Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

MatejM · Objavljeno: 10 Jul 2014 13:11 Naslov sporočila:

Dobro da vem, da nism med njima Razz

aleks · Objavljeno: 11 Jul 2014 12:06 Naslov sporočila:

lakotnyk · Objavljeno: 13 Jul 2014 19:34 Naslov sporočila:

tedi · Objavljeno: 13 Jul 2014 20:09 Naslov sporočila:

Tvoje lansko opazovanje ni merodajno. V panju si imel slabo družino, ki se ni bila sposobna braniti pred vsiljivci. Opazoval si eno samo družino. Od takega opazovanja se ne da postaviti pravila. Ugotoviti , da je nekaj boljše.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

lakotnyk · Objavljeno: 13 Jul 2014 20:20 Naslov sporočila:

to imaš seveda res, kot vedno Very Happy

vendar je bilo videt nekaj kar pa po mojem je merodajno...

ose, ki so hotele v panj v letu, tega nikakor niso zmogle, kljub šibki družini.
tiste ki so pristale na naletni mreži pa so brez problema prikorakale v panj.

zdaj naletne mreže na okroglem žrelu nimam, se pravi kakršne koli naletne deske trenutno nimam, torej roparke v panj na tak način ne morejo!? ali pa se motim?!

poleg tega tudi vidim pri najšibkejši družini, narejencu ki je ostal na štirih satih, le ta svoj vhod lepo brani. kako še bo, bomo sicer videli.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 14 Jul 2014 06:52 Naslov sporočila:

saj če tu pa tam kakšna osa zaide v panj pa tudi ni nekega problema.

glede sršenov pa sem letos zelo zgodaj nastavil pasti in očitno polovil matice.
jih ni zdaj nič okoli panjev, lani pa so kar konkretno lovili čebele.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 14 Jul 2014 07:09 Naslov sporočila:

Marjan Debelak 11. julij 2014

Različna mnenja - en cilj

Opomba: na Marjanovo željo sem ta prispevek objavil še v njegovi temi, da bo vse skupaj na enem mestu (M.K.)

Moram pojasniti, da me je za to živahno debato o panjskih žrelih spodbudil Marko, ko je »novopečenemu« članu tega foruma (Aleksu), ki želi
čebelariti z AŽ-panji v slovenskem čebelnjaku, priporočil naslednje:

Zaenkrat ti lahko poln vtisov od obiska pri Ivanu Brndušiću rečem le to:
dokler se še ukvarjaš s pripravo panja in je še prazen, zapri sedanje žrelo in nekje v zgornjem delu panja zvrtaj okroglo žrelo 35mm .
Za začetek, če želiš doseči nekemično vzrejo čebel, kot ti temu rečeš.

Nato je sledilo to, kar sem napisal in vem o žrelih v AŽ-panjih in – se opravičujem – primerjalno s samo okroglimi žreli v nakladnih Brndušićevih panjih.

Istok (klopotec) piše:

Sam nimam namena kogarkoli prepričevati ali pa napeljevati na to kakšna žrela naj ima na panjih. Kogar zanima se bo že sam odločil ali bo poskusil še kaj drugega.

Podpišem se pod ta stavka, Istok!

Sicer imamo eno težavo pri našem pogovoru, ker Marjan dvomiš v to, da je Ivan Brnduš uspel naštimati panje tako, da nima težav z varojo

Res imam tudi take težave – ne le z g. Brndušićevo protivarozno metodo. Z vsako, ki ni neizpodbitno overovljena in predvsem ni dokazana v naši domači praksi.
Saj to zadnje tukaj počenjamo in smo še vedno globoko v »prehodnem« obdobju, ko še vedno cveti taka ali drugačna kemija in mnogo drugega.

Nikjer nisem zasledil znanstvenih dokazov, da imajo čebele pri spodnjem vhodu boljšo komunikacijo do satov. Logika pa mi govori obratno.
Čebela prileti utrujena polna medu na spodnji vhod. Potem pa mora ves tovor nest na vrh.

Halo! Torej znanstvene dokaze za vse stvari, tudi Brndušićeve?!
Tvoje mnenje, Istok, glede obnašanja pašnih čebel v panju se mi zdi logično.
Bral sem pa znanstveno trditev, da čebele, ki prinašajo medičino s paše le-to hitro oddajo mlajšim, »panjskim« čebelam, najbrž kar kmalu pri žrelu.
Te pa potem to že sproti, predvsem pa nato predelujejo in tudi spravljajo v za to izbrane celice.

Občutek, da je žrelo spodaj praktično za čebele je samo občutek. V praksi se je pokazalo, da čebele tudi pri okroglem vhodu brez težav čistijo podnico.

Saj ni vprašanje oblika žrela, ampak kje je. Res je, da čebele , ki so zelo obdarjene s snago, z muko in ne brez težav tudi iz podnice po ozkih ulicah
privlečejo k zgornjemu žrelu mrtvega trota ali čebelo.
Videl sem pa že v moji praksi, da pri tem poslu v primeru previsoko lociranega žrela omagajo in nastane na podnici grobišče in smetišče.

Zgoraj navedene utemeljitve so lahko tako tako. Ampak, kar se mene tiče, vse je premostljivo če se čebelar malo potrudi.

Ja Istok! Tudi jaz tako pravim, ampak!

Še o Markovem mnenju:

Le zakaj bi deset let porabil za nekaj, kar je preverjeno in preverljivo ?

Isto mislim in pišem, Marko! Zato pravim, da to metodo (vključno z okroglim žrelom) točno in neoporečno preizkusite v naši praksi.
Če bo dala obetan rezultat, smo na konju! Pa pohitite, da ne bo »prehodno« obdobje trajalo predolgo – vsaj za nekatere…

Naravnost odlično se mi zdi, da obstajajo pomisleki in drugačni pogledi.
Tako lahko vsak 'prepričani' - seveda vključno z menoj - še enkrat preveri svojo prepričanost.

Sem ostal brez besed, ker je tu vse povedano!

Marko · Objavljeno: 21 Jul 2014 14:57 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 21. julij 2014

Moje vnovično potovanje k čebelam na zahod

Vidim (kolikor utegnem in znam na hitro razbrati v forumu), da ste fantje (le kje se je zgubilo kakšno dekle?) na »delovnih mestih« in ne na dopustu.
Izjema je menda le naš Boris?
Jaz sem si privoščil v tednu dni brez večjega deževja spet malo daljši izlet proti zahodu iz Ljubljane.
Seveda v moje in mojih čebel kraljestvo pod Triglavom.

O turističnih dogodkih čisto na kratko – tu okoli nas vseh brenčijo predvsem čebele. Zato seveda nato o njih malo več.

Rože cveto tudi na jezeru – a čebel na njih ni bilo videti

»Dinozaver« namesto medečega orjaškega drevesa pred blejsko občino po zimski ujmi

Blejske »kremšnite« gredo v tek tudi vrabčkom

Kaj pa je novega pri (mojih) čebelah?

Kot rečeno sem jih že predpripravil za zimovanje in načrtovan pomladni razvoj.
Vse družine imajo sedaj satje le v svojih gnezdih. Glavne družine v dveh AŽ devetsatnih etažah. Pomožne pa v eni devetsatni etaži.
V gnezdih je ob robu in zgoraj na satju kolikor mogoče veliko njihovega medu in obnožine – seveda poleg zalege in še praznih celic.
Prvotno panjsko prostornino iz katere sem izpraznil »mediščno« satje sem pustil do končnega zazimljenja odprto za umik čebel v vročih poletnih dneh.

Opažanja:

Že opisovani roj prvec s staro matico iz moje družine, katere matica je zelo slabo zalegala, je sedaj vedno bolj v prvovrstnem razvoju v dveh AŽ etažah!
Matica sedaj obilno zalega strjene zalegalne površine in družina kar kipi od jakosti in obilja čebel.
Mali »rojček«, ki je po ogrebanju ostal več dni bingljajoč na vejici je izkazal, da je brezmatični. Vse kaže, da se je res zgodilo »prerojenje« ?!
Precej čudežno – ampak tudi čudeži se dogajajo!

V teh popolnoma brezpašnih dneh zvečer po malem krmim čebele. Pazim, da vse družine krmo pospravijo do jutra. Sicer je kraval!
Pri meni se je enemu malemu priletelemu roju pripetilo, da je očitno na prahi zgubil matico in močno oslabel.
Ker neka družina ni ponoči spraznila pitalnika so njene čebele premagale prešibko obrambo tega brezmatičnika in navalile na njegove medene zaloge.

Čeprav sem takoj zjutraj opazil ta rop in odstranil panj z ostankom priletega roja, čebele še sedaj vsakič, ko jim zvečer dam krmo v velikem številu obletavajo mesto, kjer je bil ta panj.
Ko pa jim krme v pitalniku zmanjka, je mir! Torej odslej še večja previdnost!!!

Kaj pa je z varojo?
Za čuda je skoraj ne opažam. Niti na čebelah – predvsem nekdanjih pohabljenkah pred panji, ki jih sedaj ni – niti v trotji zalegi!
Ko sem odstranil zadnji sat trotovine iz moje najmočnejše družine nisem opazi v pokriti zalegi ob odkrivanju in izvlačenju žrk in bub nobene varoje.
Tudi ne v zamreženih pladnjih na podnici.

Pa nimam (še) dolgih satov z manšimi celicami, niti okroglih žrel itd. (se ne zafrkavam)!
Stvar je resna in zanimiva!
Ko bi le varojo tudi srečala pamet in se sama »disciplinirala«, kot se miši, majski hrošči in podoben mrčes!

Da je bila letošnja medena bera katastrofalna, že čivkajo vrabci!

Jaz drugič v moji čebelarski praksi nisem točil medu. Res pa je, da ga zadnja leta maksimalno puščam čebelam za prezimovanje in tudi sicer.
Ponovno pa sem se lahko prepričal, da maksimalno močne čebelje družine nekaj prinesejo tudi v najslabših letinah!
Ker imam namerno vse manj čebeljih družin, se mi ni dalo točiti medu od par najmočnejših družin.
Medeno mediščno satje od teh družin sem kar spravil v omaro in jim ga bom vrnil spomladi, da ga obnove in dopolnijo. Saj imam za dom še zaloge medu prejšnjih let.

Tako lahko vedno maksimalno čebelarimo pravi ljubitelji čebel –» petpanjičarji«!

Šest takih širokih satov medu je v tem katastrofalnem letu bera moje maksi družine.

Zlatko H · Objavljeno: 21 Jul 2014 22:10 Naslov sporočila:

g. Marjan,

Imam čisto kratko vprašanje. Ali ste morda opazili povezanost med številčnostjo družine in prisotnost varoje in morda starostjo matice, številčnostjo družine in napadenost z varojo?

lp
Zlatko

Marko · Objavljeno: 22 Jul 2014 07:45 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 22. julij 2014

Odgovor Zlatku

Vprašanje je nekoliko dvoumno, a se razumemo.
Žal se s tem zanimivim vprašanjem doslej nisem ukvarjal. Moral bi bolj vestno pri vseh družinah »odčitavati« odpadost varoj v zamreženi podstavek na podnicah.
Tako pa to počnem le pri nekaterih družinah in zelo neredno, ker nisem pogosto v čebelnjaku in tudi v tem pogledu bolj površen..

Bom pa se o tem vprašanju ob priliki posvetoval s čebelarjem, ki res vestno beleži podatke odpada varoj pri vseh njegovih družinah.
To število odpadlih varoj bi moral soočiti z oceno »čebelnosti« vsake družine (kar bo določena težava in le približek), ter tudi s starostjo matic (kar je razmeroma lažje).

Mene bi zanimala tudi genetska odvisnost matic na odpornost njene čebelne zalege proti varoji (čistilni nagon in še kaj…) – torej ne le starost.
V tem predvsem vidim razlike napadenosti varoj v posamezni družini. Na to pa žal ne moremo vplivati drugače, kot morebiti s selekcijo, ki pa je tako, tako!

Zanimivih vprašanj pri čebelarjenju ne zmanjka. Čast bogu!

Marko · Objavljeno: 22 Jul 2014 07:56 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 22. julij 2014

Črno (staro, mnogokrat zaleženo) satje

»Neštetokrat« sem že pisal, da ne le jaz, temveč očitno tudi čebele neizmerno ljubijo staro, mnogokrat zaleženo satje!
Tako je tudi mnenje mnogih »desidentskih« čebelarjev.
Naj spomnim le na upravičeno vse časti deležnega človeka, čebelarja, misleca in praktika Francelna, ki je žal prezgodaj odšel
iz kanadskega inozemstva »past« čebele v onostranstvo. Tudi on je častil staro satje.

Staro satje imam predvsem rad:
- ker ga (skoraj) ni potrebno nikoli menjavati z mladim,
- ker ga hitreje in brez poškodb ter kvalitetnega iztočim polnega medu,
- ker (baje) ob zdravem gostovanju voskovnih moljev v njem dokazuje, da je črno satje tudi zdrava posoda za med.

Čebelam pa vidno prija staro satje:
- ker ga najraje obsedajo in koristijo za zaleganje in shranjevanje medu in obnožine!

Zakaj vse to, ne mislim razlagati in tudi ne vem vseh odgovorov.
A tako pač vidim.

Čebelarska znanost teoretično temu oporeka na vso moč.
Še pred varozo so očitali staremu satju nehigieno – leglo raznih bolezni in slabšanja kvalitete medu iz njega.
Tudi jim niso bile po volji nekoliko zožene celice zaradi kopičenja oblog.

V novejšem času pa so tem očitkom dodali še podatke o vsrkavanju nekaterih strupenih protivaroznih pripravkov v satje, oz vosek.

Čebelarim od nekdaj s starimi sati, ne glede, koliko let so v panjih.
Če so le lepo zgrajeni s čebelnimi celicami, kot npr. ta fotografija mojega tipičnega satja.

Star tridelni ali enodelni AŽ-sat poln medu je zlahka točiti brez poškodb.
Zrel med čebele pokrivajo z voščenimi pokrovci, ki jim pridajo ali vzamejo nekaj gradiva iz satja ali voščenih prizidkov
v okolici – če je to staro in temno, pokrovca in tudi mlado satje z njim potemnijo.

To so stara znanja.

Sedaj pa še malo znanja o črnem satju iz tujih logov.

V mesečniku »Bienen aktuell« avstrijskih čebelarjev (okt. 2011) je poročilo o znanstveni raziskavi
lastnosti in kvaliteti medu, če ima človek – čebelar svoje prste zraven.
Raziskava je natančno izvedena in tam opisana.

Tu navajam le par zaključkov, ki tičejo teh starih, črnih, mnogokrat zaleženih in stalno uporabljanih satov:

- na barvo medu starost (temnost) satja ne vpliva
- sledovi cvetnega prahu so rezultanta vseh tam v preteklosti skladiščene obnožine
- ostanki sredstev kemičnih tretiranjih proti varoji niso ugotovljeni v medu iz temnega satja

Vendar je vosek v teh satih zaznavno obremenjen s temi kemikalijami tudi po 16. letih. Delno celo v vosku proste gradnje.

Bogastvo mineralov v medu iz takega temnega satja večinoma višji , kot iz naravno grajenega satja.

Iz navedenega vira: razlika med mladim in starim satjem je očitna.

Mlado – svetlo – medeno satje zgleda okusneje.

Dodajam še primer, ko sem pred mnogimi leti nekje prebral in tudi se mi zdi še sedaj logično, da je
žvečenje starega satja z medom zaradi vsebin, ki jih ima to satje posebno zdravo.

Seveda v času in v primerih , ko to satje ni prišlo v stik s strupenimi kemikalijami.

Tak med v satju je bil tedaj iskan in nekaj posebno dragocenega.

klopotec · Objavljeno: 22 Jul 2014 09:31 Naslov sporočila:

Podatki te raziskave so zelo zanimivi, vzpodbudni, kažejo na pravilnost usmeritve proti staremu satju.

Tu

"
Bogastvo mineralov v medu iz takega temnega satja večinoma višji , kot iz naravno grajenega satja."

pa je verjetno lapsus. Mislim da bi moralo biti "kot iz mladega svetlega satja".
Ali pa nisem kaj prav razumel?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 22 Jul 2014 11:11 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 22. julij 2014

Odgovor Klopotcu

Tudi meni se je zdelo originalno besedilo na tem mestu in še ponekod v tem smislu dvoumno ali premalo natančno.
Imamo Slovenci zelo natančno izrazoslovje (npr dvojino itd) – ali pa tudi jaz nisem prav razumel nemškega besedila.

Pripomnim, da to prevajam na pamet – kot mi je ostala nemščina še iz šolskih klopi med okupacijo Nemcev na Gorenjskem (ko so nas okupirali in priključili
Veliki Nemčiji sem bil star 10 let in v šoli takoj poslušati in skušati govoriti po nemško.
Spomnim se, da sem nekoč za kazen moral napisati 100 krat: »In der Schule darf man nur Deutsh sprechen«.

Zato zadnjo stran te raziskave kar predstavim v originalu, da ne bo nesporazumov.
Moj prevod zadnjega odstavka pa se mi zdi še vedno dokaj dobeseden, čeprav je res dvoumen.

Nemško besedo Wildbauwabe razumem v slovenskem prevodu dobesedno kot divje (naravno, prosto – brez satnic) grajeni sat.

V raziskavi pišejo , da so primerjali kvaliteto medu iz temnih (črnih) satov in satih, ki so jih zgradile čebele prosto – naravno - v satnikih pod trakovi satnic.
Ni pa jasno, ali so v teh primerih raziskovali kvaliteto medu v prosto (divje) grajenih satih, ki so bili ali pa niso bili že večkrat zaleženi, torej tudi temnih oz. črnih.

Marko · Objavljeno: 28 Jul 2014 08:12 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 27. julij 2014

Konec pašnega obdobja

Da je poleti konec možnih izdatnejših čebeljih paš so tudi meni te dni (kot prastaro čebelarsko spoznanje) spet – tako, kot vsako leto - pokazale čebele same.
Pred žrelom, na panjski bradi, nastopi skupina čebel, ki jim je osnovno opravilo gladenje (oblanje, pleskanje, poliranje…) naletne površine pred žrelom.

Ko natančno in od blizu opazujem tako početje posamezne čebele, vidim razločno, da v fazi gladenja naletne površine, to počne z razprtimim čeljustmi in verjetno tudi z istegnjenim jezičkom.
Zato bi kar pritrdil navedbi iz že citirane Knjige o čebelah, da to površino ne le oblajo, gladijo ali polirajo, temveč tudi na nek način pleskajo ali vsaj čistijo.

Takole tam piše med drugim:

Marko · Objavljeno: 28 Jul 2014 08:15 Naslov sporočila:

Marjan Debelak, 28. julij 2014

Kako je pri meni z vodo za čebele?

Ker imam čebele ob hiši sem jim napeljal vodo iz vodovoda, da imajo čebele, zaradi pogoste odsotnosti vedno na razpolago svežo, čisto in zdravo vodo.
Čim bliže čebelam, na soncu in pod drevesom, ki zaradi omejevanja preleta, preprečuje onesnašenje vode z iztrebki čebel.
Voda iz cevke kaplja na gornji del tesno zloženih zdravilnih šotnih »opek«, ki sem jih položil na poševno desko.
Na ta način so vedno napojene z vodo.

To je odlično služilo svojemu namenu, dokler čebele niso imele v bližini nobene druge (za njih očitno še boljše) možnosti.
Ko so si pri sosedu omislili velik, odprt, zarjavel pločevinasti sod, kamor se je stekala deževnica iz barake in je bil vedno poln vode za občasno zalivanje rož, je ta voda
postala za čebele privlačnejša od moje vode iz vodovoda. Saj vemo, sosedovo je vedno boljše!
Moj napajalnik so skoraj popolnoma zapustile.

Opazil sem, da so celo luže na bližnji vozni poti, ki so se napajale od solzenja naravne talne vode, postale bolj privlačne za čebele, kot iz domačega napajalnika, čeprav zdravilno šotnega.

Ko pa je lansko leto manjši zemeljski plaz odkril del pobočja v bližini in se je tudi tam pojavilo solzenje talne vode ali studenčnice, je postalo to glavno napajališče.
Čebele že vejo kaj je za njih najboljše!

MarjanD · Objavljeno: 28 Jul 2014 17:33 Naslov sporočila:

Lep pozdrav vsem bralcem (bralkam?) in razpravljalcem v tem forumu!

V ta samostojni vnos besedila v forum, me je spravil (potunkal) eden od dveh nadvse izredno prijaznih in potrpežljivih urednikov tega foruma (Marko). Se mu iskreno zahvalim, čeprav ta hip še ne vem, če bo to res uspelo. Ampak - navodila mi servira po tekočem traku in ni vrag, da ne bi delovalo, saj bi še slepec spregledal...?!

Nekoliko prelamljam moje zaobljube in se še vedno oglašam, čeprav doslej še nimam v tem forumu sogovornika, ki bi se aktivno vključeval v te razprave kot naš klasični čebelar z žnideršiči in čebelaril vsaj perspektivno v našem prelepem in izredno koristnem čebelnjaku. Eden ali dva sta se v to spustila, a "nato vse tiho je bilo"... Morda bo kmalu (enkrat) bolje - po mojem okusu?!

Moje prispevke bom še vedno objavljal - jih bo eden ali drug objavljal -v glavnem v tej moji "temi", ki ji jaz rečem kar rubrika ali kolumna. Kakšen krajši odziv pa bom morda le prislonil kot odgovor na aktualno tematiko, tam, kjer se je spočela debata. Seveda, če me bo ta zamotana tehnika ubogala?!

Moram se še veliko naučiti in vaja dela mojstra!?

Naj vam čebelice naklonijo radosti, naša briga zanje korist in v naravi več medenja kot puščobe!

Marjan

tedi · Objavljeno: 28 Jul 2014 17:39 Naslov sporočila:

Čestitam! Ena od mojih želja se je uresničila.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Marko · Objavljeno: 28 Jul 2014 19:29 Naslov sporočila:

MarjanD · Objavljeno: 28 Jul 2014 20:15 Naslov sporočila:

Ker sem enakopravno pri besedi:
(objavljam isto besedilo tudi tukaj)

Po mojem bi se bilo dobro otresti nekaterih neprimernih, da ne rečem neustreznih čebelarskih izrazov. Na primer:
- da so lahko neki rodovi čebel inteligentni, vsi drugi pa po tej logiki neinteligentni, oz. tiste čebele, ki se izležejo malo prej od običajnih -da postanejo inteligentne...
Po moji pameti bi se moralo reči kvečjemu, da so take čebele za kakšno stvar nekoliko sposobnejše od običajnih (v našem primeru, ki je sprožil to naslavljanje, da so morda sposobnejše pri samoobrambi pred varojo - pa verjetno nič drugega).

Pri zdravljenju čebeljih družin, ki imajo poapnelo zalego imam že nekaj izkušenj in moram reči, da mi je prav prišla tudi bežna opomba, da g. Brndušić odpravlja pri čebelah poapnelo zalego z vstavljanjem žveplenih lističev v gnezdo.
Jaz sem nezaležene sate iz dveh družin, ki sem ji ma uničil vse sate s poapnelo zalego, dal v omaro in zažveplal s temi lističi (ki se uporabljajo pri žveplanju vinskih sodov, da tam uničijo plesenin še kaj). Saj je vzrok poapnelosti neka plesen! Upam, da sem jih razkužil.
Ker se je v teh družinah poapnelost zalege spet obnovila sem jima sicer namenil menjavo matic (za kar se zelo težko odločam), sem jima po tem namigu dal take lističe v gnezdo. Prav presenečem sem, ker sedaj skoraj ne vidim več izmetanih poapnelih bub. Morda pa to res deluje? Ko bi le!

MarjanD · Objavljeno: 30 Jul 2014 07:41 Naslov sporočila:

Moji AŽ maksi »nukleusi« (malosatni panjski nebotičniki) – v obstoječih žnideršičih.
(aktualno razmišljanje na zalogo)

Kdor je že videl moje AŽ-maksije v polni velikosti v fotografijah in skicah mu je iz gornje skice razvidno, kako bi lahko z AŽ -panji dosegel
podobne učinke, kot v Brnduševićevih nakladnih »nukleusih«.

Zanima me predvsem, v kakšni meri Brnduševićeva metoda v resnici tudi v naših razmerah pogubno učinkuje na varojo.

V AŽ panj bi pač zvrtal ustrezno novo žrelo pod stropom satja z zalego (v dveh etažah AŽ satov).
Žrelo pod gnezdom bi brez problemov hermetično zaprl in prav tako zadnji del panja, ko ne pregledujem gnezda.
Pred novo žrelo bi pripel prilagojeno ohišje »lesice«. (Glej levo skico prereza skozi tako ureditev).

Pri mojih devetsatnih AŽ maksijih (trojčkih) ima družina na razpolago šest etaž z devetimi sati = 54 satov!

Če v grobem primerjam panjsko (satno) prostornino petsatnih Brnduševićevih »nukleusev«, imajo le-ti v eni etaži (nakladi)
satne prostornine za ca. 2 in pol AŽ sata. Pri šestih takih etažah (nakladah) torej za ca. 15 AŽ satov.
Torej za 3 AŽ sate manj kot jih gre v en moj devetsatni AŽ!

Ob takem podatku ni čudno in je razmisleka vredno, da se tako nastanjena družina lahko navpično eksplozivno razvija in hitro ali sploh
nanosi nad tem sate z zalego tudi velike medene »kape« na gornjih, tako zoženih etažah!

Kako bi to zoženje panja uredil pri mojih AŽ-maksijih sem sicer že opisoval, pa ga sedaj še malo dopolnjujem.

AŽ-maksi (trojček) bi v notranjosti poljubno montažno pregradil z vstavitvijo pregradnih desk v debelini satov.
Ker imam jaz devetsatne AŽ-panje bi na eni strani nastal nebotični »nukleus« s petimi AŽ sati v eni etaži.

To je sicer ca. enkrat več, kot pri Br. »nukleusih«, a precej manj, kot pri mojih običajnih AŽ-maksijih!
Namesto 54 satov bi ta moj večji nebotični »nukleus« imel prostora za 30 AŽ satov. (Glej skico prereza pod B).

Na drugem delu pregrade bi dobil panjski prostor za manjši nebotični »nukleus« s tremi AŽ sati v eni etaži in pri šestih etažah 18 AŽ satov.
Ima satno prostornino še vedno malo večjo, kot BN panji v preizkušanju tudi pri nas, a verjetno v AŽ-panjih najbolj dosegljivo in primerljivo.

Predvsem prvoomenjeni razlog (vpliv »vodotesne« posode čebeljega gnezda in posledično gornje žrelo), nama z Igorjem
postaja zanimiv tudi iz nekih posebnih lastnih razmislekov.

Bomo videli, kaj bo iz tega ratalo!? Velja preizkusiti!

Marko · Objavljeno: 30 Jul 2014 07:48 Naslov sporočila:

Vprašanje: se splača toliko spreminjati AŽ ?

Malce sem v dvomih glede 'zrako-tesnosti' pregrad v posameznem AŽ boksu, ker se je v praksi pokazalo, da mora res tesniti, sicer imajo čebele dveh sosednjih družin ves čas vojno - dokler ene matice ne pokončajo.

Sicer pa sem že večkrat predlagal AŽ-jevcem: zaprite vsaj spodnje klasično tradicionalno legandarno itd. žrelo in izvrtajte pod vrhom prednje stene okroglo luknjo.

Za začetek recimo Smile

.

MarjanD · Objavljeno: 30 Jul 2014 13:15 Naslov sporočila: Par pojasnil

Marku (in drugim) bi rad pojasnil par stvari.

(Na žalost se mi je ves obširni tekst za ta odgovod zbrisal, ko sem ga hotel poslati)

Zato sedaj samo na kratko:

- Meni se vse, kar delam pri čebelah "splača". Tudi ta mala prilagoditev mojih stoletnih AŽ-panjev neki novi tehnologiji.
- Ne mislim pa jo uporabiti prej, predno ne bo nedvomno preverjena v naši praksi.
- "Vodotesnost" imenujem v smislu, da je zalegalni del panja kot nekakšen odkrit lonec, ki drži vodo do roba zgornjega žrela, ne pa neprodušno zraka.
- Čebele dveh družin v moji bogati praksi se ne koljejo, niti si ne uničijo matice, če sta povezani preko matične rešetke. To sem uspešno preizkušal z dvomatičnimi ureditvami. Opisano v člankih SČ in v moji čebelarski spletni strani.

Zaenkrat toliko in lep pozdrav!

lakotnyk · Objavljeno: 30 Jul 2014 13:40 Naslov sporočila: Re: Par pojasnil

Zlatko H · Objavljeno: 30 Jul 2014 14:10 Naslov sporočila:

Peter,

Ločiti dve družini samo z matično rešetko, bi bil po mojem občutku čista polomija. Vonj ene matice je vonj cele družine, ti pa bi imel dve matice, torej dva vonja, dve družini, čebele, ki bi lahko prehajale non stop skozi obe nakladi in na koncu bi imel obilo mrtvic pred žrelom, saj bi ene in druge čebele takoj poskušale ubiti drugo matico, ki pa ima seveda svojo zašćito/svoje čebele in rezultat bi bil hitro znan.

lp
Zlatko

lakotnyk · Objavljeno: 30 Jul 2014 14:26 Naslov sporočila:

zlatko, zdaj nisem prepričan če si prebral kar je napisal marjan, ali pa jaz nisem razumel napisanega.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

BorisP · Objavljeno: 30 Jul 2014 15:15 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 30 Jul 2014 15:21 Naslov sporočila: Re: Par pojasnil

Marjanu v pojasnilo

Marko · Objavljeno: 30 Jul 2014 15:26 Naslov sporočila:

MarjanD · Objavljeno: 30 Jul 2014 15:42 Naslov sporočila:

lakotnyk:
tukaj me pa nekaj zanima.
če se zgodi da recimo čebelar začetnik naredi več zadev narobe in spravi družino do konca poletja na kolena Very Happy
ali je možno tako družino v eni nakladi enostavno preko rešetke poveznit na drugo močnejšo družino. ali ne bodo čebele satja zapolnile z medičino?

če pa je slabša družina nameščena spodaj, se pravi pod močnejšo. Ali ji ne bodo potem čebele iz zgornje družine pobrale vso hrano in jo znosile gor?

kako se potem čebele obnašajo, se še vedno tretirajo kot ločena družina? si hodijo krast hrano?
sprašujem ker me zanima kaj v bistvu lahko narediš če nočeš izgubit matice, za katero ne veš ali je res slaba, ali pa je slabo delovala samo zaradi čebelarjevega napačnega postopanja?!

Tako preprosto pa to ni!
Bom pojasnil na kratko iz mojih različnih "dvomatičnih" izkušenj, oziroma načinov:
- Ena družina je spodaj s svojim žrelom. Druga družina je tik nad njo tudi s svojim žrelom. Med seboj sta sprva popolnoma ločeni. Če jih želim združiti (čebelariti v sezoni dvomatično) in ohraniti vsaj začasno matici obeh družin, da še naprej zalegata, ne spremenim nič drugega, kot na do takrat pokrito panjsko veho (pri mojih AŽ-maksijih) porinem matično rešetko. Obe družini imata nato še vedno odprti svoji panjski žreli. Čebele se počasi seznanijo in zedinijo tako, da ohranijo vsaka družina svojo matico (pri meni do konca sezone).
- Če sem želel nato popolnoma združiti obe družini s podobno dobrima maticama, da je v panju ostala le ena matica, sem samo odstranil matično rešetko in zaprl eno panjsko žrelo od dotakratnih dveh.

- Drugačne dvomatične primere sem imel, ko sta imela dva dela družine skupno žrelo, a sta bila med seboj ločena z matično rešetko, da se matici nista srečali in spopadli. Večinoma sem imel tako ureditev s staro matico s svojo zalego v zakladi, spredaj - ob žrelu, da se je lahko sprašila - pa mlado matico. Ustvarjena je bila s tem nekakšna oblika, ko družina prelega in sta v panju vsaj nekaj časa obe matici. Nobenih nasprotij ni!

Sedaj pa moje mišljenje na vprašanje:
Ne bi tako ravnal, Peter! Prej bi odvzel matico iz družine, ki jo bi nameraval pridružiti drugi. Če bi jo hotel ohraniti bi naredil z njo malo družinico po znanih receptih. Šele, ko bi se ta družina osvestila brezmatičnosti in še ne bi pričela sama reševati problema z vzgojo matice iz sasilnih matičnikov - torej že čez dan ali dva - , bi družino pridružil tako, da bi se pridružile počasi! Zato je pri roki malo naluknjan časopisni papir, ki ga položiš v prostor med eno in drugo družino.
Če boš tako združeno družino hranil ali pa bo paša, bodo seveda čebele nosile hrano tja, kjer je po njihovih zakonih pravilno. Torej nad ali za gnezdo.

Srečno in pametno uredi zadevo!

LP! Marjan

MarjanD

Boris, najprej hvala za pojasnilo mojih začetniških težav s tem pisanjem in pošiljanjem!
Mi je tvoja razlaga čisto dovolj jasna - tiste podrobnosti, oz variante pa itak zame niso važne.
Sedaj treniram še druge odgovore.

Marko:
Sam nimam lastnih izkušenj, a poznam tri čebelarje, ki so mi pravili prav o tem: če sta družini ločeni - recimo v LR, da si lažje predstavljamo - v sredini naklade s pregradno desko in ta ni "vodotesna" (ne vzeti povsem dobesedno), potem je med tema družinama vojna, kot sem napisal.

Moramo ločiti razmere, ko je med družinama popolna ločitev prehodov, a so med njima morda ostale kakšne panjske reže (špranje) skozi katere čebele ne morejo, pač pa se lahko "vidijo". V takem primeru ne more priti do nikakršnjih vojn med njima.
To se lahko zgodi pri slabšem montažnem notranjem pregrajevanju panja ali panjev, kar pa ni noben tovrstni problem! Seveda pa ne sme biti tako velikih špranj, da bi skoznje prehajale čebele!

OK!?

[/b]

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli