Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 07 Jan 2016 09:30 Naslov sporočila:

Točno tako.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 15 Jan 2016 18:07 Naslov sporočila:

Saj ne, da bi se želel postavljati na eno ali drugo stran, a Zlatkov pogled mi je blizu.
Prvič glede resnih problemov kot posledic močno osiromašenega okolja (+ podnebne dogodivščine) in drugič zaradi poudarjanja pomena julija in avgusta v življenju čebelje družine - čeprav Z. tega ni omenil s temi besedami.

Prav nedolgo nazaj sem razmišljal, kaj in kdaj posejati na tisto pol hektara veliko njivo pri čebelah, da bo cvetelo julija.

Za dober razvoj zimskih čebel je to obdobje ključno ! Julij in začetek avgusta.
Veliko cvetnega prahu in vsaj zmeren dotok nektarja. Pa ne gre predvsem za količinski vidik zimskih čebele, temveč za njihovo vitalnost (sem sodi marsikaj ... ).
Take čebele zlahka predelajo tudi morebitno kasnejše krmljenje v septembru ali celo oktobru, če zaloge hrane ne zadoščajo za vso zimo.

Lani (2015) sem iz nuje in malo manj na podlagi tega vedenja (čeprav tudi zato) kar redno krmil v drugi polovici poletja.

Istok, naj povem nekaj: pogosto se poleti zdi, kako so čebele sila aktivne, precej izletavajo in 'prinašajo', a izkaže se, da videz v resnici vara.

Konec leta sem se pogovarjal z enim čebelarjem iz Škofje Loke. Biodinamik, velik ljubitelj čebel (mlad po stažu) in s čutom zanje.
Nič jim ni jemal. Nič točil. Delale so s polno paro.
A pregled pred zimo je pokazal praktično prazna medišča.

Lani sem jim sam dajal skoraj vsak dan po nekaj dl (2 do 3) raztopine na dan z dodatkom kopriv in materine dušice. Na srečo je bilo vsaj cvetnega prahu kar dovolj.
Trenutno je videti, da jim je dobro in da je čebel kar veliko. Ne gledam seveda v panje, a to čudno vreme jih večkrat, kot bi bilo normalno, zvabi vsaj na žrelo, če ne na polete okoli panjev.
30. decembra, če se prav spomnim, so nosile celo CP.

Le tvoje Štajerke so morale decembra popustiti pred drugo družino - nekaj sem pisal takrat, da se mi zdi kot začetek ropa.
In je bil.
Zasnovale so zimsko gručo prav po pravilih (sem potem videl na podnici štiri 'ulice' drobirja), imele veliko zalogo hrane (tretja naklada povsem povsem polna, druga s 'kupolo' praznih celic, okoli pa tudi med) in prav s povsem praznim satjem. Prav po šolsko. In varoje na podnici med kakimi 200 - 300 mrtvimi čebelami (nekaj jih je pa še migalo) je bilo zelo malo.

Le boj so izgubile z močnejšimi sosedami. Če bi bila normalna zima brez izletavanja v toplih decembrskih dneh, bi obstale.

Oh, oddaljil sem se od teme.

Na kratko: velika pozornost glede hrane julija in avgusta je vsekakor ključnega pomena za vitalne zimske čebele, njihovo preživetje ob velikih zalogah CP in medu in uspešno vzrejo prve generacije spomladanskih čebel.

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2016 11:10 Naslov sporočila:

Če malo nadaljujemo.
VOSEK
Recimo da smo prezimili neko optimalno število družin. Koliko je to v procentih ne vem, tako bi rekel, da je do 30 % propadlih družin "normalno". V naravi verjetno tudi v najboljših časih ni preživelo vse, ker bi potem čebel bilo preveč. Morda jih je v kakšnem obdobju tudi bilo preveč.
Spomladi izkoriščamo razpoloženje čebel za gradnjo satja. Tu se verjetno vsi strinjamo, da je satje, ki ga zgradijo čebele brez satnih osnov najboljše satje. Z vidika čebel (drugo je trdnost satja za prevoznike).
Sam vidim in imam v panjih večkrat težavo, ko dam v gradnjo brez SO celo naklado. Takrat ne dobim lepega ravnega satja in gre včasih malo sem in tja, potem pa satje, ko se meša med panji ni več kompatibilno. Zato dam SO in prazne okvirje izmenično. Potem tega problema v glavnem ni.

Če hočemo na koncu zložiti zgodbo, ki bo pripeljala do samoobrambe sposobnih čebel, potem moramo imeti tudi
zdrav vosek in celice velikosti kot odgovarjajo čebelam na nekem prostoru. O tej velikosti smo že tu se pogovarjali in predlagam da to tu ne načenjamo. Če puščamo gradnjo čebelam, bodo že naredile tako kot bo prav njim. Morda ne takoj sčasoma pa.

Kar se tiče voska, satnih osnov več ne mislim kupovati kot do sedaj, ampak le iz voska za katerega bom gotov da je čist. Ne morem trditi, ampak močno sumim da je del težav v zastrupljenem vosku.
Torej kupiti SO iz gotovo čistega voska ali/in topiti lasten vosek in sam izdelovati SO.
Warre ima male sate in je ta dimenzija zelo primerna za gradnjo brez SO. Ko pa imamo neko količino lepih ravnih satov, ki so jih čebele zgradile same, pa lahko vmes devamo prazne okvirje, kamor v utore samo nalijemo svoj čisti vosek.
Torej, moja praksa v preteklosti ni bila dobra. Kupoval sem "običajne" satne osnove in zelo verjetno privlekel domov kar nekaj strupov. V bodoče tega več ne sme biti. Zlatko bi rekel amen Smile

Malo je že dolgo, zanimajo me vaša mnenja in pa predvsem, kje vse se v Slo dobijo SO iz eko voska.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 22 Jan 2016 11:19 Naslov sporočila:

zakaj se nama ne pridružiš z zlatkom, in kupimo skupaj od tistega avstrijca, ki ima bio satnice in bio vosek s certifikatom. pa še izredno ugoden napram slovenskim ponudnikom.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2016 12:10 Naslov sporočila:

Malo SO bom rabil, tako da mi ta strošek, tudi če je malo večji doma, ne bo tako pomemben. Pa malo domoljubja.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 22 Jan 2016 12:48 Naslov sporočila:

midva z zlatkom ne rabiva vseh 25 kilogramov, zato te vabiva da pristopiš zraven...

lahko pa kupiš pri samson kamnik, kjer prodajajo ekološki vosek po 40€ na kilogram.
drugod pa kot si videl imajo vsi neke težave z raznimi "lepotnimi" dodatki v vosku, parafin in tako dalje.

lp
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2016 13:01 Naslov sporočila:

čist vosek, kolikor ga rabim imam svoj. rabil bom le par celih SO in nekaj za razrezat za nastavke. To bom kupil pri nas.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2016 13:20 Naslov sporočila:

http://www.herbana.si/voski-trdila-mascobe-in-derivati/190-cebelji-vosek-rumeni.html
Tu je 34 Eur kila.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 22 Jan 2016 19:51 Naslov sporočila:

Nisem prebral do konca tvoja prispevka in pišem kar sproti, kot berem, zato bom morda na koncu moral kaj tudi spremeniti ...

Marko · Objavljeno: 22 Jan 2016 19:54 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 22 Jan 2016 20:50 Naslov sporočila:

70 ali 90%. Mišljene so celoletne izgube. Nekaj je varoja, nekaj so ropi zaradi različnih vzrokov, nekaj je izguba matic, ki jo prepozno opazimo, pa še kaj.
Če ne bi bilo varoje in bi 90% družin živelo nemoteno, rojilo pa recimo polovica, potem bi se čebele preveč razbohotile.
Ampak pravim, da ne vem, to nekako presojam po dogajanju pri meni, in čebelarjih ki jih poznam.

Če nimaš dovolj satja, imaš močne družine, dobro zgodnjo pašo za razvoj in bi rad akacijo zvozil brez rojenja, je po mojih izkušnjah to zelo dobra priložnost da prideš do satja. Če imaš satja dovolj boš ravnal drugače.
Ko ni paše, boš težko prišel do satja. Po prvih pašah pa je zadnje čase bolj malo paše in malo gradnje.

Celo naklado dam v gradnjo rojem. Zgodaj spomladi pa sat ali dva ali tri.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 07 Feb 2016 20:13 Naslov sporočila:

V soboto smo imeli na Vrzdencu (Ajda) prvo letošnje srečanje ad hoc sekcije za čebelarjenje in zaradi precejšnje (opravičljive) odsotnosti tokrat v manjšem številu.

Da utrdimo 'korenine' in ne skrenemo (preveč) s poti, smo prebirali spodnji prispevek in ob tem podajali svoje poglede.

Morda bo komu s foruma za smerokaz na njegovi poti v letu 2016.

--------------------------------------------------------------------------------------

Günter Fridemann
Michael Weiler

TEHNIKA VZREJE IN SELEKCIJA PRI EKOLOŠKEM ČEBELARJENJU

Delo s ciljem kratkoročnega maksimiranja pridelka medu je pripeljalo do zmanjšanja vitalnosti čebel. Na eni strani se posledično v pokrajini zmanjšuje število čebel, kar je problematično za vse kmetijstvo, na drugi strani pa čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil ni več mogoče.
Odporne čebele lahko zagotavlja smo selekcija, ki si postavlja kot cilj dobro zdravje, torej ohranjanje čebele.

Smernice ekoloških združenj so glede tematike vzreje zelo splošne in imajo le karakter priporočil. V čebelarski praksi se uporabljajo praviloma konvencionalne metode vzreje in ciljev. Izjema so smernice Demeter zveze, v katerih so vprašanja tehnike vzreje in cilji selekcije točno in v podrobnostih predpisani.

Temelji in praksa ekološkega čebelarjenja so opisani v reviji Ökologie und Landbau zvezek 106, 2/1998. Pri tem se je uveljavilo stališče, da je pri čebelarstvu, ki zasluži dodatno oznako »ekološko«, poudarek na prizadevanju, da čebelo kot bitje res razumemo.
Dosledno mora ekološko trajnostno čebelarstvo, ki se orientira po naravnem življenju čebel, definirati cilje svoje selekcije in pri tehniki vzreje iskati svoje poti.

Posebnosti čebelarjenja ne moremo smatrati za splošno znanje. Pri biologiji čebeljih družin moramo upoštevati nekaj temeljnih dejstev.

Proces rojenja:

Naravno razmnoževanje čebel, nabiralk medu, se dogaja z nagonom rojenja. V procesu rojenja se deli čebelja družina, ki se je pripravljena deliti samostojno in organsko v več enot: v prvi roj s staro matico in »naknadne roje« z mladimi, še ne oplojenimi maticami ter ostanek čebelje družine, ki ostane na starem mestu z zadnjo mlado matico, ki se izleže v starem satovju in s preostalo zalogo.

Pri procesu rojenja, ki traja skupaj okrogle tri tedne, spodbudijo najprej čebele delavke tiste čebelje družine, ki je v razpoloženju za rojenje, svojo matico, da zaleže jajčeca v posebne, za to pripravljene in preparirane celice.
Te posebne celice se tudi po obliki razlikujejo od normalnih celic v katerih odraščajo delavke in troti. Namesto šesterokotnih celic vgrajenih v satovje, so celice za matice okrogle, po dolgem potegnjene celice, ki visijo na robu satovja z odprtino navzdol in so narejene posebej za matice.

Bodoče matice hranijo čebele krmilke izključno in obilno s krmno tekočino, matičnim mlečkom. Tega delajo s krmnimi žlezami čebele krmilke. Ličinke za čebele delavke dobijo od svojega tretjega dne naprej kot hrano samo še mešanico medu, cvetnega prahu in matičnega mlečka. Po 16 dneh se mlade matice rodijo. Razvoj čebel delavk traja 21 dni.

Kot danes vemo, matice in čebele delavke ne nastajajo iz različnih jajčec. Različna oblika in položaj celice in bistveno drugačna nega in hrana, sta odločilni za to, da iz genetsko identičnih jajčec odrastejo tu matice in tam čebele delavke.

Vzgoja nadomestne matice

Čebelja družina ima poleti ca 30.000 do 50.000 čebel delavk, toda samo eno edino matico. Ta nosi v sebi zalogo spermijev, s katero se lahko oplodijo jajčeca, ki jih zaleže. Samo iz oplojenih jajčec zrastejo čebele, ki lahko postanejo ali čebele delavke ali matice. Matica lahko zaleže poleti povprečno 2000 jajčec na dan.

Jajčniki čebel delavk so samo zasnovani. V posebnih situacijah sicer tudi čebele delavke lahko zaležejo jajčeca, toda iz teh se razvijejo lahko le troti.
Normalno v zdravi družini hormonska atmosfere s feromoni matice preprečuje proizvodnjo jajčec čebel delavk. Če se matica, ki leže jajčeca, zaradi starostne slabosti, nesreče ali zaradi čebelarjevega dela izgubi, bi to pomenilo konec čebelje družine, če čebelja družina ne bi imela možnosti, ustvariti zasilno matico.
Zasilna matica se razvije zaradi sprememb določenih faktorjev iz jajčeca, iz katerega naj bi zrasla čebela delavka. Spremembo razvoja čebele delavke v matico omogoča sprememba oblike celice, ki jo čebele spremenijo tako, da šesterokotno ležečo celico v satovju predelajo v okroglo, visečo celico. Odločilna je tudi sprememba nege in prehrane ličinke. Zasilna matica pa predstavlja v naravnem življenju čebel seveda samo izhod v sili, ki prepreči propad čebelje družine.

Umetna vzreja matic

V 19. stoletju odkrita vzreja zasilne matice v čebelji družini se uporablja za vzrejo in razmnoževanje od začetka 20. stoletja in je z umetno vzrejo matic vzrejo čebel revolucionarno spremenila.
Postopek izgleda tako, da čebelar vzame čebelji družini matico in spravi s tem čebeljo družino v razpoloženje vzreje zasilne matice. Čez nekaj dni čebelar uniči celice za nadomestno matico (matičnike) in vloži ličinke čebel delavk iz čebelje družine, ki izpolnjuje njegove kriterije za selekcijo.
Ličinke naj ne bi bile starejše od 4-5 dni (3 dni jajčece, 1-2 dni ličinka). Z žlico za prestavljanje ličink čebelar prestavi ličinke iz njihovih prvotnih šesterokotnih celic v umetno narejene okrogle celice.
Čebelja družina brez matice nima druge izbire, kot da iz teh ličink vzredi matice. Ta umetna vzreja matic daje čebelarju možnost, da neodvisno od naravnega dogajanja v čebelji družini ob poljubnem času vzredi poljubno število matic enakega porekla.

Neodvisno od človekovih posegov doživi polnovredna matica starost tudi več kot štirih let, pri čemer je njen življenjski cikel podvržen naravnim procesom izgradnje in razgradnje.
V modernem poklicnem čebelarskem obratu je v nasprotju s tem navada, da matice menjajo vsako leto. Ta mera naj bi zagotavljala maksimalni pridelek. Čebelje družine se v tem primeru odtujijo od njihovega naravnega življenjskega ritma in so v stalni pripravljenosti za nabiranje medu in v stanju stalne mladosti.

Dosledno nadaljevanje te prakse je razmnoževanje čebeljih družin po danes običajnih postopkih konvencionalnega čebelarjenja. Namesto da bi prepustil čebelji družini razmnoževanje v procesu rojenja, vzame čebelar– brez da upošteva naravni življenjski ritem čebel - enostavno nekaj satov zalege skupaj s čebelami, ki na teh sedijo, jih premesti v nov panj in doda umetno vzrejeno matico. Tako oblikuje nove čebelje družine z montažo poljubnih posameznih delov.

Organsko ali mehansko?

Ko so bili čebelarji nad to novostjo še čisto navdušeni, je leta 1923 delavcem, ki so delali na izgradnji Goetheanuma in med katerimi je bilo precej čebelarjev, o metodi umetne vzreje matic govoril Rudolf Steiner.
Postavil je tezo, da ta način vzreje vso vzrejo čebel v 50 do 100 letih lahko spravi v velike težav.
To je utemeljil z besedami: » ... saj bodo pri tem mehanizirane določene sile, ki so doslej učinkovale v čebelji družini organsko. Ne bo več mogoče vzpostaviti tiste notranje povezanosti med kupljeno matico in čebelami delavkami, kot se vzpostavi, če je matica sama po naravi od tu.«

Kdor študira in pozna organsko dogajanje med procesom rojenja, lahko zazna, kako organizem čebeljega panja (družine) to dogajanje notranje prefinjeno in usklajeno regulira.
Ponavadi iz situacije obilja v maju se razvije razpoloženje za rojenje. Gradijo se matičniki, počasi matica zaleže vanje jajčeca in delavke oskrbujejo ličinke za matice.
Razvije se nagon za rojenje, prvi roj odleti in približno čez teden dni sledijo še eden ali več rojev dokler preostanek čebelje družine tega ne zaustavi in vse matice, ki so preostale, razen zadnje, uniči.
Če se situacija, na primer zaradi slabega vremena spremeni, lahko organizem nagon rojenja v vsakem stanju razvoja zaustavi in se mu v nadaljevanju lahko tudi popolnoma odpove.

Tehnični postopek umetne vzreje matic in razmnoževanja čebel, zahtevata od čebelarja točno načrtovanje. Biološko stanje čebeljih družin igra pri tem le podrejeno vlogo. Pri svojem vzrejnem delu mora čebelar opraviti vsak posamezen korak zelo točno, sicer vzreja ne uspe ali ne zadovoljivo. Kdor pozna potrebna dela ve da je treba »mehanično« to pomeni nujno nespremenljivo slediti tehničnim nujnostim.

Pri organski vzreji je drugače. Čebelje družine ustvarjajo glede na določene zunanje in notranje vplive pogoje za razmnoževanje sledeč svojim naravnim ritmom.
Notranja povezanost čebelje družine, organizem čebel je moten, če umetno vzrejeno matico čebelji družini, ki ni sama ustvarjala zasilne matice, dodamo mehanično. Te matice tudi niso polnovredne, saj jih je čebelja družina vzrejala v stiski in so najmanj 4 do 5 od skupaj 16 dni razvoja odraščale kot čebele delavke.

Če gledamo na to in upoštevamo kar je povedal Dr. Steiner, nam postane tesno. Steinerjevo trditev lahko pozabimo, četudi je on za gotovo imel vpogled v način in cilje dela vzreje in selekcije in je lahko ocenil da bodo kratkoročni motivi maksimiranja pridelkov čebele v njihovi življenjski sposobnosti oslabile.

Na življenjske sposobnosti čebel pa ne glede na to vplivajo tudi razmere v okolju. V zadnjih desetletjih čebelarjenje brez vse večje uporabe zdravil resnično ni več mogoče.

Trajnostni cilji vzreje

Za čebele ki nabirajo med, mora skrbeti človek. Za obstoj čebel in nadaljnje kultiviranje čebel s strani človeka je kar najbolj pomembno da definiramo cilje vzreje. Enostransko kratkotrajno maksimiranje pridelkov kot kriterij selekcije gre prav gotovo na račun vitalnosti čebel.

Pod vitalnostjo moramo med drugim razumeti sposobnost čebeljih družin, da za čas življenja več zapovrstnih matic izgradijo organizem čebelje družine iz lastnih moči, ga vedno znova obnavljajo in ga pravočasno pomlajujejo, še preden moč matice popusti tako, da to ni več mogoče.

Pomlajevanje se lahko opravi tako s »tiho« zamenjavo matice kot z rojenjem. Eno in drugo ustreza prvotnim izrazom življenja čebele. Pri modernih rasah in hibridnih čebelah je ena od obeh lastnosti že v pretežni meri izgubljena.

K vitalnosti čebel sodi tudi sposobnost, zavzeti iz lastne moči primerno velik votel prostor, ga prežeti in oblikovati z lastnim satovjem. Naravna gradnja satovja nudi zato dobre temelje za ugotavljanje vitalnosti.

Dodaten kriterij je sposobnost roja, da na danem mestu na harmoničen način gradi satovje iz svojih moči, da v njem vzredi čebele in zbira zaloge. Z zalogami bi moral pravzaprav preživeti zimsko polovico leta in v naslednji pomladi spet razviti dobro, sposobno čebeljo družino.

Opazovanja ujetih rojev so pokazala, da temu ni vedno tako. Roji si sicer zgradijo lepo satovje in se razvijejo v močne družine, sposobne prezimitve, toda tudi v lepih poletjih je bila nabrana zaloga praviloma tako majhna, da bi roji brez čebelarjeve pomoči kmalu pomrli od lakote, kaj šele, da bi pričakali naslednjo pomlad.

Tako kot naj bi pri vzreji domačih živali veljal kriterij produktivnosti v vsem času življenja, naj bi tudi pri čebeli, ki nabira med, odbirati po kriteriju življenjske produktivnosti ene matice, produktivnost v času življenja čebelje družine, na temelju izravnane krivulje pridelkov v času več let ter izravnano številčnostjo družin.
Na mesto maksimiranja nabranega medu posamezne družine naj bi postavili optimiranje pridelka celega čebelarskega obrata. Tako postanejo zgoraj imenovani ekološki kriteriji za vzrejo in selekcijo zdrava celota.

Dodaten pragmatičen kriterij vzreje je za čebelarja lahko delo s čebelo. To pomeni da naj bi bila pripravljenost obrambe čebele proti posegom čebelarja reducirana ali vsaj časovno zamaknjena. Čebela naj bi bila miroljubna, mirna in naj bi, kadar človek opravlja negovalne mere na čebelji družini, ostala na satu. To pa ne sme zmanjšati trajne vitalnosti čebelje družine.

Tehnika vzreje in selekcija

V konvencionalnem čebelarstvu in pretežno tudi v priznanih čebelarskih obratih ekoloških združenj (izjema je Demeter) se nagon rojenja danes zaradi strahu čebelarja pred morebitnim zmanjšanjem pridelka zatira. Moderna spoznanja o procesu rojenja pa omogočajo čebelarju upravljanje in vodenje čebel brez zatiranja nagona rojenja.

Seveda ni povsod mogoče pustiti da prvec svobodno odleti in ga potem spet ujeti. Toda brez nadaljnjega je mogoče, da dovolimo, da se proces rojenja tiste družine, ki je v razpoloženju rojenja, organsko razvija do trenutka tik pred rojenjem, potem pa roj naredimo sami tako, da iz družine, ki ima že dobro razvite matičnike, najprej vzamemo matico in za tem iz večjega števila satov pometemo čebele v ogrebalnik rojev tako, da imamo približno 2 km čebel. Ujeto matico dodamo.
Tako oponašamo akt roja. Čebeljim družinam pri tem puščamo možnost, da proces rojenja v veliki meri doživijo na naraven način in tako ustvarimo dobre pogoje za nastanek novih matic in novih družin. Na tak način dobljen roj premestimo v nov panj, kjer začno čebele graditi novo satovje in začno opravljati svoje delo tako, kot bi to naredil roj brez čebelarjevega poseganja.

Pri ostanku čebelje družine se bodo čez nekaj dni izlegle prve mlade matice in potem bi naravno odleteli naknadni roji. Toda tudi te lahko na podoben način preprečimo tik preden čebele odletijo ali pa ostanek čebelje družine delimo, pri čemer damo v nov panj vedno nekaj satov s čebelami in en matičnik. Mlade matice se tam izležejo, gredo na svoje svatbeni polet in mlade čebelje družine se lahko razvijajo.

Čebelar, ki razmnožuje čebele na opisan način, lahko sam določi, od katerih čebeljih družin bo čebele razmnoževal in katere matičnike bo uporabljal. Tudi če pride v rojilno razpoloženje le malo čebeljih družin, bo imel na razpolago vedno dovolj celic za matice (matičnikov), da bo lahko dobro izbral.

Krma s sladkorjem in zdravljenje čebeljih bolezni sta naravno selekcijo v veliki meri onemogočila. Zaradi enostranske in pomanjkljive selekcije v zadnjih desetletjih je nivo selekcije glede na faktor vitalnost, zelo padel. Zato je selekcija, ki jo je treba utemeljiti v bolj boljšem razumevanju čebelje družine danes bolj potrebna kot kadarkoli.

Facit

Ekološko čebelarjenje - predvsem DEMETER - predstavlja dosleden nadaljnji razvoj čebelarske kulture, utemeljen na modernih spoznanjih biologije čebele. Posebno pozornost velja čebelam ustreznemu čebelarjenju in selekciji. S takimi izhodišči se odpirajo čebelarstvu nove perspektive. Pri tem pa ekološko čebelarjenje in visoki pridelki nista nasprotji. Prav obratno. Izkušnje kažejo, da so pri čebelam ustrezni vzreji pridelki na visokem nivoju mogoči.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli