Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MarjanD

Ponovno nekaj iz knjižice "ŽIVLJENJE ČEBEL" Maur.Maeterlincka

Ker je res nastopilo "mrtvilo" - ne le pri naših čebelah, temveč tudi v tem forumu, bom v moji rubriki še dodal zadnje poglavje Maeterlinckove knjižice.

Navdušila je prijatelja Robija, zato to nadaljevanje tudi in predvsem njemu v čast in nadaljno spodbudo!

Seveda si lahko predstavljam, da je "mrtvilo" le navidezno. Tako pri čebelah, kot pri čebelarjih ni sedaj zaznati tistega vzdušja, kot se kaže v toplih, sončnih, cvetočih in medečih dneh.
Tli pa kot večni ogenj tudi v najtežjih dneh težkih preizkušenj v globočinah čebeljih in naših bitij - do končne potrošnje goriva, ki ga ohranja pri življenju.

Naš čebelarski poet - čeprav je za naše sedanje, nekoliko večje, a zelo suhoparno znanje, upravičeno v nekaterih redkih predpostavkah pomanjkljiv in tudi premalo točen - orisuje prisrčno dramatično, a optimistično zaključevanje nekega življenskega cikla - čebel in tudi nas samih.

Saj imamo vsi stremljenja in voljo, da se v novem življenskem obratu izognemo kakšnih napačnih odločitev in zaorjemo v na novo premišljene brazde. Pri tem nam pa naj pomaga tisti najvišji, saj ni vse v naših močeh.

MarjanD

Alternativna protivarozna - "rojna"- metoda s pomočjo začasne delitve čebelje družine v AŽ-maksi panju (PLAN "B")

Iščem vedno nove in nove izpopolnjene (enostavnejše in učinkovitejše ) alternativne rešitve (protivaroznega) čebelarjenja brez "zdravil" s škodljivimi stranskimi učinki - ker z dosedanjimi načini nisem zadovoljen.

Sedaj imam v mislih novo, izpopolnjeno metodo. Metoda spada žal še vedno med vsakoletne, precej zahtevne api-tehnološke ukrepe proti varoji. Vendar vidim v njej nekaj bistvenih izboljšav iz orožarne mojih, že prikazanih in v praksi preizkušenih protivaroznih metod, ki mi jih omogoča čebelarjenje v panjskem sistemu AŽ-maksi.

Izvedba te metode naj bi bila po vseh dosedanjih ugotovitvah pri bojevanje proti varoji zadostna in naj ne bi zahtevala nikakršnjih naknadnih "tretiranj" čebel s strupenimi kemičnimi pripravki, med katere uvrščam tudi kisline.
Seveda pa je še vedno neprimerno bolj komplicirana, kot enostavno vlaganje "palčk".

Za končno rešitev še vedno čakamo in iščemo rešitve samoobramb čebel samih. Do takrat pa naj bi bile vsaj za ljubiteljske čebelarje z manjšim številom čebeljih družin tudi bolj komplicirane nekemijske metode sprejemljive.Najpomembneje za nas je, da so brez uporabe strupenih "zdravil".

Razlaga relativno znanega postopka, prilagojenega na mojo rabo AŽ-panjev:

Zgodaj spomladi bi izločal varojo z izrezovanjem pokrite trotovine iz tridelnega gradilnega satnika in s tem, kot je znano, precej zmanjšal eksplozivni razvoj varoj.
Nato bi s postopkom delitve družine v istem AŽ-maksi panju, hkrati z lovljenjem varoj v "lovilni" sat zalege dosegel za posamezno sezono stanje čebelje družine s samo manjšim številom varoj. Mali, ljubiteljski čebelarji si take metode lahko privoščimo.

Z izvedbo tega načina bi poleg varoze bolje rešil in izkoristil tudi problem rojenja posamezne čebelje družine, ki se ga otepam, zaradi znanih razlogov (nemogoča stalna prisotnost pri čebelah, komplikacije pri ogrebanju rojev, itd). Dosegel bi hkrati dokaj neokrnjeni izkoristek čebeljih paš in vsakoletno izbiro naboljše matice med "staro" in mlado.
Vse pa bi se dogajalo v enem panju, s katerimi čebelarim.

Poglejmo, kako:

1. Spomladi bi do razvojnega viška družine (z gnezdom v dveh AŽ-etažah), redno izrezoval pokrito trotovsko zalego iz tridelnega "trotovskega" sata skupaj z varojo v njej in po potrebi tudi družino krepil z zalego iz pomožne družine.

2. Na razvojnem višku družine - najbolje ali pa samo takrat, ko bi družina zapadla v rojno razpoloženje z zaleženimi matičniki - bi družino, ki bi ji že odprl prvo mediščno etažo, razdelil na dva ločena dela v istem AŽ-maksi panju. V obstoječem panjskem prostoru in žrelu bi ostala "stara" matica z vsemi pašnimi čebelami in zalego samo v enem ("lovilnem") satu odkrite zalege (najbolje trotovske). To bi predstavljalo tako imenovani "umetni roj", saj bi bil v začetku tako rekoč brez zalege. Varoja, kolikor bi jo še bilo na čebelah tega umetnega roja, naj bi se v veliki meri spravjala v ta edini sat z zalego ter nato ta del razdeljene družine po odstranitvi te zalege najizdatneje razbremenila teh zajedalk.
V ločeno spodnjo etažo AŽ-"trojčka" (ali pri zelo močni družini kar v obe spodnji etaži), bi prestavil skupaj s čebelami na njih, vse sate z zalego in matičniki (če družina ne bi imela svojih zaleženih matičnikov, bi ji vcepil rojni matičnik druge družine ali bi ji v skrajnosti dovolil, da vzredi matico iz zasilnega matičnika, ki je po mojih izkušnjah pogosto enakovredna rojni). Temu, na novo ustanovljenemu delu družine, bi odprl novo žrelo v spodnji etaži. Ta del razdeljene družine bi predstavljal tipičnega "izrojenca".

3. Čez ca. dva tedna bi "roju" odstranil (izrezal) zalego iz "lovilnega"sata tedaj pokrite zalege z ulovljenimi varojami. Če bi nastopile dobre paše in bi bilo napolnjeno z medom prvo medišče, bi odprl še drugega.
"Izrojencu" spodaj bi tedaj, ko še ne bi zalegala mlada matica in v tem delu družine ne bi bilo več odkrite zalege, dal iz pomožne družine sat odkrite zalege, da bi varoja lahko šla vanjo. Ko pa bi bila primerno stara tudi zalega mlade matice, bi varoja iz do tedaj povsem izležene "stare" zalege, šla tudi v njeno prvo zalego, ki bi jo kasneje tudi žrtvoval (izrezal).

4. Čez novega dva tedna bi tudi iz "izrojenca" odstranil (izrezal zalego) obremenjeno z varojo. Nastopi čas, da bi pripravil postopno združevanje obeh ločenih delov družine, ki je v dobršnem delu za to leto rešena varoj, ni dejansko rojila in ima na razpolago mlado matico ter za pripravo na prezimovanje obilo zalege. Zato samo odkrijem veho, ki ju loči, da čebele obeh ločenih delov počasi spet sestavijo potrebno enotnost. Katero matico bodo čebele izbrale iz teh dveh gnezd lahko prepustim njihovi izbiri, ali pa sam izberem najboljšo.

5. Po koncu pašne sezone bi izpraznil medišči in tedaj ponovno enotno družino z eno matico uredil v dveh etažah srednjega AŽ-maksi panja "trojčka". Če bi bila bera slaba, bi dodal nekaj sladkorne raztopine. Do nastopa hladnejšega vremena bi pustil izpraznjen gornji in spodnji panj še nekaj časa odprt za umik čebel, v spodnjem, sedaj servisnem, panju pa bi lahko spravil iztočeno satje iz medišč v popravilo, shrambo ter varstvo čebel.

MarjanD

POAPNELA ZALEGA

Dragi kolegi!

Morda bo tole vprašanje le izzvalo kakšen vaš odgovor ali komentar na moje objave. Kar pogrešam jih.

Problem se glasi:

Po nedavni vaši ekskurziji k Brndušiću v Srbijo je bilo z vaše strani v tem forumu napisan mimogrede, zame zelo zanimiv podatek, da Brnda v te namene vstavlja nekaterim družinam v gnezdo običajne trakove - lističe žvepla, ki ga tudi čebelarji uporabljamo za žveplanje omar, kjer shranjujemo satje, da ga ne uničujejo voščene vešče, oz. njena zalega - gosenice.

Sam sem že prej razmišljal, kako to sredstvo uporabiti proti poapneli (plesnivi) zalegi. Na primer, kako satje v omari, ki je bilo v teh mojih s poapnelo okuženih panjih - seveda kar z žveplenimi plini- prižganimi lestiči žvepla v pločevinastem lončku. Samo to v čebeljih družinah žal ne gre tako.

Tole z žveplenim lističem brez zažiganja (ki ga rabijo vinarji za razkuževanje sodov...), pa mi je dalo žarek upanja in se mi zdi dobra ideja.

Sedaj pa vprašanje za vas, ki ste bili pri Brndušiću in tudi za Brndušića samega, če vam ni to razložil zadosti podrobno.

Ali to sredstvo (žvepleni lističi) v gnezdu družine v resnici in učinkovito delujejo proti poapnelosti zalege?

Ali ste pri posipavanju s prahom žveplovega cveta proti varoji, opazili tudi tam kakšen zdravilen vpliv na plesen poaplenosti zalega čebel? Ali so bile tiste družine brez poapnele zalege?

Jaz sem takoj nato, ko sem prebral to vašo obrobno omembo, vstavil v družine z znaki poapnelosti take trakove žvepla. Moram reči, da je pri vseh takoj postopno in kar hitro poapnelost ponehala in je sedaj ni čisto nič.
Morda je to po naravi tako, ali pa je res vzrok žveplo v taki obliki?

Vsekakor zanimivo in nadvse koristno ugotoviti bolj množično, če to drži!

Pomagajte razvozljati ta problem!

lakotnyk

mene bi sočasno zanimalo ali ima žveplo v taki obliki tudi kakšen (negativen) vpliv na varojo!?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

MarjanD

Tudi to vprašajte Brndušiča. Videli ste, da daje nekaj svojim družinam - to naj bi bil žveplov trak. Ne za varojo - saj proti njej vendar nič kemičnega ne ukrepa. Bili ste (nekateri) tam in vse videli in izprašali. Torej.

MarjanD

Cvet je za zdravje
Plod je za nabiranje nektarja in CP
Korenina je za gradnjo satja

No, plod vendar ni za nabiranje nektarja in CP, tudi iz korenin mi ni znano, da čebele grade satje - ali je to za hec, oz. iz nekega koledarja? Nisem posvečen v te skrivnosti!

lakotnyk

setveni koledar marije thun.

kadar delaš s čebelami na dan za cvet, daješ čebelam pozitiven impulz za zdravje. kadar delaš s čebelami na dan za plod, daješ čebelam pozitiven impulz za nabiranje nektarja in cvetnega prahu. kadar delaš na dan za korenino, pa daješ čebelam pozitiven impulz za gradnjo satja.

baje na dan za list poleg miljona slabih stvari, daš čebelam tudi impulz za pokrivanje medu. vendar je vseh tistih slabih stvari preveč.
to je rekel biodinamični čebelar Franci Vehar.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

MarjanD

OK! Se ne mislim prepirati z nikomur, še najmanj z dobromislečimi!

Po Francelnovo: "Vsak po svoje, "Bohinc" pa s svedrom". Taki pač smo, verujoči ali neverujoči. Ali pa "Tomaži". Jaz spadam bolj k ta-zadnjemu.

Marko

O žveplu in +- je najbolje, da pove Brndušić sam.
Ampak kolikor sem uspel videti, ga ne uporablja prav redno.

MarjanD

delfin12 je napisal: "...Marko me je prosil, da vprašanja, ki sem mu jih postavil... in njegove odgovore objavim tu na forumu... "

"...Mimogrede: Brndušič (čebele) ima v Boru veliko žvepla že v zraku, v njegove panje pa je dal žveplene trakove tudi, če se mu je pojavila poapnele zalega.
Še zdaj ima v nekaterih pod pokrovom trakove - kar tiste, ki se uporabljajo v vinarstvu [/b]

Na tale citat sem se usedel, pomislil in udejanil pri mojih par čebeljih družin s trmato poapnelo zalego. Zaenkrat 100%. zadetek!

Sedaj pa mi Marko sporoča: "...O žveplu in +- je najbolje, da pove Brndušić sam.
Ampak kolikor sem uspel videti, ga ne uporablja prav redno..."

Prosim ponovno:
Vi, ki ste čebelje družine posipavali pogosto z žveplovim cvetom proti varojam - ali ste opazili v teh družinah kdaj poapnelo zaslego?
(Verjetno je niste tudi zato, ker malo let čebelarite in še to predvsem z roji, ki so bolj vitalni in odpornejši od "starčkov").

Ko ste pri g. Brndušiću videli v nekaterih panjih neke trakove ("palčke") nad zaleženimi sati, domnevam, da ste prvi hip pomislili, da je to sredstvo proti varoji? Nato pa vam je B. povedal, da so to listi ali trakovi, ki jih on uporablja proti poapneli zalegi.

Ker se poapnela zalega pojavi sčasoma skoraj v vsakem čebelarstvu in proti njej doslej ni zadovoljivih ali celo nikakršnih zdravil, Bi bilo res dobro to, v zvezi z žveplenimi trakovi, do kraja razčistiti.

V kolikor se niste že pri njemu o tem podrobneje pogovorili, predlagam, da ga javno - v tem forumu - vprašate v srbščini, ki je jaz slabo obvladam, kako on to uporablja in kakšen je pri njemu rezultat glede poapnelosti zalege.

Nekoliko me sicer čudi, da njegove čebele, ki so pri njemu očitno dosegle višjo stopnjo "inteligence" s katero nabrišejo varojo, ne opravijo tudi s to nadlogo. Za vse pač ni samo eno zdravilo.
G. Brndušič je pa s temi trakovi rešil morda še en čebelarski problem, poleg varoze?!

lakotnyk

MarjanD

Marko

MarjanD

lakotnyk

MarjanD

Marko

Na forumih sem prebral že velikokrat (5-10x), da zamenjava matice ni pomagala.
Nekaterim morda je, a teh prispevkov se ne spomnim.

MarjanD

Zadelavina - sanitarni in/ali tesnilni ter prepišni razlog

Ne zapiran razprave o poapneli zalegi! Že po dosedanjih odzivih je videti, da zna biti smer "žveplene" pomoči proti tej nadlogi ne le zanimiva, temveč tudi uspešna. Seveda ne z zažveplanjem (uničenjem) okužene družine, temveč z njenim zdravljenjem.

V vmesnem času, ko pričakujem še vaše podatke o cvetnem prahu glede poapnelosti in odgovor Brndušića na zastavljeno vprašanje, se vračam z dvema fotografijama k debati o prepihu v naših panjih.

Posnel sem ju pred kratkim v mojem čebelnjaku, da ilustriram izdelek na zamreženih okencih zaporednega bivanja različnih čebeljih družin in seveda neštetih generacij čebel v istih, skoraj stoletnih panjih s katerimi še sedaj čebelarim.

Jasno je, da čebele moti prepih v panju. Pri skladovničnih panjih se prepih lahko pojavi pri slabi zatesnitvi zadnje strani panja, kjer so čebelarju dostopi k posameznim satom.
Pri nakladnih panjih pa glede istega razloga zgoraj.
Ne bom se zaustavljal pri vprašanju, če je načelno več prepiha navzgor, kot prečno - zagotovo je v obeh primerih.

Ob ogledu teh fotografij se mi postavlja vprašanje, če so in če še vedno čebele prekrivajo mrežo na okencih zaradi prepiha ali zaradi nagona (razloga), da vse notranje površina panja obdajo z zdravilnim in zatesnievalnim "propolisom" oziroma po bolj povednim slovenskem prvobitnim izrazom, z "zadelavino"?

Namreč jaz že 40 let te panje tesnim z debelo blazino penaste gume, ki ne povzroča prepiha. Res pa se ne spomnim in ne morem trditi, da so ta propolis čebele nanesle na ta okenca že prej, ko ti panji od zadaj niso mogli biti tako dobro zatesnjeni (samo z vratci, ki imajo tudi kakšne špranje ob pripirah.

Podobno situacijo vidim na slikah, ki jih objavljate ob prikazovanju na debelo propoliziranih mrežastih tkaninah na stropovih, oz. nad gornjimi sati nakladnih panjev. Tudi tam se čebele ukvarjajo s to dejavnostjo zaradi prirojenih sanitarnih razlogov ali/in zaradi reševanja pred prepihom.

Kakorkoli, čebelam razen v veliki vročini, prepih ne more koristiti in ga skušajo odpraviti ali pa rabijo zaradi njega več napora za vzdrževanje potrebne klime v svojem gnezdu.
Res pa je tudi, da so čebele "obsedene" s prekrivanjem (zadelovanjem) vseh notranjih površin panja s propolisom. Težko je ločiti en razlog od drugega.
Tako je moje razmišljanje.

Prikazujem sliki od zadaj na okenca iz dveh mojih AŽ-panjev, ki sta približno enako dolgo gostila čebelje družine (skoraj 100 let). V tem dolgem času je v enem panju čebelam že skoraj uspelo popolnoma zatesniti ali prekriti - zadelati s propolisom mrežo na okencih. Pri drugem pa je videti le začetke takega postopka (iz robov proti sredini).

MarjanD

Spomladansko cvetje v letošnji jeseni

Letos je narava čisto zmešana. Najbrž je zmešnjava nalezljiva. Med drugim je sedaj skoraj v polnem cvetju spomladanska resa (erica carnea) in že vabi čebele na pokušino - če je le kaj primernega vremena. Jaz jo imam pri čebelnjaku in ta jesenski pojav v tem obsegu vidim prvič.
Sicer cveti od februarja do julija, prej v nižinah, kasneje v hribih - torej vsaj tri mesece prezgodaj! Le kaj nas še čaka?

MarjanD

Poapnela zalega z žveplom rešena zadeva (?!)- kaj pa plesen v panju nasploh?

G. Brndušić je pravkar potrdil v njegovi temi, da je z žveplenimi trakovi res pregnal plesen, ki povzroča poapnelo zalego čebel.
Odkar je vstavil tak trak čebelam na satje je izginila poapnelost in se mu več ne pojavlja pri nobeni čebelji družini. Kolosalno! Iskrena hvala za to idejo!

Tudi pri mojih, s poapnelo zalego okuženih družinah je po vstavitvi takih trakov na sate izginila - upam za vedno?! Bo treba še utrditi to spoznanje!

Tako, kot pravi Brndušič, pa bi bilo dobro še kaj več dognati, kaj se dogodi v panju ob prisotnosti takega žvelenega traku.
Razmišljam, da morda tudi pri spomladanski plesni na krajnih satih v slabo izoliranih panjih?

Še vedno čakam na kaj več informacij, kaj se je dogajalo, oz se dogaja ob posipavanju žveplovega cveta na čebele v panju, kar naj bi škodilo varojam? Varojam menda manj od pričakovanega. Kaj pa mimogrede plesni, ki povzroča poapnelo zalego?
Upam, da ste v moji prejšnji ponovitvi prošnje za te informacije sami ugotovili mojo napako, ko sem zamenjal izraz žveplov cvet z izrazom cvetni prah! Pač lapsus linguae.

Za tiste, ki niso zasledili pojasnila Brndušića v njegovi temi, podajam poglavitni del njegovih pojasnil tukaj:

"...Tu su traku pcele grickale ali je nestalo i krecno leglo , pa sam ja to primenio i u Manastiru gde odrzavam pcele jer i oni imaju vinograd i vino pa i sumporne trake, bilo je efikasno i tamo .
Krecno leglo je nestalo i nema ga vec dugo godina , a ja nisam vise koristio sumporne trake iako sam govorio a i sada mislim da je pozeljno da svake godine se ubaci po jedna sumporna traka .
Ja to ne koristim jer ne koristim nista kao sto ti je poznato ali je to veoma efikasno , neznam kako deluje sumpor na korisne bakterije u zeludcu pcela , ali na gljivice u kosnici sigurno deluje..."

lakotnyk

Marko

MarjanD

AŽ panjski protivarozni »lonec«
(za morebitno samodejno obrambo čebel proti varoji)

Razmišljam, kako bi v mojih AŽ-maksijih preizkusil Brnduševićevo protivarozno metodo, ki sva jo z Igorjem in nato tudi po razgovoru z Robijem nekoliko nadgradila, oziroma modificirala glede na predpostavljeno odločujočo vlogo CO2 pri vplivu na varojo.

Bistvo te variantne metode je, da se čebelje gnezdo (satovja z zalego), nahaja v popolnoma od vrha navzdol zatesnenem panju, prispodobno v »loncu«, ki ima samo "pokrovko" z odprtino za prehod skozi panjsko žrelo. Prav od vrha zato, da zajame "lonec" = (zatesnjen del panja) celotno gnezdo čebel z zalego, kjer je največ varoj in naj bi bila poleg nekoliko višje temperature tudi povišana koncentracija CO2. Nad "pokrovko" , - kjer je tudi žrelo - je v načrtu za ta preizkus lahko vrhni zaključek tako urejenega panja ali pa njegovo nadaljevanje navzgor v mediščne etaže AŽ-maksija.

Pred odločitvijo za preizkus te zamisli z družino v AŽ-maksiju, sem poskusil najti, oz. ugotoviti nekaj osnovnih podatkov:

1. Ali čebele sploh bivajo - (lahko gradijo satje...) - tudi v »panjih«, ki imajo žrelo na vrhu panja? = Poleg drugih virov tudi g. Brndušić pravi, DA JA!

2. Ali od čebel proizveden CO2 v tem panju »loncu« ostaja v njem v toliko povišani koncentraciji, da škoduje varojam, čebelam pa ne , oziroma sprejemljivo malo? = Čebelam zagotovo najverjetneje ne škoduje, oziroma ga znajo uravnavati tako, da za njih ni škodljiv - sicer ne bi od davna živele tudi v takih panjih, ki jih predstavljajo naravna dupla z odprtino le na vrhu. Kako je z varojo pri večji koncentraciji CO2, kot se to dogaja v bivališčih čebel, ki imajo žrela nižje od zalegalnega gnezda čebeljih družin, pa (še) ni bilo najti drugih podatkov, kot pri uspešni protivarozni metodi Brndušića brez vsakih drugih ukrepov, ki temelji na zatesnjenem večjem spodnjem delu zalegalnega gnezda čebelje družine, pod nekaj cm pod vrhom izvrtanimi okroglimi žreli posameznih naklad.
Po znanstvenih raziskavah, ki jih je našel na internetu tudi Robi, sicer izhaja, da CO2 v večjih koncentracijah ubija precej enako tako čebele, kot varojo. Vendar so bile te raziskave delale laboratorijsko v drugačnih okoliščinah, kot jo izkazuje uspela metoda Brndušića in sedaj tudi predviden naš preizkus v AŽ-panjskem sistemu. Čeprav je po meritvah Brndušiča koncentracija CO2 v čebeljem gnezdu presenetljivo višja nad gnezdom, kot v spodnjem, zatesnjenem delu panja, kjer bi jo bilo pričakovati glede na njegovo večjo specifično težo od zraka v "normalnih " okoliščinah. Čebelja družina pa naj bi s svojo aktivnostjo ustvarjala te posebne okoliščine.

3. Ali je v tem »loncu« res pride do nekoliko višjo stopnjo toplote (čeprav se običajno toplota dviga in v primeru žrela nad gnezdom lahko tudi odhaja iz panja?= Po podatkih, ki jih je izmeril s toplomeri Brndušić, je njegov odgovor zelo jasen in z njegovimi inštrumenti dokazljiv: v gnezdu pod žrelom se v čebelji družini, kjub temu , da se topel zrak sicer dviga, zadržuje nekoliko višja temperatura!

Po teh podatkih, ki dopuščajo možnost pozitivnega rezultata poskusa sem napravil načrt, kako bom izpeljal spomladi ta poskus - za začetek žal le pri eni od mojih družin, ker sem ljubiteljski čebelar z majhnim številom družin.

Uporabil bom mojo pomožno družino, ki biva v eni etaži AŽ maksija - "dvojčka" (skica A).

Spomladi jo bom preselil eno etažo nižje (v prvotno »medišče« spodnjega priključenega AŽ-panja) – (skica B).

Lahko bi jo tudi čisto na dno, v spodnjo etažo, a želim, da se družina privadi postopno na drugačno lego gnezda napram žrelu panja. V etažo pod njo pa bom vstavil izdelano, vabljivo, toplo, staro satje (tudi preseljena družina že sedaj biva na takem starem satju!). Ta družina bo kmalu zasedala in koristila celotno prostornino (dve etaži) zatesnjenega spodnjega AŽ-"dvojčka". Za popolno zatesnitev panja bom na notranjo površino penaste gume, ki mi zapira in izolira AŽ-panje od zadaj, dal mehko pregrinjalo polivinila, da vsaj na začetku poskusa zagotovim popolno tesnitev, ki morda po kasnejših ugotovitvah ne bo tako nujno potrebna.
Čebele te družine bodo imele isto žrelo, kot prej, le vhod v gnezdo bo po novem skozi deloma priprto veho na stropu spodnjega panja. Preko treh kovinskih gred, na katerih so stali satniki preseljene družine, bom položil lesonitno ploščo in nanjo na tesno dal blazino penaste gume. Čebele bodo imele izhod od odprtine skozi veho, po predoru pod lesonitno ploščo v že sedaj pripeto ohišje lesice in iz nje na prosto.
Predvidevam, da se bo družina razvojno širila seveda tudi v spodnjo etažo - ali v zgornjo drugo etažo, če bo začetno gnezdo spodaj. Razpored zalege napram shramb medu in peloda v tej situaciji žrela, bodo čebele uredile po njihovih zakonitostih. Saj to znajo od nekdaj v vsakih okoliščinah.

Kako nameravam ravnati s to (varoje rešeno?!) družino, da maksimalno izkoristi pogoje naselitve v izoliranem panju samo z zgornjim žrelom, prikazujeta skici 1 in 2.
Kako pa mislim tej (varoje rešeni) družini povečati prostor v medišči, pa kažeta skici 3 in 4.

1 – ko je družina razvita z gnezdom (zalego) v obeh etažah

2 – ko se družina šele širi v spodnjo etažo

3 – ko družini odprem prvo »mediščno etažo

4 – ko družini ob dobri paši odprem tudi drugo »mediščno« etažo.

Če bi družina hotela rojiti ji vstavim takrat, ko me ni pri čebelah, v lesico matično rešetko (da mi roj ne pobegne). Lahko pa jo tudi pustim rojiti brez matice, da se roji vračajo.
Ta način, - če se bo obnesel glede varoje, - bi lahko brez problemov izvajal tudi v navadnem AŽ-panju. Gnezdo bi bilo v tem primeru tam, kjer je prvotno predvideno, spodaj, v »plodišču«. To bi zatesnil, kot "lonec". Nad njim bi bila matična rešetka in »mediščna« etaža. Odprto bi bilo le mediščno žrelo, (ki bi ga po potrebi lahko povečal).
Tako urejeno družino bi lahko popolnoma prepustil njenemu razvoju, brez poseganja vanjo. Samo zaradi zvedavosti bi lahko občasno na hitro pogledal mimo zavihane blazine, skozi zamreženo okence, kako se družina ima. Začasno spremenjeno posebno mikroklimo v »loncu« bi čebele lahko hitro ponovno obnovile.
Varojo bi občasno kontroliral primerjalno glede števila odpadlih v zamrežen, vsaj ob straneh z vazelinom premazan podstavek. Končen podatek pa bi dobil primerjalno po tretiranju vseh družin: pri tem bi naj bilo odpadlih varoj v tej družini veliko manj, kot pri drugih – če naj bi bil poskus uspešen.

Če primerjam ta način ukrepanja proti varoji z Brnduševićevim uspehom, mislim, da vključuje ta način vse njegove poglavitne elemente - (nekatere še radikalneje):
- brezhibno zatesnjen celotni zalegalni del panja, ,
- žrelo v ta namen nad gnezdom (s posebnim predorom in skozi lesico),
- staro, toplo, močno propolizirano satovje, (užitno, zdravo tudi za gosenice voskovnih vešč, ki so menda naravni test za morebitne ostanke strupov v satju ob prejšnjih "tretiranj" - pri mojih satih je pozitiven, ker ga še vedno zelo rade uživajo, če jim dam priložnost),
- normalno dobra matica, (izjemno dobrih matic po izkušnjah itak ni mogoče množično vzgojiti),
- čebelnjak na pravem, za čebele privlačnem mestu, (pri meni z 75 let izpričano dobrega bivanja čebel v njem in vsakoletnega prihajanja tujih rojev nanj) ,
- in še vse drugo, kar naj bi po navedbah g. Brndušića bilo nujno za uspeh postopka, ki zagotavlja pri njemu v končnem rezultatu zadovoljivo ravnotežje sobivanja čebel in zajedalskih varoj.

Pa še to je bilo odločilno zame,
da sem se lotil priprav za ta poskus, ko doslej bolj ob strani spremljam že večletna, nedokončana prizadevanja kolegov iz tega foruma, da pridejo do rezultata uvedbe Brndušićeve metode v naše razmere:
[/b]Ta rezultat (bodisi negativen ali pozitiven) naj bi se pokazal hitro [/b](če le mogoče že v prvi sezoni) - saj ne vidim utemeljenega razloga, da bi moral nanj čakati mnogo let. Meni, na primer, ni treba čakati na staro satje, kot to morajo začetniki čebelarjenja - imam ga od davna, mnogo, mnogo starejšega od 5 let. Tudi ostale pogoje imam in jih lahko uresničim takoj, oz.so že prisotni.

Marko

Pozdravljen, Marjan.
Uh ...

Lep uvodni del prispevka, dobri povzetki s kakšno nianso drugačnega razumevanja, a v celoti gledano povsem upoštevanja vredno.

Meni se vedno nekoliko ustavi pri realizaciji vsega v AŽ panju, čeprav počasi ta "predsodek" topim.
Bistvo Brndušićeve metode je nekaj zelo preprosto izrekljivega (z besedami): ugodna mikro klima po meri čebel.

Vse ostalo so podrobnosti. Kot recimo popolno tesnenje, ki ga po mojem - kolikor sem videl pri njemu na čebelnjaku, ne dosega niti ga ne skuša dosegati.
Njegove škatle bi bile pri nas v deželi redoljubnih in spedenanih čebelarjev/čebelnjakov deležne večino zgražanja in obtožb nespoštovanja higienskih standardov in (tudi zaradi uporabe starega satja) razglašene za leglo-izvor potencialnih bolezni.

A pustimo to ob strani.

Mene bolj zanima vprašanje možnosti "regulacije" te ugodne mikro klime (s strani čebel) pri tvoji izvedbi AŽ panja.
Ne da bi dvomil, saj nimam osnove za to, a vendarle se mi zdi na prvi pogled nakladni panj s preprosto okroglo luknjo nekje zgoraj ("kopija" dupla) čebelam prijaznejša in preprostejša rešitev.

Pri tvojem panju je ne samo pot čebel iz i v njega temveč predvsem pot zraka in s tem regulacija klime nekoliko bolj zamotana (veha, žrelo, lesica).
Toda teoretizirati še posebej v tem primeru nima smisla kaj dosti, saj je praksa 1000x bolj verodostojna.

Iskreno povedano me daje silna radovednost, kaj ti bo prinesla pomlad v tej različici panja. Škoda le, da ne moreš tega preizkusiti recimo na treh panjih. Saj vemo, kaj vse se lahko zgodi eni družini in potem je šele naslednje leto zopet priložnost ...

In še nekaj: Brndušić je dokazal suvereno prednost okroglega žrela pred pravokotnim. Kaj ne bi poskusil tudi ti z njim ?

Držim pesti že zdaj, čeprav je šele jesen !

MarjanD

MarjanD

klopotec

To mi je zelo zanimivo.
Je pa vhod morda previsoko.
Morda bi vprašal za mnenje Ivana, ker on pravi "otvori okruglo leto tamo, gdje želiš imat leglo". Tam kjer je največ kisika, tam bi naj bilo leglo.
Tako da mogoče leglo ne bo tam, kot si ga narisal. Morda bo nekje v sredini obeh panjev, ali obeh enot panja, med pa spodaj in zgoraj.

Marko ima okrogle vhode že dalj časa in bo lahko povedal, kje imajo čebele leglo v panjih z okroglimi vhodi.
Nič ne trdim, samo razmišljam po tem kar sem slišal od Ivana.
Če sem si seveda prav zapomnil Smile

. Rozika pač.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko

lakotnyk

Marko

[quote="lakotnyk"]

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli