profijih je bilo nekoč pravilo, najbrž je še dandanes, da se februarja pobere mrtve čebele s podnice in se jih pošlje v analizo glede na nosemo. Če povežemo nosemo z majhnimi družinicami: ker zaradi malo nabiralk zberejo malo cvetnega prahu, je njihova hrana siromašna z CP, kar jih oslabi in zelo poveča možnost okužbe z nosemo.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

JernejM · Objavljeno: 18 Nov 2011 11:22 Naslov sporočila:

In še ...

Mojster mi je omenil še eno slabo stran manjše družine v večjem prostoru; težje vzdržuje pravo "propolisno" klimo v panju, ker ni prave temperature in vlage. Rudi pa nam je že razložil, da le prava klima aktivira vodotopne delce propolisa in s tem zagotavlja boljše zdravstveno varstvo družine.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Zlatko H · Objavljeno: 27 Jul 2013 08:03 Naslov sporočila:

Ne vem kam naj postavim vprašanje, pa ga bom kar tu.

Ali se komu sanja, kako naj zvabim čebele na novi prostor, kjer je voda. Na enem stojišču nisem aktiviral napajalnika, dokler je bila še živa voda v bližini, s sušo je šla tudi voda. Aktiviral sem napajalnik in poskusil vse mogoče, namazal rob z medom, natočil sladkorno raztopino (ki je seveda hitro zavrela), dal celo majhno skodelico z medom na sredino napajalnika, vse z namenom, da bi pobrale med in vedele, da je tam voda. Rezultat nič.

Nekaj dni niti medu niso pobrale, medu ni več, a tudi čebel ni na vodi. Sklepam, da vodo še nekje najdejo, ker ni mogoče, da je ne bi zavohale. A pri čebelah sem ugotovil, da so navade res železna srajca.
A ta voda mora biti ali umazana ali kje zelo zelo daleč, to pa mi ne odgovarja.
Napajalnik je cca 20m od stojišča.

Kakšen namig?

lp
Zlatko

klopotec · Objavljeno: 27 Jul 2013 09:38 Naslov sporočila:

Probaj jim tam nastavit vodo, kjer je presahnila in kjer so prej pile. Če drži da je navada.... poem bodo vodo tam hitro našle.

S čim pa se ti hladiš?

Zlatko H · Objavljeno: 27 Jul 2013 11:25 Naslov sporočila:

Frank · Objavljeno: 30 Jul 2013 00:47 Naslov sporočila:

Treba jim je dati vodo preden zacnejo letati spomladi, kar pa pri tebi verjetno ne pride u postev, ce letijo celo leto. . . .

Daj jim u vodo malo morske soli (Himalajske) Ne prevec! Mislim, da je nekaj (4 ali 5) gramov na 4 litre? Pa poguglaj malo, da ti moj slab spomin ne bo povedal kaksnih lazi. Smile

_________________
Regards,
Frank

klopotec · Objavljeno: 30 Jul 2013 05:44 Naslov sporočila:

Takole pa Miloš Milosavljević odgovarja na vprašanje Zlatka.

"Pozdravite Zlatka i poručite mu da se mnogo on ne sekira oko pojilica. Neće pčela veštačke pojilice i treba joj dosta dugo vremena da se navadi na ponuđenu joj vodu i da se na to mesto ona za vodu opredeli.
Ona nalazi vodu tamo gde joj to mesto može obezbediti i druge poslove da obavi, ne samo da se napije čiste vode.
Svakodnevno pčela ima potrebu da pronađeni grumen tvrde, slatke hrane (zrnce šećera, kristalić meda, iz saća košnice, od voćnog sirupa kristalić, i vazdan njenih slatkih jedva vidljivih čestica), pčela u čeljustima nosi na izvor, na baricu, na ovlaženo mesto gde ga ona "valja" po vodi kako bi ga rastvorenog odnela nazad u košnicu. veštačke pojilice joj to ne dozvoljavaju da ona rastvara ono što donese, pa neće da se trudi da se privikava na pojilice koje su čas pretople, čas zahvaćene vetrom, čas su provrele na ovom julskom suncu.
Ali ako se malo potrudi, pa pojilice napravi slično prirodnim potočićima, pa obloženi kamenom i mahovinom, posle jednog proleća korišćenja biće ona stalno tu prisutna. I ona kada je voda u pitanju više voli da uzme malo slanu vodu nego li da je podmašuješ sa slatkim medom."

Zlatko H · Objavljeno: 31 Jul 2013 10:04 Naslov sporočila:

Malo soli v vodo, tako kot sta priporočila oba velika, je rešilo problm.
Torej, če je voda malo slana gredo čebele takoj po to vodo. Jaz pa sem nekje prebral, da se sol dodaja v vodo samo spomladi.

lp
Zlatko

klopotec · Objavljeno: 31 Jul 2013 10:21 Naslov sporočila:

No fino, pa je le neka korist od tega foruma.
Mislim, v zadnjem času. Ker zgleda da so vsi na dopustu.

Jaz imam v sklopu parcele ribnik in potek teče mimo, tako da majo vode v izobilju. Pa še jutranja rosa je.
Na enem mestu imam narejeno tako, da tam zajemam vodo za zalivanje, pa not grem tam, ko grem plavat. Ampak so si ravno to mesto čebele in ose sedaj prisvojile in tam jemljejo vodo. In če hočem tam zajet vodo me kar rinejo vstran. Sem si moral naredit drugo zajemališče.
Zgleda da so sedaj potrebe po vodi mnogo večje v tej vročini.

lakotnyk

sol ja... ampak previdno s količino Wink

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec

Zlatkove hodijo pit v Piranski zaliv, oziroma v Sečovlje.
Baje majo letos solinarji slabe donose soli.

lakotnyk

zlatko, jaz nikjer ne izbrskam koliko soli gre na liter vode... koliko si ti dal?

ali je lahko preveč soli?

na internetu kvečjemu berem da so čebele nore na sol... in ljudje sprašujejo kaj narediti da jim ne hodijo v slane bazene.

drugače pa sem staknil nekje, da so v bistvu nore na natrij (Na)
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H

1g na liter sem zasledil, Frank mi je potrdil da je tako, četudi tudi on ni bil siguren.

Vsako pretiravanje je preveč tudi preslana voda, nimam pojma kakšna količina bi lahko bila preveč, a dolgoročneje bi se nekje poznali negativni efekti slanosti. Morda pa čebele niti nebi zajemale preslane vode. Čez trideset let bom mogoče tudi take stvari vedel.

Je pa bilo res zanimivo, kako so se odzvale na slano vodo, prej je niso niti povohale, potem pa hop gor. Marko je enkrat napisal, da bi bilo dobro dajati notri, v takšno našo stoječo mlakužo tudi kakšno kapljico propolisa.

Me zanima v kakšni koncentraciji (alkoholni) in količina seveda recimo na pet litrov. Frank bo zagotovo kaj vedel. Daj Peter pobrskaj malo na internetu, bom tudi na Sposu pogledaj, če so o tem kaj pisali. Aja naš Dino Cerić bo zagotovo kaj vedel, bom povprašal tudi njega.

lp
Zlatko

Marko

klopotec

Jaz pa sem včeraj prvič dal ščepec soli v sladkorno raztopino. Thun pravi, da lažje prebavijo sladkor.

Frank

Heee, hee, ne bodo sle u solinarno, ker je slanost tam previsoka.
Je pa res; okrog en gram na liter vode.
(nisem takrat tocno vedel, tako na pamet, ker tukaj se vedno prednjaci star angleski - pa ameriski sistem kjer vodo merimo na galone - malo manj kot pa 5 litrov za amerikance in okrog 5 litrov za nas)
Takoj ves, ce imas dobro nastimano, ce takoj zagrabijo. Ce je premalo jo ne povohajo, ce jo je prevec pa tudi ne marajo. "Malo prevec" pa bodo vzele, toda prevec soli pa cebelam krajsa zivljenje.

Ce jim manjka soli pa vedno gredo nekam na greznico ali pa nabirajo pred kaksnim hlevom kjer se odlaga gnoj, itd...
Gredo celo u to izpusno cev ki je na bajtah, strehah, za ventil na cevi za stranisca. Lezejo dol, da bi nabrale urin pa nekdo aktivira skret pa gredo vse adijo. . . .
_________________
Regards,
Frank

Marko · Objavljeno: 03 Mar 2014 16:10 Naslov sporočila:

Tule že dolgo nismo pisali, se mi zdi pa kar primerno mesto, saj so tudi v preteklosti na temo številčnosti družin že tekle razprave.

Tadej, ki je zagovornik številčno močnih družin, gotovo pozna spodnjo tabelo.
Govori namreč o tem, kolikšen delež delavk sodeluje pri nabiranju zunaj panja glede na celotno številčnost družine.

Res za razmislit !

Marko · Objavljeno: 29 Mar 2014 23:24 Naslov sporočila:

29. marca 2014

Črna čebela ?
Starka ?

klopotec · Objavljeno: 30 Mar 2014 08:44 Naslov sporočila:

Morda bolna čebela?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli