|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 09 Jun 2011 18:10 Naslov sporočila: O čebelah in MRAVLJAH |
|
|
O čebelah in MRAVLJAH
Danes zjutraj sem, v splošni Warre temi, napisal o mravljah:
Mravlje, kot ose, imajo rajši meso kot sladkarijo ali kisli cvetni prah. Posebej proti jeseni. Rade trgajo karkoli je mesenega, tudi za deževnika se "stepejo".
Čebela je sorodnica mravlje in ose, a prav to mesojedstvo nam govori, da je daleč od njih, da je to neka druga veja evolucije, o čemer nam bo več enkrat napisal Zlatko, čakam na tekst .
Mravlje niso problem, razen tiste, ki so pri meni, ta-največje, črne. So tam, kjer je kaj gozda ali grmovja. Strašne so! Oprezajo za šibko družino s kakšno poklino v panju, se zbirajo v jate in potem udarijo. Borijo se s čebelami in ne odnehajo nikoli, tudi ko so mrtve in visijo na njih. Zato je Anton Janša svetoval takšna mravljišča vsekakor uničiti. A le kje imajo dom, to je nemogoče najti. Manjše mravlje pa le rade delajo gnezdeca v "blazini", oziroma gor grejejo jajčka in pospravljajo nesnago naokoli, recimo razrežejo in odnesejo mrtvo čebelo.
Jaz noge stojišč namažem z biotol pasto (za lovljenje miši in podgan) in mravljam je preprečen dostop, a to naredim le, če vidim, da so se začele zbirati velike, črne. Zelo so zvite; ko jih zasačiš, se skrijejo po kotih in mirujejo uro dolgo, ker vedo, kaj delajo.
Čebelarska znanost v knjigah pravi, da se čebele branijo predvsem s pahljanjem proti mravlji, sam pa sem zaznal malo bolj sofisticiran sistem obrambe; čebela ne le da pahlja, ampak tudi uporabi svoj "parfum", žlezo, ki mravljo dobro zmede, da se po dveh poskusih vsaj začasno umakne. Zaradi tega črne velike udarijo v trumi, tudi po 50 naenkrat. In vedno le družino, ki jo smatrajo za šibko. Če premestiš in imaš tam močno družino, bodo še vedno dolgo časa preučevale, tudi še naslednje leto, dokler ne pogruntajo, da tam res nimajo kaj iskati.
____________________________________________________________
POPOLDAN:
Ko mi je pred petimi dnevi rojil drugi roj iz koša, sem ga vložil v en W zaboj, ker pa še nisem imel časa izgotoviti W-"blazino" zanj, sem ga pokril le s pregrinjalom in pa odejico, ter čez naveznil streho.
Danes pa sem šel stvar urediti do konca. Ko sem dvignil W streho, me je čakal malo grozljiv prizor:
Kot vidite na sliki, so mravlje velikanke, večje od 2 cm, praktično naredile gnezdo zgoraj in že natrgale, navrtale začasno odejo. Samo še kak dan so rabile, da nagrizejo še pregrinjalo nad letvicami in potem bi hitro uničile družinico spodaj, ki šele gradi prve sate.
Te mravlje so strašne bojevnice in lovke. Zanimivo je, da so potrdile moj zgornji zapis, da se spravijo na najšibkejšo družino. Od treh družin na tem štantu so zbrale ravno to, najmlajšo in najbolj nebogljeno. Jasno je, da ne bi imela šans proti tem mravljam, če se ne bi vtaknil v to.
Naš čebelarski genij, Anton Janša, je zapisal:
Posamezne mravlje čebelam ne škodijo dosti, pač pa, če jih je več skupaj. Privabi jih medeni duh in napadejo slabe panje, a močnih ne, vdrejo vanje kjerkoli morejo, in prične se pravcata vojna. S svojimi kleščicami se čebel tako močno oprimejo za noge, da vise še mrtve na njih in jih čebele vlačijo še po zraku za sabo. Čebele jih ne zagrabijo lahko, ampak jim pomole zadek nasproti ter jih skušajo z utripanjem kril odpoditi. Oddaljene mravlje ne opravijo dosti, a v bližini čebelnjaka jih nikar ne trpi. Mravljišča jim razderi in jih kolikor mogoče veliko pomori ...
Morda A. Janša ni poznal varoje, mnoge stvari pa, ki jih je opisal pri čebelah, veljajo še danes, saj se čebele v tem času niso tako zelo spremenile. 99% industrijskih čebelarjev pravi, da mravlje niso škodljive, a to je le dokaz da slabo opazujejo ali pa sploh še niso videli teh velikih zverinic. Jaz sem jih že nekajkrat.
Mravelj nisem ubijal, samo otresel sem jih in potem noge stojišča namazal z biotol pasto za lovljenje miši. Tako mravlje ne morejo gor in si pač najdejo drugo zaposlitev.
Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 15 Sep 2011 14:03 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem niti vedel, da obstajajo diplomske naloge na temo čebele, tu je ena, če koga zanima malo pobrskati, zanimiva se mi zdi tudi v delu, ko govori o mravljični kislini in obnašanju čebel.
Zvonka BRICMAN
OBRAMBNO VEDENJE MEDONOSNE ČEBELE (Apis
mellifera carnica) PROTI RDEČI GOZDNI MRAVLJI
(Formica polyctena)
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študij
Ljubljana,
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_bricman_zvonka.pdf
Lep dan še naprej
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MatejM
Pridružen/-a: 26.05. 2011, 08:28 Prispevkov: 767 Kraj: Bloke, 750 mnv
|
Objavljeno: 16 Sep 2011 07:25 Naslov sporočila: |
|
|
Včeraj sem opazoval panje-žrelo v povezavi z osami (jih je veliko). Zadeva, ki sem jo videl me je presunila. Prileti osa pred žrelo, se zapiši v čebelo, jo zgrabi in odnese. To, da pobirajo oslabele pred panji na tleh, sem videl in mi je jasno. Ampak to, mi en čas sploh ni bilo nič jasno.
LP, mm |
|
Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00 Prispevkov: 1578 Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
Objavljeno: 16 Sep 2011 07:46 Naslov sporočila: |
|
|
Če greš v gozd in daš košček mesa na tla, se bodo zanj steple tako mravlje kot ose, marmelado pa bodo pustile na miru. Čeprav so sorodnice čebel, so torej daleč nekje drugje od njih, kajti čebele se ne menijo za meso. Ose in sršeni z mesom hranijo zalego. Zato takole od zadaj naskakujejo čebele, a takoj odnehajo, če čebela zdravo reagira. Če pa je šibka, pride do naravne selekcije. In še nekaj boš opazil; ose letajo pri nižjih temperaturah kot čebele in zato ob hladnih jutrih ali večerih vstopajo v panje in skušajo priti do zalogajev, ali pa razkosajo mrtvo čebelo na podnici. Drugače pa ne morejo dosti škodovati, če je družina zdrava. Jaz jih vidim kot nekakšne čistilke. Če vidiš, da več os vstopa v panj, pa je to znamenje, da je s panjem v glavnem konec. Jaz pri sebi tega še nisem videl, so pa čebelarji povedali, da se zgodi: čebele ven, ose pa notri. To se lahko zgodi tudi ob napačnem tretiranju.
Lp j |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MatejM
Pridružen/-a: 26.05. 2011, 08:28 Prispevkov: 767 Kraj: Bloke, 750 mnv
|
Objavljeno: 16 Sep 2011 07:52 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Jernej, bom pozoren.
LP, mm |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18 Prispevkov: 42 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 29 Nov 2012 14:04 Naslov sporočila: Re: O čebelah in MRAVLJAH |
|
|
JernejM je napisal/a: | O čebelah in MRAVLJAH[
Danes zjutraj sem, v splošni Warre temi, napisal o mravljah:
Mravlje, kot ose, imajo rajši meso kot sladkarijo ali kisli cvetni prah. Posebej proti jeseni. Rade trgajo karkoli je mesenega, tudi za deževnika se "stepejo".
Čebela je sorodnica mravlje in ose, a prav to mesojedstvo nam govori, da je daleč od njih, da je to neka druga veja evolucije, o čemer nam bo več enkrat napisal Zlatko, čakam na tekst .
Mravlje niso problem, razen tiste, ki so pri meni, ta-največje, črne. So tam, kjer je kaj gozda ali grmovja. Strašne so! Oprezajo za šibko družino s kakšno poklino v panju, se zbirajo v jate in potem udarijo. Borijo se s čebelami in ne odnehajo nikoli, tudi ko so mrtve in visijo na njih. Zato je Anton Janša svetoval takšna mravljišča vsekakor uničiti. A le kje imajo dom, to je nemogoče najti. Manjše mravlje pa le rade delajo gnezdeca v "blazini", oziroma gor grejejo jajčka in pospravljajo nesnago naokoli, recimo razrežejo in odnesejo mrtvo čebelo.
Jaz noge stojišč namažem z biotol pasto (za lovljenje miši in podgan) in mravljam je preprečen dostop, a to naredim le, če vidim, da so se začele zbirati velike, črne. Zelo so zvite; ko jih zasačiš, se skrijejo po kotih in mirujejo uro dolgo, ker vedo, kaj delajo.
Čebelarska znanost v knjigah pravi, da se čebele branijo predvsem s pahljanjem proti mravlji, sam pa sem zaznal malo bolj sofisticiran sistem obrambe; čebela ne le da pahlja, ampak tudi uporabi svoj "parfum", žlezo, ki mravljo dobro zmede, da se po dveh poskusih vsaj začasno umakne. Zaradi tega črne velike udarijo v trumi, tudi po 50 naenkrat. In vedno le družino, ki jo smatrajo za šibko. Če premestiš in imaš tam močno družino, bodo še vedno dolgo časa preučevale, tudi še naslednje leto, dokler ne pogruntajo, da tam res nimajo kaj iskati.
____________________________________________________________
POPOLDAN:
Ko mi je pred petimi dnevi rojil drugi roj iz koša, sem ga vložil v en W zaboj, ker pa še nisem imel časa izgotoviti W-"blazino" zanj, sem ga pokril le s pregrinjalom in pa odejico, ter čez naveznil streho.
Danes pa sem šel stvar urediti do konca. Ko sem dvignil W streho, me je čakal malo grozljiv prizor:
Kot vidite na sliki, so mravlje velikanke, večje od 2 cm, praktično naredile gnezdo zgoraj in že natrgale, navrtale začasno odejo. Samo še kak dan so rabile, da nagrizejo še pregrinjalo nad letvicami in potem bi hitro uničile družinico spodaj, ki šele gradi prve sate.
Te mravlje so strašne bojevnice in lovke. Zanimivo je, da so potrdile moj zgornji zapis, da se spravijo na najšibkejšo družino. Od treh družin na tem štantu so zbrale ravno to, najmlajšo in najbolj nebogljeno. Jasno je, da ne bi imela šans proti tem mravljam, če se ne bi vtaknil v to.
Naš čebelarski genij, Anton Janša, je zapisal:
[b]Posamezne mravlje čebelam ne škodijo dosti, pač pa, če jih je več skupaj. Privabi jih medeni duh in napadejo slabe panje, a močnih ne, vdrejo vanje kjerkoli morejo, in prične se pravcata vojna. S svojimi kleščicami se čebel tako močno oprimejo za noge, da vise še mrtve na njih in jih čebele vlačijo še po zraku za sabo. Čebele jih ne zagrabijo lahko, ampak jim pomole zadek nasproti ter jih skušajo z utripanjem kril odpoditi. Oddaljene mravlje ne opravijo dosti, a v bližini čebelnjaka jih nikar ne trpi. Mravljišča jim razderi in jih kolikor mogoče veliko pomori ...
Morda A. Janša ni poznal varoje, mnoge stvari pa, ki jih je opisal pri čebelah, veljajo še danes, saj se čebele v tem času niso tako zelo spremenile. 99% industrijskih čebelarjev pravi, da mravlje niso škodljive, a to je le dokaz da slabo opazujejo ali pa sploh še niso videli teh velikih zverinic. Jaz sem jih že nekajkrat.
Mravelj nisem ubijal, samo otresel sem jih in potem noge stojišča namazal z biotol pasto za lovljenje miši. Tako mravlje ne morejo gor in si pač najdejo drugo zaposlitev.
Lp j |
-------------------------
Naj se tudi dotaknem mravelj. Eni čebelarji pravijo, da tam kjer so mravlje je pravi kraj za čebele. V glavnem to drži, samo če ni prehud napad mravelj. Opažam pa, da so postale pri nas v primestju mesta že nadležne mravlje faraonke, njihova prisotnost je postala po mojih izkušnjah zelo huda. V ta namen sem postavil pod vsak panj posodice in jih vsak tretji dan zalivam z vodo. Kako komunicirajo mravlje med seboj si oglesjte tale video:
http://www.youtube.com/watch?v=5CAjWaZx2Ks&feature=related
Naj roji in medi!
Jože _________________ Naj ROJI in medi!
Jože |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 05 Apr 2014 23:12 Naslov sporočila: |
|
|
Včeraj sem potikal čebulček na vrtu in vmes pokukal k dvema BN panjema, ki stojita poleg vrta.
Pred dvema dnevoma jih resnično še nisem opazil. Mravlje namreč.
Uh, koliko jih je bilo po podstavku in podnici panjev. Kar steze so se vile tja gor.
Nisem vedel, kaj bi. Samo gledal sem njihove transportne iz lukenj v zemlji po betonskem kvadru na desko podstavka in potem po podnici, kjer so se izgubile v špranji.
V roki sem držal vrečko s čebulčkom.
Ne vem, od kod misle, da jim pa morda čebula smrdi .
Iz vrečke sem vzel en čebulček in ga podrgnil po hrapavi površini deske podstavka, kjer je bila reka mravelj največja.
Res jim ne ugaja .
Nisem mogel zavrteti filma nazaj, ampak mravlje so kar izginile s tistega mesta, kjer sem 'zmlel' čebulček.
Opogumljen sem žrtvoval še štiri in premazal, natrl mesta, kjer so hodile mravlje, kar pa mi je ostalo v roki od čebulčka, položil v luknje v zemlji.
Mravlje so kar izhlapevale ! Kam, nimam pojma.
Danes ni bilo niti ene več.
Upam, da čebelam čebula pod panjem ne dela prevelikih komunikacijskih šumov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 06 Apr 2014 00:10 Naslov sporočila: |
|
|
marko, to je odlična informacija... hvala resnično tole rabim, ker imam z mravljami grozne težave, bom malo namazal tam kjer najraje hodijo... _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 06 Apr 2014 08:17 Naslov sporočila: |
|
|
Dobra eko zadeva. Za zdaj nisem imel težav z njimi, če pa bom, bom pa stisnil sok čebile, malo razredčil z vodo in pošprical s pršilko. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 25 Apr 2014 07:51 Naslov sporočila: |
|
|
Sporočam, da se mravlje po treh tednih niso vrnile. Bom spremljal še naprej in poročal.
Sončen jutranji pozdrav iz Logatca. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 25 Apr 2014 08:17 Naslov sporočila: |
|
|
He, he. Včeraj sem pometal pod nadstreškom in mam tudi eno rajdo mravelj. Sem se tedaj spomnil na tvoj recept.
Zaenkrat ne delajo neke škode pa jih bom kar pustil. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|