Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 21 Dec 2015 09:36 Naslov sporočila:

POGLED NAZAJ IN NAPREJ

Tole sem hotel napisati v temi Osnovne smernice, pa je zaklenjena.
Rad pa bi naredil nek rezime mojih bolj ali manj neuspešnih poskusov, ker bi mogoče lahko koga obvaroval razočaranj, ki sem jih doživel sam zaradi popolnoma neprimernega načina, na katerega sem se lotil spoznavanja čebel.
Bom pa tule.

Že dalj časa razmišljam, da bi bil čas, da se malo strne in analizira, kar smo počeli do sedaj in da se skuša odgovoriti na vprašanje, ali začetnik, ki bi rad čebelaril sonaravno, dobi na tem forumu dovolj dobre informacije, da bo lahko čebelaril. To pa pomeni, da bo ohranjal čebelje družine pri življenju, da ne bo vsako pomlad razočarano gledal praznih panjev in vedno znova iskal čebel.
Kakor jaz vidim stvari je odgovor ne.
Pobudnik tukaj je bil Jernej Mehle, ki je vso stvar začel z veliko vneme in vsekakor dobrimi nameni, žal pa po nekaj letih ugotovil, da tako (brez učinkovitih sredstev za omejevanje varoje v prvih nekaj letih ) ne gre.
Do enakega zaključka sem prišel tudi sam. Mislim pa, da je potrebno iskati v tej smeri in da po prvi fazi, ki traja kar precej let, čebelar lahko začne delovati v tej smeri, da izloči čebelje družine, ki so sposobne same opraviti z varojo.
Ni smiselno iskat napak za nazaj, razen če iščemo svoje. In še to je smiselno izključno tedaj, ko nam to lahko pomaga, da najdemo pravilno pot naprej.
Najprej se je seveda treba odločit za panjski sistem. Pri tej odločitvi je pomembno, da imamo v bližji okolici uspešnega čebelarja s panjskim sistemom, ki nas zanima. In ki skrbi za približno takšno število družin, kot jih želimo oskrbovati mi sami. Uspešen je tisti, ki konstantno ohranja neko število čebeljih družin in ki dobro obvlada potrebne posege v panjski sistem s katerim dela. Zaenkrat sem dobil občutek, da so vsi panjski sistemi dobri, v ožji izbor pa moramo vzeti tiste, ki ustrezajo pašnim razmeram in ki jih imamo v bližini, da bomo imeli mentorja čim bolj pri roki.
Začetnik se ne bo mogel dovolj hitro naučiti osnov čebelarjenja, če ne bo imel ustreznega mentorja. Prav tako se ne bo naučil čebelarjenja, če se bo odločil za kakršnokoli obliko z nepremičnim, fiksnim satjem. Ne bom govoril za druge na tem forumu, pri meni je bila to velika napaka in dve leti sem izgubil z nepremičnim satjem, ki mi niso dalo skoraj nič. Pravzaprav čisto nič. Pač sem poslušal tiste, ki z nepremičnim satjem niso imeli nobenih izkušenj. Kriv sem si seveda sam, ker bi pri teh letih že moral vedeti, da mi lahko svetujejo samo tisti, ki stvar poznajo.
V vsakem primeru torej premično satje, ki nam omogoča da panj odpremo, izvlečemo sat in začnemo ločevat trota od čebele in matice, staro in mlado čebelo, zdravo od bolne in še vseh tisoč ostalih stvari, ki se dajo videti in naučiti le tako, da vzamemo sat v roke in si ga podrobno ogledujemo.
Ne se dat zavest romantičnim pravljicam kako bodo čebele vse same najbolje postorile. Večino stvari bodo postorile, nekaterih pa ne bodo in bodo rabile pomoč. Dokler se ne bomo naučili čebelariti, izvajati osnovne čebelarske posege v panj in dokler ne bomo iz večjega števila družin znali izbrati takšnih, ki bi morda lahko same opravile z večino stvari, tudi ali predsvem z varojo, tako dolgo bomo morali s čebelami, ki so danes »na razpolago«, početi marsikaj, kar ni tako sonaravno kot bi želeli, vključno s tretiranjem.
Tu nas je večina, lahko rečem vsi, ravnala napačno, ko smo kar vse čebelje družine prepuščali »samoobrambi«, brez ustreznega varstva pred varojo, čeprav večina družin tega v osnovi ni bila sposobna. Že vnaprej smo jih obsodili na propad, kar je, vsaj zame v naprej, nedopustno in neodgovorno. Bolj od kakršnegakoli tretiranja.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 21 Dec 2015 10:09 Naslov sporočila:

pa ne vem istok, to je tvoje mnenje. ne vem če je to kar smernica. če se ostali strinjajo, pa lahko tudi prekopiram tja, oziroma odklenem in nakopiraš sam.

zadnji markov prispevek, mi je zelo blizu in predzadnji odstavek še posebej.

klopotec · Objavljeno: 21 Dec 2015 10:40 Naslov sporočila:

Ne ne, seveda ni smernica. Daleč od tega. To je samo moj pogled.
Menim pa, da je v smernicah usodna napaka, ki je pripeljala do tega, da smo izgubili zelo veliko družin. In sem želel slišati mnenja drugih.
Tole sem napisal za uvod, ker je še veliko stvari o katerih želim slišati vaša mnenja, ampak počasi.

Lahko to ostane kar tu, morda je še bolje tako. Vsi pa ste vabljeni da komentirate.
Torej, kar tu naj ostane.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 21 Dec 2015 15:01 Naslov sporočila:

morda ne bi škodovalo, da bi bilo to nekje v svoji temi, bom pa zaenkrat nadaljeval kar tu.

Nisem prepričan da je v smernicah res usodna napaka, jernej je ponavljal, da je smiselno(treba) najprej imeti določeno število družin, ki se jih tretira normalno, potem pa se od njih odbira take na katerih se dela preizkus "trpežnosti". Vsaj tako sem jaz razumel, morda nisem dobro razumel? Ali pa nismo vsi razumeli enako?

Jaz osebno sem bil neučakan in sem hotel brez tega zaledja v testiranja, kar me je teplo po glavi, zdaj sem se pač odločil, da bom prvo poskrbel za stabilno število čebel, ki bodo na kislinah, potem pa bom lahko preizkušal... ampak neučakanost je bil moj problem in ne problem napačnih smernic.

Menim, da so vsi, ki berejo ta forum, vedeli kaj jih čaka.

Se pa strinjam, da je o smernicah vedno smiselno še kakšno reči, in sploh se mi zdi dobro, da na koncu/začetku vsakega leta, rečemo kakšno na to temo.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 21 Dec 2015 16:19 Naslov sporočila:

Ko prinesemo prve čebele domov, prinesemo čebele, ki skoraj gotovo niso sposobne same preživeti. Brez tretiranja.
Kako pa vemo, ali so sposobne ali ne? Začetnik tega niti slučajno ne more presoditi. Pa tudi večina klasičnih čebelarjev ne. Ker ne razmišljajo v to smer.
Zato je po mojem mnenju teba začeti z mentorjem lepo po vrsti in se med drugim naučiti tudi spremljati širjenje varoje in ukrepe za njeno omejevanje.

Zdaj je na razpolago vedno več stvari za omejevanje varoj brez strupov. Za moje pojme so povsem dovolj kisline, eterična olja in izrezovanje trotovine.
Kdaj izrezovati trotovino je zelo zanimivo vprašanje in bi se mu skozi zimo lahko malo bolj posvetili. Kolikor sem zadnje čase malo podrobneje bral o obnašanju varoje, jo mnogi izrezujejo prehitro. Takrat, ko varoje še v celicah sploh ni. Odstranit jo je treba ko zacvetijo koščičarji tam nekje v drugi polovici aprila. Ampak o tem na drugem mestu.

Nesmiselno je prinest domov čebele, nato pa upati na neka nepreverjena sredstva in izgubljati družine in čas s posipavanjem s sladkorjem, žveplovim cvetom in podobnimi zadevami. Treba se je pustiti voditi dobremu mentorju in v dveh letih imamo lahko že nekaj družin. V štirih ali petih letih se že naučimo osnov in imamo neko optimalno število družin.

Skozi ves ta čas pa se je treba učit prepoznat družine, ki bi bile morda sposobne preživet same. Nekaj stvari zdaj že vemo, marsikaj pa se bomo morali še naučit od tistih ki gotovo znajo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 21 Dec 2015 16:27 Naslov sporočila:

Aha, Peter. Jaz sem Jerneja razumel, da je treba takoj prenehat s tretiranjem, ker se sicer čebelam da potuha, se jih poleni, zmanjša njihove že tako zakrnele samočistilne sposobnosti itd..........

Če pa je vseeno prehudo z varojo potem pa apitehnični ukrepi, kak Apiguard..........

To za mene ni sprejemljivo, ker nam je vsa dosedanja praksa pokazala, da je še vedno bilo prehudo z varojo.
Zato se mora vsak z mentorjem naučit uspešno omejit varojo.

To je za mene usodna napaka (poleg tistih, ki sem jih že naštel).
Mogoče sem narobe razumel, mislim pa da smo vsi razumeli tako in uspešno prišli ob vse družine, ki smo jih v preteklih letih prinesli domov.
Ampak govoril bom samo iz svojih izkušenj, ker za vse pa ne vem kako so krmarili v zadnji štirih ali petih letih, kar se družimo tule.
Sam zdaj prehajam v tretjo sezono, ko sem uspel preživeti čebele. Upam da bo tudi ta zima uspešna in bo spomladi spet kaj priletelo iz panjev Very Happy

.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 21 Dec 2015 18:46 Naslov sporočila:

sem prepričan da bo veliko priletelo, pri sebi pa upam da ne bodo leteli roji Very Happy

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 21 Dec 2015 21:39 Naslov sporočila:

Evo Istok, tvoj prispevek me je prepričal, da bom spet kaj napisal, čeprav sem že obupal nad nami (sem seveda štejem tudi sebe).

Sam sem prepričan, da je potrebno ločevati dva načina čebelarjenja, ki jih med seboj ne gre mešati in kar pomeni tudi ločene lokacije. Torej tretiranih čebel ne smemo imeti na isti lokaciji z netretiranimi. Lokacija, kjer se gremo poizkuse mora biti dovolj stran od drugih čebel, sicer bomo imeli dodatne težave.

In z nekaj panji se ne da narediti prav veliko. Če hočemo karkoli narediti je potrebno na "ločeni lokaciji" skrbeti za večje število družin. Z nekaj družinami se ne da narediti nič. In izgube na tej ločeni lokaciji ne smemi šteti za osebni poraz, da nismo sposobni preživeti čebel. In za tak način so zelo zelo primerni nukleusi.

In ko imamo večje število družin na ločeni lokaciji lahko preizkušamo razne načine, ki vsak zase sicer ne pomenijo veliko, a vsi skupaj lahko dajo tisto odločilno pomoč nekaj družinam (ki imajo v sebi ta genski potencial) da lahko preživijo.

Ali jim pri tem pomagati z "mehkimi sredstvi", pa je moje mnenje naslednje, samo sladkor, eterična olja, izločanje okvirjev z varojo, rojenje seveda in druge načine prekinjajnja zaleganja. To je baza, seveda pa moramo zagotoviti tiste osnovne pogoje, ki so potrebni in ki jih že poznamo s tega foruma (da jih posebej ne naštevam).

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 21 Dec 2015 22:31 Naslov sporočila:

Lepo da si se spet oglasil Zlatko.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 22 Dec 2015 08:48 Naslov sporočila:

Dober dan, prijatelji in kolegi.

Po eni strani bi rad napisal kaj več, a trenutno moj 'duh' pluje povsem v drugih (službenih in davčno blagajniških vodah), zato ne bom delal na hitro mentalnega preskoka v čebelarsko izjemno pomembno temo, ki jo je Istok ponudil tule.

Na kratko pa vendarle: nekatere ideje in pogledi so mi blizu, z drugimi bi se soočil ponovno, tretjih pa ne morem uvrstiti v svoj čebelarski okvir.

"Zaenkrat sem dobil občutek, da so vsi panjski sistemi dobri ... "
Jaz imam drugačno mnenje: da je še kako odvisno od panja, kako se v njem čebele počutijo in kaj zmorejo narediti za svojo obrambo.
Celo več: kvaliteta medu (zame še vedno ni na prvem mestu 'pridelati' med) je odvisna od tega.

Glede mentorstva se zelo strinjam, da je potreben. Kot povsod, če se želiš nekaj naučiti. Guru torej, bi lahko rekli.
A kaj, ko jih je še manj, kot preživelih čebeljih družin brez tretiranja.
Ja, za 'tehnikalije' okoli čebelarjenja je dobrih čebelarjev kar nekaj, a hkrati delati v okvirih duha našega foruma in pluti z ustaljenim tokom čebelarjenja je v mojih očeh nezdružljivo. In zelo zelo težko bo najti takega mentorja, ko bo izvrsten poznavalec čebel in tehnike, hkrati pa pripravljen prisluhniti in sprejeti tudi novega duha.

Pot, ki jo ubira več kot 90% čebelarjev (v kontekstu varoje), je v mojih očeh slepa ulica. Pomeni zgolj obdržati večino družin preko zime, sicer pa so to čebele - kot običajno rečem - obsojene na infuzijo.

Jaz želim več in zato iščem poti. Ne preveč uspešno do sedaj, a ne bom še odnehal. Dokler vem in vidim, da nekaterim vseeno uspeva, imam ne samo upanje, ampak tudi prepričanje, da se da. Predvsem za dobro čebel.

Nikakor pa s tem ne obsojam ali kritiziram vse tiste, ki iščejo(te) svoje, nekoliko manj kemijske poti, kot jim sledi večina. Spoštujem vsakogar, ki se trudi. Zelo spoštujem.

Še zadnje: sem odločen nasprotnik izrezovanje trotovine.
Strinjam se, da 'vržemo ven' s tem kar nekaj varoje, a hkrati tudi kar nekaj sila sila pomembnih članom čebelje družine. In ne samo to: ko trotovine ni več, gredo varoje pač v čebeljo zalego iskat zibelke za svoje potomstvo.

Več pa, ko se bom lahko povsem posvetil čebelarskemu duhu.

Pozdrav vsem.

klopotec · Objavljeno: 22 Dec 2015 16:56 Naslov sporočila:

Ja, to je točno, mentorja za čebelarjenje brez tretiranja je skoraj nemogoče dobit. Tudi nisem mislil takega mentorja. Mislil sem čisto "običajnega" mentorja, pri katerem se bomo naučili klasičnih tehnik, prijemov. Tudi klasičnih tehnik spopadanja z varojo. Ampak naučit se uporabe kislin, eteričnih olj in apitehničnih ukrepov tudi ne nepremostljiva ovira. Zdaj je okoli tega že mnogo znanega in dostopnega. Vsak lahko kaj najde za sebe.

Apitehnični ukrepi so lepo opisani recimo tule

www.cdib.si/podatki/apitehu.pptx

Le da je pri izrezovanju trotovine po mojem mnenju izpuščen pomemben podatek, kdaj trotovino izrezovati. Morali bi upoštevati čas, ko varoja gre v celice. Če jo izrežemo prehitro, smo naredili škodo, ker smo uničili mnogo trotov, varoje pa skoraj nobene.
In če smo vstavili sate za trotovino in je nismo pravi čas izrezali (prepozno) smo vzgojili dodatno varojo. Iz trotovskih celic pride več zrelih varoj, kot iz delavske zalege. O tem kdaj gre varoja v zalego smo se že pogovarjali (Inštitut v Odesi in navedbe profesorja Rihara).
Malo me čudi, da so pripravljalci zgoraj navedenih apitehničnih ukrepov to delno izpustili.

Nekdo se bo odločil za izrezovanje trotovine, nekdo ne. Če pa gledam malo naprej, na čas ko bomo že lahko selekcionirali družine, pa seveda trotov ne bomo "žrtvovali" iz družin, ki bodo za nadaljnje razmnoževanje (ali pa le v malem obsegu), več pa jih bomo žrtvovali iz "slabih" družin, ki ne bodo za nadaljnje razmnoževanje, širjenje.
To je tudi navedeno v zgornjih ukrepih, le da bomo mi odbirali po drugačnih merilih, kot ostali.
Jaz do sedaj nisem načrtno izrezoval trotovine. Čisto slučajno. Ko sem spomladi povlekel globoki sat v zgornjo, klasično Warre naklado, so čebele spodaj dogradile prazen prostor. Zgolj to sem izrezoval. In letos tam našel kar precej varoje.
Naslednje leto pa bom eno rundo izrezal načrtno. Pač žrtvujem nekaj trotov in priložim kamenček v mozaik preživetja družine. Bolje to, kot pa da na delam nič in gre cela družina.
Seveda se pa zavedam kako pomembni so troti.

Ne mislim, da se bomo vseh klasičnih tehnik učili pri klasičnem mentorju zato, da jih bomo celo življenje potem uporabljali. Potrebujemo jih, da se naučimo preživeti in delati z družinami. To bo komaj osnova za nadaljevanje.

V tem Markovem stavku
"Pot, ki jo ubira več kot 90% čebelarjev (v kontekstu varoje), je v mojih očeh slepa ulica. Pomeni zgolj obdržati večino družin preko zime, sicer pa so to čebele - kot običajno rečem - obsojene na infuzijo. "

je precej resnice in malo pretiravanja. Da se narediti tako, da sta tretirani dve generaciji čebel. Ostale generacije niso tretirane nikoli. V največjih težavah je matica, ki je "deležna" vseh tretiranj. Zato jih je treba tudi pogosteje menjavat, kot bi bilo upravičena. Če sploh lahko govorimo o upravičenem menjavanju matic.
Lahko rečemo, da so obsojene na infuzijo, lahko pa tudi rečemo, da so brez infuzije obsojene na smrt. Praksa je kruta dragi Marko. Žal.
Vseeno menim da je bolje, da so par let na infuziji, dokler se ustvarijajo pogoji za drugačno pot.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 22 Dec 2015 17:47 Naslov sporočila:

Mogoče smo malo preveč občutljivi na tale pijm "izrezovanje trotovine". Jaz na to gledam tudi drugače. To je delal že naš Marjan. Imel je sezidane okvirje s trotovino in je po zaleganju matice v tak trotovski sat, ko je bil pravšnji čas, le tega odvzel iz družine in z njim en sat z varojo. To trotovino v obdobju intenzivnega razvoja čebele zlahka pogrešajo in ni niti del njihove planirane trotovske populacije. Jaz ne morem vzeti noža in dobesedno rezati trotovine, tega enostavno ne zmorem, nisem niti nikoli tega delal. Ali je "naravno, bolj naravno, bolj prijazno do čebel" če odvzamemo sat trotovine, ki smo ga namenoma vstavili v družino, pa je po moje stvar presoje vsakega posameznika.

Lahko na lovljenje varoj gledamo tudi drugače. Naselimo suhe čebele v nukleus. Recimo v petsatar, torej sat z medom, sat s cvetnim prahom, dve satne osnovi in zgrajen sat. Matica bo začela najprej zalegati že zgrajen sat. Osmi do deseti dan odvzamemo ta sat iz družin (sedaj je to že pokrita zalega) in ga damo k družino, ki jo bomo tretirali. Vse varoje, ki so bile na čebelah so se spustile v zalego.
Praktično smo očistili čebele varoje z apitehničnim ukrepom, za nukleus lahko uporabimo še sladkor in eterična olja in če ni reinvazije smo za eno leto mirni z varojo. A vse to gre le v rimeru, če imamo zadostno število družin in nukleusov, da lahko kombiniramo.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

lakotnyk · Objavljeno: 22 Dec 2015 18:36 Naslov sporočila:

ampak če so čebele že "suhe", jih lahko tretiraš z oksalno, kar je bolj enostavno, hitreje in predvsem bolj efektivno.
in miren si do jeseni, do reinvazije...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 22 Dec 2015 19:52 Naslov sporočila:

Peter ne razumeš, ramišljam o metodah in postopkih, ko tretirananje ni potrebno. To da lahko uporabim OK pa poznam že od prej in ni zame nič novega.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

lakotnyk · Objavljeno: 22 Dec 2015 23:32 Naslov sporočila:

razumem razumem... samo mislit mi je dalo, koliko mučenja, in ponujanja varoji da se množi, ko z enim posegom to preprečiš... ampak ja.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 23 Dec 2015 07:12 Naslov sporočila:

Filozof, kaj je večje mučenje, prekladanje, premetavanje, drezanje, odvzemanje, ločevanje ali kumafos. Daš trakec in si miren, uživaš spokojno.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

lakotnyk · Objavljeno: 23 Dec 2015 10:10 Naslov sporočila:

nizka...
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 23 Dec 2015 11:28 Naslov sporočila:

_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 23 Dec 2015 11:48 Naslov sporočila:

Upam da ne bosta zamerila. Te zadnje štiri poste, vključno z mojim, bi lahko moderator zbrisal, da ne nastaja neka klobasa, ki ni nujna v temi.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 23 Dec 2015 13:59 Naslov sporočila:

nič ne zamerim, lahko odstranim, vprašanje pa je, ali damo to vse nekam na svoje... oz. ne ali, ampak kam.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Zlatko H · Objavljeno: 23 Dec 2015 17:11 Naslov sporočila:

Jaz bi od Istokovega naslova Pogled nazaj in naprej prestavil v novo temo in slamo seveda pobrisal.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

lakotnyk · Objavljeno: 24 Dec 2015 16:40 Naslov sporočila:

oddeljeno, slamo bom pa izbrisal kasneje.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 02 Jan 2016 13:17 Naslov sporočila:

Če malo nadaljujemo.

Imam občutek, da so medenja v mojem okolišu kolikor toliko ugodna zgodaj spomladi vključno z akacijo. Poletja so izjemno sušna, nadpovprečno vroča in po akaciji skoraj več ni omembe vrednega donosa nektarja.
Zato se mi zdi zelo pomembno znati pripraviti čebele na glavno pašo. Če je razvoj družin pravilno tempiran na glavno pašo, bodo čebele lahko nabrale veliko medu, ki ga bomo odvzeli za sebe samo toliko da ne bomo škodovali čebelam. Nakladni panji so s tega vidika bolj priročni od AŽ. Vedno lahko nad plodiščem puščamo polno naklado medu ali dve, pozno poleti pa vidimo kaj lahko še odvzamemo. Par kg sladkorja v sili, da se dopolni zimska zaloga, imam občutek, ne bo škodovalo.
Cilj mora biti, da so čebele vedno na medu, tako bodo imeli primerno hrano, ki je eden od pogojev, da so čebele zdrave in živahne, sposobne za spopad.
S CP v mojem okolišu hvalabogu ni težav. Vedno ga je dovolj na razpolago.
Kjer je s CP težava, tam pa se je treba vprašati ali je sploh možno, da se čebele normalno razvijajo in ali je tam sploh smiselno čebelariti. CP je bistven za razvoj družine in če ga ni dovolj, je bolje da tam spoh nimamo čebel.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 05 Jan 2016 15:31 Naslov sporočila:

Pa nadaljujmo z razmišljanji:

Enkrat sem že zapisal, da varoja ne bo več glavni problem v čebelarstvu. Varojo bomo obvladovali tako ali drugače.
Glavni problem, ki nam prihaja so klimatske spremembe. Kaj to pomeni sami vidite, nagle spremembe v temperaturah, pomladi skoraj ni več, po zimi takoj udarijo visoke temperature in s tem suša. Letos je bilo pri meni nekaj akaciji inj potem suša do septembra.

Kaj lahko storimo. Ne bo vam všeč moje razmišljanje. Ne glede koliko hrane ima družina v nakladah (četudi ne poberemo nič akacijevega medu) je potrebno takoj pričeti s hranjenjem čebel. Najslabša varianta je, ko je zunaj samo nekaj nektarja. Čebele morajo zelo zelo garati, da prinesejo tisto malo medičine domov. In pri tem garanju se zelo izčrpajo, ker so izčrpane je slabše oskrbovana tudi zalega.

O.k. bom še enkrat napisal:
Največji problem, ki ga jaz vidim (in sem ga letos tudi občutil) je brezpašno obdobje (sploh pri meni, ko razen akacije in travniške paše praktično nimam drugega izvora nektarja, se pravi nimam kostanja, nimam gozda, nimam ajde, nimam sončnic itd.) Ko je hrane v naravi malo oz, komaj kaj, je to še slabše za čebele, kot da ni nič. Čebele moraja v takih primerih preletavati velike kilometraže, da bi lahko prinesle domov vsaj simbolične količine nektarja. To jim je kot nekakšna stimulacija, da skrbijo za več zalege, ampak pri takih razmerah porabijo vse domače rezerve (že velikorat opaženo, da je enostavno izginil med iz naklad)

Ni druge rešitve, kot takoj, pomeni takoj začeti s krmljenjem. Tu nič drugega ne pomaga, ne pomagajo zaloge medu v nakladah. Z krmljenjem dosegamo, da matica nadaljuje z zaleganjem, izkoristimo čebele, ki jih imamo na razpolago in ne izčrpujemo zimskih čebel v septembru. Če tega ne bomo počeli, nam bodo družine propadale, ne glede na količine medu, ki jih imamo v nakladah in ne glede na to ali smo bili uspešni z varojo. Jeseni bodo družine naglo oslabele. Še eno pomembno okoliščino je potrebno navesti. Ko je vnos hrane prisoten, potem je tudi povečan vnos cvetnega prahu, saj čebele za predelavo sirupa potrebujejo cvetni prah. Če to dosežemo, potem konstantno vzdržujemo vitalno družino in na jesen nimamo slabih družin in imamo tudi dobro oskrbovano zalego.

Pri meni so bile te okoliščine zelo izrazite in velikorat (tudi letos) sem se znašel jeseni s slabotnimi družinami, vse pa sem dosedaj pripisoval izključno varoji.

Bral sem stare poste našega Franka, ki je razlagal enako in se v tem potrjujejo njegove usmeritve.

Kako hraniti. Takoj ko preneha pritekati hrana iz narave, 1x na teden po nekaj litrov blage raztopine v pitalnik, razmerje 1:1. Tako je delal moj prijatelj Košte vsa leta (40 let čebelarskih izkušenj), a jaz ga nisem posnemal, ker sem bil zelo zelo pameten in nisem hotel dodatno hraniti s sladkorjem, zakaj bi če pa so imele čebele še svoj med v nakladah. Količina se odreja glede na stanje družine, ene potrebujejo več ene manj. V avgustu moramo narediti zimskozalogo ali že imajo svoj med, če tega ni potem moramo dajati sladkorno raztopino v večjih količinah.

Viške medu se ob takem hranjenju jemlje iz plodišč, s tem se daje prostor matici za zaleganje. Viške se shranjuje v kakšni nakladi, ki jo poveznemo nad kakšno močno družino ali pa jih damo pomonim družinam na čuvanje.

Evo, to so moja osnovna izhodišča za preživetje za letošnje leto. Sedaj lahko tudi planete name.

Časi ko smo imeli še letne čase in obilo raznovrstne hrane za čebele v naravi so minili in jih naše generacije ne bodo več dočakale.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

Zlatko H · Objavljeno: 06 Jan 2016 11:44 Naslov sporočila:

Evo nadaljevanje glede nujnosti prihranjevanja glede na vremenske razmere, letni čas in s tem dostopa do nektarja in cvetnega prahu.

Citiram post kolega Stupar Radoslava iz Srbskega foruma SPOS-a. Iz komentarjev in vprašanj, ter prejetih odgovorov, ki so mu jih postavljali drugi čebelarski kolegi zaključujem, da je zelo zelo kompetenten čebelarski sogovornik.

Sretene, tvoje zapazanje, je apsolutno tacno, prekasno prihranjivanje remeti vec u tom momentu postojecu strukturu drustva tj. posto su u kasnu jesen tj. u rano proljece vecina ljetnjih radilica mrtve, dodatnu pojavu hrane, kako iz prirode tako i od pcelara preraduju formirane zimske pčele. Sto se kasnije u jesen i sto se ranije u proljece vrsi prihranjivane ono je stetnije. Konkretno to izgleda ovako: npr.suncokretova pasa je na kraju a pcelar nije zadovoljan količinom hrane u kosnici, prihranu je nužno započeti najkasnije u momentu prekida pase. U ovisnosti od datuma u godini, najbolje je prihranu vrsiti tako da pcele poslije nestanka pase imaju prisutnost hrane u kosnici u najmanje sledece tri tjedna. Isto vazi i za slucaj kad pcelar uzima odredjene kolicine meda iz drustva, onda prakticno oduzimanjem medista se u istom momentu pocinje sa prihranom. Ovaj način prihrane omogucava drustvu tj. daje mu vremena da usporedo s prihranom unese dovoljne količine peludi u kosnicu i istovremeno najbolje iskoristi pojavu viska mladih pcela, koja se uvijek pojavljuje nestankom svake pase. Istovremeno se iskoristavaju starije njegovateljice, na temelju čije snage se odredjuje kolicina legla, koje ce u nastojeći razdoblje biti njegovano. Znaci drustvu koje je radilo punom parom omogucavamo, da smanjenjem tempa rada zbog nestanka pase, iskoristi do kraja u najmanju ruku svu zivotnu snagu ne samo spomenutih starijih odgajivacica nego i onih radilica koje u prirodi vise nista ne nalaze pa bi mozda vec sa onih 500, umjesto sa 800 km uginule. Znaci ako drustvo nebude odmah prihranjivano, evidentno je da se drustvu kroz prijevremeno nestajanje tih spomenutih pcela, nepovratno oduzima dio snage tj. dio masnog tkiva. Nestajanje ovih stariji njegovateljica i izletnica je izravno povezano s nagonom drustva da u ovom momentu pretačući mason tkivo osigura prezivljavanje do proljeca, a posto ove dvije skupine pcela nisu zaposlene vec bi samo bile na teret drustvu, one uginu prije vremena. Ovaj zakljucak proizilazi iz znanstvenog rada vise istrazivaca. Onda iz ovog slijedi da birajući neki kasniji momenat prihrane nismo izgubili samo to gore spomenuto masno tkivo, vec narusavamo djelimicno vec nastalu strukturu drustva, počinjući prihranom kad je to drustvu vec kasno. Nisam "previse" upucen sa spomenutom ruskom literaturom, ali najprije se pokaze / donese potreba za dugovječni pcelama, pa se onda pocinju hraniti, znaci prvo odluka pa onda hrana i dugovjecna pcela. Pozdrav

Tale post se mi zdi zelo pomemben.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 06 Jan 2016 11:48 Naslov sporočila:

Te pa planimo na Zlatka Smile

.

Napisal je: "Kako hraniti. Takoj ko preneha pritekati hrana iz narave, 1x na teden po nekaj litrov blage raztopine v pitalnik, razmerje 1:1. Tako je delal moj prijatelj Košte vsa leta (40 let čebelarskih izkušenj), a jaz ga nisem posnemal, ker sem bil zelo zelo pameten in nisem hotel dodatno hraniti s sladkorjem, zakaj bi če pa so imele čebele še svoj med v nakladah. Količina se odreja glede na stanje družine, ene potrebujejo več ene manj. V avgustu moramo narediti zimskozalogo ali že imajo svoj med, če tega ni potem moramo dajati sladkorno raztopino v večjih količinah."

Če ata Košte tako dela, potem je na tvojem koncu to že dobro. Seveda se ga lahko posnema in sproba.

Pri meni ni tako strašno slabo po akaciji. Vedno je nekaj paše, zato jaz tako hvalabogu ne rabim delat. Moramo pa le pazit da je čim manj predelane hrane (sladkorja iz vreć). Eden od predpogojev za naprej, za čebelo brez tretiranja.
Ker če po akaciji paše ne bi bilo, potem pa vsak teden par litrov sirupa 1:1, potem pa bodo to težko družine za kake ambiciozne poskuse.

Zlatko, sirup 1:1 ni glih blaga sladkorna raztopina. To je kar redno hranjenje.

Če je v panju zaloga medu recimo 9 kil (Ware) in je med na mednih vencih v plodišču in če ni paše jaz ne bi in ne bom hranil. Takšna obdobja se v naravi pojavijo (ne govorim za Zlatko tvoje, recimo ekstremne razmere) in se mi ne zdi narobe da tedaj matica slabo polaga jajčeca. Manj zalege, najbrž tudi manj varoje. Manj čebel, manj porabe zalog. Ob zalogaj poginile ne bodo, potem pa se že pojavi kaj iz gozdam iz travnika, iz obromkov gozdov... in bo spet močnejše razmnoževanje.

Pa tudi ropov bi se bal. Ko ni paše, potem stikajo in stikajo in na koncu najdejo šibkejšega.

Ampak tako je pri meni, Zlatko ti pa naredi tako in boš že ugotovil, kaj je prav.
Komaj čakam pomlad.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 06 Jan 2016 12:03 Naslov sporočila:

Zdaj sem prebral še tvoj današnji post, kjer citiraš Stupara.

Stupar je druga zgodba, ki v mojo ne paše. Mislim da tudi ne v tvojo.
On piše o razmerah po sončnični paši, ki je pozna paša. Te ti nimaš (in tudi drugih ne po akaciji kot pišeš). Če bi take paše imel, potem ti ne bi bilo potrebno razmišljati o takem hranjenju.
Stupar iztoči ves med sončnice in potem želi ohranit, na umeten način čim več čebel.
Mi pa naj bi pustili med, jemali "viške" in ne po vsej sili težili k temu da imamo mnogo čebel.
Ivan reče "šta če ti mnogo pčela? mnogo pčela mnogo pojede".

O "zimskih" čebelah pa so tudi drugačne teorije. Dr. Liebig ne da nič na to. On brez težav krepko pozno zimsko hrani, če je potrebno, in ne opaža, da bi se "zimske" čebele s tem posebej obremenjevale. Tudi on je kar veredostojen.
Seveda pa je gotovo bolje čim prej zagotoviti zimske zaloge. Če nimajo svojih. Si vsaj eno delo prej opravil Smile

.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 06 Jan 2016 15:57 Naslov sporočila:

Istok beri med vrsticami, ne preslikavaj situacij, ki jih opisujejo pisci. Gre za princip, ki ga opisujejo, ne pa za posnemanje nekega stanja.

Razmišljam o stanju, posledicah in ukrepih na mojih lokacijah. Moje stanje je pa naslednje: zelo hitro nastopi in dolgo traja brezpašno obdobje.

V posledicah ob izpraznitvi naklad ali brezpašju ni bistvenih razlik. Ali jim čebelar vse pobere ali pa mati narava ne da, rezultat je vedno isti in to je prazno satovje. Odvisno je le, kdaj nastopijo takšne okoliščine.

Sicer pa se bom o tem kar pišem prepričal že lezos, sezona se bo kmalu začela.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 06 Jan 2016 16:52 Naslov sporočila:

Najbrž nisem dobro razumel.
Ti pišeš, da se začne takoj hranit, ko preneha paša, tudi če je polna naklada na vrhu.
Stupar piše o situaciji, ko po sončnični paši iztočijo med.
Jaz pač ne bi hranil, če je polna naklada in ni paše. Ti pa pač bi. Ti boš verjetno imel več čebel tudi v brezpašnem obdobju, jaz pa manj. Kar si kdo želi, tako bo ravnal.
Ni problema Zlatko, ni nujno da enako vidimo stvari in enako ravnamo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 07 Jan 2016 08:32 Naslov sporočila:

Jaz bom hranil in preveril njihove trditve, pa bom jeseni in zgodaj pozimi videl kako je.

A nekaj mi ravi, da imajo prav, varojo obvladujem, a trimesečnega brezpašnega obdobja, ko matica omeji zaleganje, brez krmljenja ne morem. Tisti poletni meseci pa so najbolj kritični za izleganje zimskih čebel. V brezpašnem obdobju mi polne naklade medu ne pomenijo veliko. Medena rezerva mi pomeni vse v spomladanskem obdobju, ko čebele načrtujejo spomladanski razvoj, v poletnem pa ne. Matica takoj omeji zaleganje, ko preneha vnos nektarja in narave, ne glede na stanje zalog. Tale naša Sivka je pravo čudo in se obnaša zelo zelo racionalno.

Bova letos primerjala stanje, pa bova videla kako bo šlo.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli