Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

JernejM

Kemijski del ocenjevanja medu

Starosta in vodilna sila belokranjskega čebelarstva, Jože Sever, me je povabil, da eno dopoldne pomagam pri postopku ocenjevanja medu. Kemijski del ocenjevanja, to je merjenje vlage v medu in električne prevodnosti, opravlja on, skupaj s kakšnim pomočnikom, ki pa se vsakodnevno menjajo. Delo ocenjevalca je zahtevno in dolgotrajno, traja nekaj dni po celo dopoldne, in je povsem voluntersko delo, le redkokdaj plačano z besedico "hvala".

Pomočnikovo delo je, da sproti čisti instrumente in pomaga prenašati vzorce.

Vzorcev je nekaj sto. Ocenjujejo se vzorci medu iz bližnje in daljne okolice, največ jih je, se mi zdi, iz Hrvaške. Imel sem enkratno priložnost poskusiti vse te vzorce in se naučil ločiti hrvaški med od slovenskega. Reči moram, da so slovenski medovi prva klasa iz vzroka, ker jih glede na okus lahko ješ bolj pogosto, medtem ko imajo medovi "z juga" pogosto nek priokus, ki medu navadno daje prav posebno dodatno kvaliteto, a prav zaradi tega jih lahko ješ le po malo. Hrvaške medove sedaj spoznam po nekakšnem kiselkastem priokusu sredi okusa. Npr, če se poskuša kostanjev med, najprej okusiš sladkobo, potem pride kiselkasti del, na koncu pa zagreni. Tega, kiselkastega dela pri slovenskih medovih ni opaziti, sicer pa nimam kaj dosti izkušenj glede tega.

Zdaj bom opisal postopek kemičnega dela ocenjevanja medu, kot sem ga doumel v enem dopoldnevu, zato je možno, da vsi podatki ne bodo točni. Sicer pa tečaj za ocenjevalca traja celih 6 dni in poteka v Ljubljani. Zdaj pa fotoreportaža:
___________________________________________________________
Osnovni instrumenti: zgoraj, rumeni, je konduktometer, instrument za merjenje električne prevodnosti medu. Pod njim je refraktometer, instrument za merjenje vlage v medu.

Postopek: vzorec medu se vnese v refraktometer in se ga zapre:

Skozi "kukalo" se prebere vsebnost vlage, tu vidimo 14,3%:

Potem se na sosednji, zunanji skali istega instrumenta, odmeri vrednost, ki se prida ali odvzame zgornji vrednosti, odvisno od vlažnosti in temperature:

Glede na dobljeni rezultat vlage v medu, se postopek nadaljuje z merjenjem njegove električne prevodnosti. Najprej se v kozarček napolni natančna mera medu:

Zatem se ta količina prelije v večjo kozarček:

Medu se potem s pipeto doda natančno določena količina destilirane vode, količina te vode pa se določi z diagrama, glede na prejšnjo vsebnost vlage v medu. 80% raztopina medu in dest. vode se potem dobro premeša:

V to raztopino se vtakne konduktometer in odčita rezultat:

___________________________________________________________-
Merjenje električne prevodnosti medu pove kolikšna je vsebnost rudninskih snovi v medu. Sladkorna raztopina ima prevodnost = 0, potem pa sledijo blagi akacijevi medovi, ki imajo nekje do 0,33 mS/cm3, cvetlični pa do 0,80 mS/cm3. Več od tega so gozdni medovi. Že po teh rezultatih lahko včasih določiš tip medu, seveda pa obstajajo medovi, ki so nekje vmes in jih s tem postopkom ne moremo določiti.

Zanimivo je dejstvo, da imajo medovi iz nakladnih panjev tudi do 2% višjo vlažnost, kar se vidi tudi na oko, pri merjenju, ker kar kapljajo iz instrumenta. Zakaj je tako, ne vem.

Dovoljena vlaga v medu je do 22%, v Sloveniji, za prodajo medu, medtem ko za Slovensko blagovno znamko ne sme presegati 18,6%.

Zanimiv je še tale podatek, ki se tudi dogaja, tudi po svetu; če imaš toliko ton medu, z recimo 18% vlažnosti, temu dodaš vode do 22% vlažnosti in imaš kaj: biznis! Ja, tudi to se dogaja, da zgodb o ponarejenih medovih ne omenjamo. Vendar pri takem ocenjevanju te stvari v glavnem pridejo na dan, potem pa se zna palica obrniti.
_______________________________________________________
V prostorih Čebelarstva Sever je, kamorkoli greš, polno diplom za kvaliteten med, ki se zbirajo že desetletja. Med prodajajo tudi v sosednje države, ali pa od tam prihajajo kupci. Nekaj fotk:

Lepo jesen vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko

Ojla, brbončasti učenec Very Happy

.
Že dolgo časa me matra eno vprašanje v zvezi s preizkušanjem (ocenjevanjem) medov, a o tem na koncu.
Praviš, da se ločijo slovenski in hrvaški medovi. Ampak to spet ni za vzeti dobesedno, kajne?
Nikakor si ne znam predstavljati, da bi recimo v Beli Krajini - na tej strani Kolpe nastal drugačen med (prva klasa) kot na oni strani Kupe, saj gre za eno in isto območje, še posebej ne, ker so lani Hrvati pobrali kar nekaj prvih mest (in tudi skupno) na svetovnem ocenjevanju.
Najbrž si imel v mislih tako splošno oceno ...
Če bi poskusili 'slovenski' akacijev med z več koncev, bi se tudi razlikoval. Tisti z Obale ali Ilirske Bistrice je verjetno drugačen od onega s Pomurja.
Zato težko sprejmem, da je 'slovenski' na splošno prva klasa, 'hrvaški' pa s priokusom malo manj prva klasa. V mnogočem pa so okus, vonj in aroma odvisni tudi od širšega OKOLJA, od koder prihaja nektar. Hočem povedati, da ni vseeno, ali raste tista akacija sredi puščave ali pa je del še bogato ohranjenega biotopa, od koder čebele prinesejo še marsikaj drugega, ne samo akacijev nektar.
In sedaj žulj: v čebelarju berem navodila za pošiljanje vzorcev, ki jih sporočajo posamezna društva ali območna združenja. Razlikujejo se.
Predvsem me moti za moje pojme silno velika količina medu, ki ga mora čebelar oddati v ocenjevanje. Nekateri zahtevajo recimo dva kozarca po 370ml za en vzorec, drugi celo tri kozarce, tretji zahtevajo dva kozarca po 450g neto, četrti dva 900g kozarca. Očitno je, da tako velike količine niso potrebne, saj nekateri zmorejo oceniti med iz pol manjših. Pa še te so po mojem mnogo prevelike.
Ti si sedaj videl v praksi, koliko je dejansko potrebna količina medu za preizkus in ocenjevanje, pa nam prosim povej.
Zdi se mi nedopustno, da se tako 'na široko' pobira med, ki ga čebele s tisoči in tisoči letov, delom v panju ... pridelajo, potem pa doda svoj delež še čebelar. Morali bi znati ceniti sleherni gram, ne samo žlico, kaj šele cel kozarec.
Drugo pa je neka mahnjenost na sortne medove, ki naj bi bili edini zveličavni. Lani sem zasledil pogoje za ocenjevanje na nekem ekološkem izboru v Italiji in tam je bila glavna 'kategorija' mešani med, potem pa (po spominu) še manin.
Mislim, da bi bilo to edino relevantno ... kar prinesejo čebele v eni sezoni, pa še tega ne bi bilo treba 'ocenjevati' (prav v vsem skušamo tekmovati) ampak samo preveriti, ali ustreza kriterijem glede vsebnosti vode, 'cukrov' in izmeriti količino rudninskih snovi, pa tisti HMF in to bi bilo v glavnem tudi vse.
Preveriti torej, ali je med načeloma zdrav in varen za uživanje.

Bodite dobro in naj vam tekne ... po malem vsak dan.

lakotnyk

tisti ki zahtevajo po dva kozarca 900g najbrž zato da si potem med malo razdelijo v družini Very Happy

en kozarec za vzorce porabijo, drug kozarec pa za domov Very Happy

saj bi rekli dajte enega 350g (za vzorce) in enega 900g (za domov) samo bi bilo preveč očitno Very Happy

po drugi strani, pa je mogoče to tudi neke sorte poplačilo za "voluntersko" delo?

ok hec na stran... če pomislim da gre za 100 vzorcev, to pomeni 200 kozarcev medu... kaj s tem silnim medom potem naredijo? sploh tisti ki zahtevajo po dva 900g kozarca!!!
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM

Sem tudi jaz pomislil, za hip, da bi vprašal, če lahko tiste kozarčke na koncu vseh ocenjevanj "poližem", hehe.

Marko, jaz nisem naslov, da me kaj sprašuješ. Dejstvo je, da hrvaški med, v povprečju, hitro prepoznaš. Neka rastlina mora biti, ki doda nekak kiselkast priokus, ki ga pri nas ni. In narobe si me razumel; ti medovi so ŠE BOLJŠI, a ker so nekako "parfumirani", jih imaš dovolj le kakšno žličko. To sem misli, seveda pa spet govorim o povprečju, ne o vsakem medu. Pri nekih sem zaznal obupen okus kot po gumi, pa enakega v medu iz drugega območja Hrvaške. Vsi medovi so krasni, a nekih bi kupil 5 kg, nekaterih pa je dovolj 1 žlička. Zato je slovenski med, to ni moje osebno mišljenje, to je izkušnja poznavalcev, odličen, ker nima toliko teh ekstremov v sebi.

No, pojma nimam, da bo jasno.

Koliko se potrebuje za vzorec? Mislim da dva kozarčka, ta mala, napolnjena do polovice. Za zgornje meritve se ne potrebuje več kot za kak naprstnik ali dva medu, a mora ga biti malo več, predvidevam, da se upre vdoru klime v laboratoriju? Za okušanje pa enako: kakšna žlička?

Kolikor sem videl, sta to po dva vzorca; eden ima na sebi tudi etiketo z napisom lokacije in čebelarstva, ter številko, medtem ko drugi vzorec, teh nisem videl, ker so drugje, ima le številko. Prvi vzorec z znanim poreklom služi kemičnemu testiranju, drugi pa potem ocenjevanju glede na okus. Ko se torej ocenjuje okus, nihče ne ve, kdo je čebelar in od kod. A okus pove veliko ...

To je res vse, kar vem o tem, ker to ni moja tema. Sem pa del tega videl in prišel do spoznanja da ta testiranja le niso kar tako, saj niso goljufanje in zato vendarle prispevajo k večji kvaliteti medu v prodaji, posebno kar se tiče profesionalcev.

Strinjam se s teboj Marko glede sortnega medu, res pa je tudi, ko celo sezono ješ svoj zdravilni "vseletni med", potem pa poskusiš kakšne sortne, celo kakšne ne-slovenske, pa je potem to res praznik, že zaradi spremembe in zlahka bi potem pojedel kako kilo kakšnega sortnega, recimo hrvaške akacije ali kostanja ali žajblja ali sivke, rožmarina, žepka ... Sklenil sem, da če bom hodil tam doli, od preprostih čebelarjev vedno kupim kakšen kozarec, kajti vsaka pokrajina ima svoj med.

Je pa moj sortni, ga imam še po kak kozarec, le za okus, recimo lipa ali javor ali hoja, takšen, da se v njem uživa vseskozi, medtem ko to ni možno pri salonskih medovih z določenimi ekstremnimi priokusi.

Bodite v medu, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Marko

Hvala za napisane misli, Jernej. Saj sva zelo podobnega razmišljanja.
Razumel sem, da je v nekem smislu lahko 'hrvaški' med še boljši, le to mi ne diši, ker se pri nas vse vprek govori o 'slovenskem' .... mesu, krompirju, mleku ... ki naj bi bilo že samo s tem, da je slovensko, najboljše. Pa vsi vemo, kakšno sranje je tudi naše kmetijstvo.
Ja, sortni med prav paše, se strinjam. Tudi sam sem nad kostanjevim res navdušen (ostali doma se ga izogibajo, če se le da), a se vse preveč daje poudarek 'čistosti' posamezne sorte. Za 'zajtrk v vrtcu' ali vsakodnevno uporabo je tisti celosezonski prav gotovo odlična možnost, sortni pa za gušt in posebne priložnosti Very Happy

.
Rad pa kupim kak kozarec, ko se potepam tam doli na jugu. Žajbelj z otokov ... njam Wink

.

Pozdrav vsem.

JernejM

Sva kar na frekvenci, vidim. Ko omenjaš kostanj, pa naj napišem eno informacijo o njem, ki sem jo dobil od mojstra:

Če cveti kostanj, čebele prinesejo največ 1,7 kg, če pa istočasno cveti tudi lipa, pa tudi 5,8 kg. Že po tem veš, če je več kot 1,7, da to ni več čisti kostanj.

Tvoji ne ljubijo kostanja zato, ker je prečist, tak pa je na koncu grenak, da je kar hudo. Če pa je malo mešan z nečim, pa je to tisti kostanj, ki ga lahko ješ vsak dan. Pri meni je mešan z lipo, bil pa je tudi že z javorjem, ki je bil takrat v mani.
_____________________________________________
Naj še enkrat povem, da so bile moje pripombe o medovih le moje pristransko mnenje, da se v času ocenjevanja ne govori o teh stvareh, le vam sem hotel podati informacije.

Ja, vsak med je dober, in ti, ki so na ocenjevanju, so morda le en procent vseh hrvaških, potem pa so še drugi medovi, recimo iz Črne gore, recimo pelinov ... Bogve, če jih bomo lahko kdaj sploh okusili. Zato nam mojster svetuje;

Nikoli ne govori, da je tvoj med ali katerikoli med - najboljši. To bi le pomenilo, da nič ne veš. Če prideš na ocenjevanje in poskusiš 300 medov, hitro spoznaš, da je o tem brezsmiselno govoriti.

Zaradi tega so medovi na ocenjevanju razporejeni po sortah in ne po lokacijah. Kupci si pač včasih zaželimo spremembe in to je tržna niša za sortne medove. No, pa tudi to je le moje pristransko mnenje. Žal mi vsi skupaj nismo prišli še niti do čebelarske pubertete. A nam gre na bolje Wink

Lep dan želim, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

JernejM

Odločil sem se, tudi zaradi vas, da do potankosti spoznam celoten postopek ocenjevanja medu, za to bo več časa, ko bo uradnega ocenjevanja konec. Za zadaj naj povem le tole; do sedaj je prišlo okoli 280 vzorcev, tudi iz Amerike, zato je Semiško ocenjevanje medu upravičeno visoko cenjeno.

Glede potrebne količine medu za ocenjevanje: potrebna sta dva kozarca po pol kile medu. En kozarec se shrani in služi le v slučaju pritožbe, drugi kozarec pa se razdeli; 60% za organoleptično ocenjevanje in 40%, v drugem kozarcu, za kemijsko kontrolo, opisano zgoraj.

Kaj več pa kasneje, da ne trosim kakšnih napačnih informacij. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli