Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 30 Jan 2017 17:47 Naslov sporočila:

DIVJE ČEBELE V MESTU
Jaz bi do divjih čebel prišel na naslednji način.
Z Gerkom prečesat mesto, da vidiš kje so panji čebelarjev.
Najprej seveda povezava s 112.
Ko zvemo za roj v mestu ga seveda ogrebemo. Če v radiusu recimo 70 m ni panja čebelarja, si v veliki meri siguren, da gre za divje čebele.
Tak roj gre na poseben tretman.
Pozneje poiščemo primerno mesto v bližini, kjer je visel roj in tam nastavimo malo sirupa. Po Seeleyu ulovimo tam čebele, jih spustimo in najdemo bivališče, od koder je poletel roj.
Spremljamo divje bivališče.
Zagrebški primer kaže, da je v mestih veliko divjih bivališč.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 31 Jan 2017 08:25 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 31 Jan 2017 08:35 Naslov sporočila:

Razlogi za dvom?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 31 Jan 2017 08:59 Naslov sporočila:

Izkušnje, vedenje, raziskave ... da roji letijo precej dlje kot 50 metrov.
Zlahka dodaš še eno ničlo in pomnožiš z 2 ali 3 ali 4 ali 5.

klopotec · Objavljeno: 31 Jan 2017 09:02 Naslov sporočila:

Vsi roji, ki so izleteli iz mojih panjev, so se vsedli manj kot 50 m vstran.
Niti eden ni letel dlje.
Večina pa do 20 m. In bilo jih je veliko.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 01 Feb 2017 08:34 Naslov sporočila:

Zdaj smo že v zasebni pošto razčistili mojo zmoto, da govoriš o najdenih rojih, ki so si že izbrali svoje novo domovanje.

Tu gre seveda za roje, ki so zapustili svoje domovanje in se usedli nekje blizu, da potem nadaljujejo pot do končne lokacije.

Hvala za pojasnilo.
Zdaj je vse skupaj zelo smiselno in dobra informacija za urbane lovilce rojev Wink

.

Zlatko H · Objavljeno: 01 Feb 2017 09:45 Naslov sporočila:

Istok, načrt za roje preko 112, no ne vem če bo šlo, te zadeve ima 112 že vse utečene, ampak seveda, lahko poiskusiš.
Z preletnimi razdaljami rojev pa sem verjetno kaj spregledal. Prvi roj se res vsede nekam v bližino čebelnjaka, ampak od tam jo hitro popiha in lahko zelo zelo daleč, pa še vedno ne gre za divje čebele. Markovega pojasnila pa nisem čisto dobro razumel.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 01 Feb 2017 09:50 Naslov sporočila:

Zlatko si prebral o Zagrebački pčeli?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 01 Feb 2017 10:43 Naslov sporočila:

Zanimivo mi je to, da vas veliko poroča o tem, da pri vas roji hitrk odletijo naprej.
Pri nas ni tako. Večina rojev pri nas obsedi kar nekaj ur, veliko tudi čez noč in odletijo naslednji dan.
Tako da jaz več ne čutim nobene panike ko se roj dvigne iz panja. Takrat samo grem v bližino te silne energije in uživam. Ko se vsede pa grem čisto do njega in ga opazujem.
Pri meni večina rojev obsedi nizko. Le dva sta mi bila nedosegljiva.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

Zakaj torej roj ne keti direktno do stalnega bivališča? Zakaj se vsede nekje blizu mame? Kar je sicer ugodno za čebelarja.

Jaz oglednic nisem opazoval, nimam izkušenj s tem. Nisem bil pozoren na to.
Ampak mnogi pišejo o tem. Marjan je tega doživel mislim da največ. Ker se je dosti ukvarjal s priletelci. Pa Jernej, ko sebje še družil z nami.
Torej pišete o tem, da že nekaj dni prej oglednice iščejo novo bjvališče. Gotovo rabijo kar nekaj časa, da najdejo variante in se poenotijo kam.
In to počnejo tako, da izletajo iz panja in se vračajo v panj.
Lahko bi sklepali, da bi čebele že v tej fazi lahko našle končno bivališče in nato v odločilnem trenutku odletele direktno v končno bivališče.
Pa tega ne storijo, ampak se roj vsede najprej na vmesno postajo. Kot da se šele tam končno poenotijo kam.
To mi je bila in mi je še vedno uganka. Zakaj je potrebna ta vmesna postaja.?
Na mis3l mi je padlo, da je vmesna postaja potrebna zato, da se matica navadi na dnevni svetlobo. Da ni sposobna leteti daleč in da potrebuje nekaj ur za prilagoditev na svetlobo.
Tu mislim na prvi roj, kjer je stara matica, ki je bila dolgo samo v temi.
Morda zato drugi roj odleti mnogoborej kot prvi. Drugi roj ima mlado matico, ki morda rabi man časa za prilagoditev na svetlobo.
Kaj menite?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 01 Feb 2017 13:42 Naslov sporočila:

Uh Istok, težko komentiram tvoje hipoteze, ne sežem tako daleč. Po občutku bi pa rekel, da ni prilagoditev na svetlobo razlog, ki zadržuje roj v bližini, tudi zaradi tega ne, ker se matica pretežno zadržuje v roju, ne pa na obrobju roja in bi se tako privajala na svetlobo. Pa saj se matica že prej pripravi na rojenje, torej že velikoprej predno družina roji.

Lani so me poklicali iz Pirana, ker je na dvorišču ene hiše obsedel roj na drevesu
(Piran ima tudi vrtove znotraj dvorišč/hiš z drevesi) Po prihodu na kraj je roj visel skoraj na idealnem mestu. V času priprav na ogrebanje, pa se je dvignil in popihal in sem ga lahko samo nemo opazoval, kako leti. Na veji se je zadržal morda uro največ dve.

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 01 Feb 2017 14:32 Naslov sporočila:

Morda roj z mlado matico?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec

Barbara Locke je opravila primerjavo brez tretiranja preživelih čebel v Gotlandu, Švedska. Avignonu Francija in Ameriki, Seeley.

Tu je ta tekst http://link.springer.com/article/10.1007/s13592-015-0412-8

Prebral sem tekst in ga skušal razumeti, kolikor je v mojih skromnih sposobnostih vezanih na agleščino.

Marko je nekje napisal, da je način že najden, le da ga moramo uporabiti, udejaniti. Pa mislim, da vsi nekako tako razmišljamo. Kaže pa iz tega teksta, da ni tako. Da ni čarobne palice. panja, načina čebelarjenja, ki je opisan, mi pa ga moramo samo previlno izvesti in bo vse ok. Ne bo potrebno tretiranje.

Strnjeno bom napisal, ampak pripominjam, da je lahko mnogo napak.
Je pa to tekst, ki bi bilo zelo dobro, če bi bil dobro preveden, ker nam pove, zakaj so se na določenem mestu razvile okoliščine, ko so čebele živele, in še živijo brez tretiranja.

Najprej mi je padlo v oči, da so čebele gensko različne. Švedske. Francoske, Ameriške, Ruske, Brazilske.... Gotovo tudi naše, ki gotovo niso enake Srbskim, Madžarskim, italijanskim.
To pa je pomembno zato, ker različne čebele v pogojih netretiranja razvije različne načine "obrambe".
Lahko zmanjšajo svojo velikost, imajo manj zalege, manj trotov.
Lahko povečajo VSH lastnost in razvijejo vonjalne sposobnosti in posledično odpirajo celice in prekinjajo razvoj varoje.

V zvezi s tem je zanimivo omeniti, da ni ugotovljeno, kako čebele zaznajo varojo v zaprti celici. Ena od razlag je, da zaznajo stres pod katerim se nahajajo z varojo okužene bube.

Gotlandske so na primer zmanjšale svoj kompletni obseg, pri Avignonskih pa so zaznali večjo prisotnost genov ki vplivajo na vonjalna spoznavanja. Avignmonske imajo večjo občutljivost na okoljske dražljaje in bolje zaznavajo in odstranjujejo s pršico okuženo zalego.
Pri Avignonskih odpornih rojivost ni večja kot pri Avignonskih neodpornih.

Skupno je to, da imajo odporne družine varojo, ki ima 30% manjšo reprodukscijsko sposobnost, kot tiste ki so v tretiranih družinah.
Po drugi strani pa je bil delež neplodnih pršic v Avignonu bistbeno večji kot v Gotlandu. V Gotlandu in Ameriki pa je bila rojivost večja kot pri tretiranih.

Skupno pri odpornih čebelah pa je, da dajejo malo medu, Avignonske so lahko agresivnejše.

Nekako bi lahko zaključil, da je od genskih zasnov odvisno, kakšno pot v odpornost bodo ubrale čebele, če jih nehamo tretirati.
Kopiranje panjev in načinov čebelarjenja je možno le, če imamo enake čebele, kot tam, kjer je uspelo.

Pa še en vidik sem zaznal. V Gotlandu so v samoobrambo poslali običajne, do tedaj tretirane čebele.
A Avignonu so zbrali družine, ki niso bile tretirane dve ali tri leta in drugo skupino do tedaj običajno tretiranih čebel.
V Ameriki so opazovali čebele, ki so bile čisto na divje v duplih.
Zelo različne situacije.

Da zaključim. Sem zelo slab prevajalec in bi bilo dobro, če bi kdo to prevedel kot se šika.

Primeri kažejo, da je možno.
Da je vsekakor bolje.če poskusimo s čebelami ki jih najdemo na divje.
Da bomo imeli malo medu.
Skoraj sem dobil občutek, da je bolje da so panji majhni.
Avtorica zaključi, da je poskušanje v tej smeri vsekakor upravičeno in lahko koristno, da pa vse kaže, da bo treba precej spremeniti načine čebelarjenja, čebelarsko prakso.

Takšno strnjeno prenašanje, pčrevajanje, kot sem ga naredil je slabo. Če bi imeli en dober popoln prevod, verjemite, da bi nam zelo koristil.
Upam, da se ga kdo loti.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

koščak · Objavljeno: 01 Feb 2017 19:21 Naslov sporočila:

Če citiram iz zgornjega prevoda -
Skupno je to, da imajo odporne družine varojo, ki ima 30% manjšo reprodukscijsko sposobnost, kot tiste ki so v tretiranih družinah.

Potrjuje mojo ugotovitev da z tretiranjem ustvarjamo bolj trdoživo varojo, ki se mora ekstra boriti za preživetje.
_________________
https://www.facebook.com/profile.php?id=100008803725681

klopotec · Objavljeno: 01 Feb 2017 19:26 Naslov sporočila:

Lahko tudi.
Je pa res, da vsh sposobne čebele zaznajo in odprejo celice in ven pridejo spolno nezrele varoje. Reproduktivno nesposobne.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk · Objavljeno: 01 Feb 2017 20:23 Naslov sporočila:

kaj pomeni vsh...

te kratice mi delajo kar težave, morda bi bilo bolje da se namesto kratic zapisuje z besedami.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

koščak · Objavljeno: 01 Feb 2017 20:57 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 01 Feb 2017 21:01 Naslov sporočila:

Marko · Objavljeno: 28 Apr 2017 15:39 Naslov sporočila:

Rad bi napisal nekaj (več) na temo velikih in majhnih panjev oz. s tem povezanih večjih in manjših družin v povezavi z zadnjo raziskavo dr. Seeleya, ki pa še ni objavljena in za katero me je prosil, da je še ne prevajam in objavljam, zato bom navedel samo nekaj izsledkov.

Bolj kot podrobne argumente bom navedel teze, da bo debata bolj pristna in pestra.

Marjanovi podatki o donosih medu v njegovih velikih panjih (še posebej od takrat, ko je začel uporabljati na 'klasičnih AŽ' tudi svoje zaklade) skozi mnoga leta kažejo, kako pomemben faktor je številčnost družine pri tem. te podatke poznamo seveda tudi iz različnih drugih virov.

Veliko število čebel pa je seveda možno le v panju z dovolj veliko prostornino. Dobro, nekaj se da narediti tudi v nekoliko manjših panjih z ustrezno 'strukturo' čebel, v kateri prevladujejo izletne čebele, a manj kot pri družinah, ki jih pozna Marjan v svojih maksi panjih.

Drugi, še posebej midva z Istokom in Peter, v svojih manjših panjih nimamo prav nobenih možnosti, da doseževa vsaj približno take rezultate glede donosov medu ! Prav nobenih. Govorim seveda za primere, ko bi postavili na isto stojišče oba panja.

Nekaj drugega je, če bi bil Marjanov maksi na res slabem pašnem terenu, najini mali panji pa sredi izobilja nektarja. Ampak to niso verodostojne primerjave.

Kot pa vsi dobro vemo, ima vsaka medalja dve plati. In tako je tudi pri velikih in manjših panjih.

Po do sedaj prebranem, pregledanem in preposlušanem (vključno z včerajšnjimi video ogledi Seeleyevih predavanj - na bolniški sem in počivam, pa si to lahko privoščim) lahko z veliko gotovostjo rečem, da Marjan v svojih maksi panjih nima praktično nobene možnosti za samoobrambne družine. Govorim seveda v kontekstu varoje.

Vse, ampak res vse, kar sem si ogledal in prebral, govori v prid manjšim družinam v manjših panjih, kjer čebelar poleg tega ne izvaja nobenih protirojnih ukrepov in omogoči čebelam, da rojijo. Posnemanje stanja v naravi torej.

Toda to še ne pomeni, da bodo v takih manjših panjih čebelje družine kar vse po vrsti preživele iz leta v leto.

Včeraj sem se ponovno loti branja zgoraj omenjene neobjavljene Seeleyeve raziskave, ki je trajala sedem let (2010 - 2016) in v kateri primerja rezultate podobne raziskave (na istem geografskem področju) v letih 1974 - 1977. Torej pred je prišla v deželo varoja.

Zelo zelo na kratko: v svoji raziskavi je zajel 33 naravnih bivališč - 'divje čebele'. 14 jih je odkril s svojim načinom lova, ki ga poznamo iz videa, 19 so jih odkrili 'po naključju'. Vsako od teh bivališč je obiskal trikrat na leto (pred 10. majem, po 20. juliju in po 20. septembru) in ugotavljal, kako je z njo (ne zahajam v podrobnosti).

Poleg teh 33 bivališč pa je v raziskavo vključil še dodatnih 35 družin, ki jih imenuje 'simulirane divje družine'.
Te je naselil v LR panje ene naklade polne višine z desetimi sati in žrelom velikosti 22 cm2, kar naj bi ustrezalo povprečni velikosti žrela divjih bivališč (približno 5cm premera).

Naselil jih je z roji: 19 so jih ujeli 'na veji', 15 so jih dobili iz lovilnih panjev v gozdu, eden pa se je sam vselil v enega od njihovih panjev.
Vsi LR panji so bili opremljeni s 'protivarojno podnico' za spremljanje naravnega odpada varoj, 8 satov je bilo že izdelanih (z največ 20 cm2 trotovskih celic), dva satnika pa so vstavili prazna na pozicijo 2 in 9.

Ugotovili so, da je 23% divjih družin preživelo prvo zimo. Približno četrtina torej. To so družine, ki jih imenuje 'founder', torej šele ustanovljene. To so tiste, ki so prvič naselile naravno domovanje.

Druga katergorija divljih družin pa so tki. 'uveljavljene'; to so tiste, ki so bile naseljene že od prej. Za te so ugotovili, da je bila njihova 'življenska doba' 6,2 leti - v povprečju seveda.
Gledano obe kategoriji skupaj je bila povprečna življenjska doba 2,2 leti, ampak to je zgolj statistični podatek.

V simuliranih divjih družinah (35), tistih torej, ki so jih v 22 LR panjev naselili z roji v teh 6 letih, pa je bilo stanje naslednje: povprečna življenska doba (zopet obe katergoriji skupaj - tiste, ki so bile prvič vseljene in tiste, ki so živele že nekaj časa) je bila v teh panjih 3,2 leti, upoštevajoč pa samo tiste, ki so bile že dlje časa, pa 5,3 leta.

IN ZDAJ TISTO GLAVNO !

Primerjava rezultatov raziskav iz let 1974-77 (torej 20 let pred pojavom varoje na tistem območju) in te iz let 2010-2016, ko so bile prav vse družine z njo napadene, pokaže nekaj skoraj neverjetnega:

- povprečna življenska doba družine je bila v prvi raziskavi 2,1 leta, v tej novi pa 2,2 leta
- ne upoštevajoč 'founder' družine, torej tiste iz prvega leta naselitve, je bila življenjska doba družin v prvi raziskavi 5,6 let, v novejši pa 6,2 let

Raziskavi sta ugotovili, da so 'uveljevaljene družine' rojile skoraj vsako leto (87% v prvi in 97% v drugi raziskavi), čeprav so odstopanja po letih precejšnja. To poznamo tudi mi pod izrazom 'rojilno leto', kajne ?

Jasno je torej postalo, da družine v divjih bivališčih razpolagajo z 'mehanizmi' samoobrambe pred varojo.

Toliko zaenkrat. Pozdrav vsem.

Marko · Objavljeno: 29 Apr 2017 19:42 Naslov sporočila:

Še en zanimiv prispevek o ne-tretiranju in divjih čebelah v Welsu:

https://youtu.be/FsvFmtgmkmI

Srečno.

Marko · Objavljeno: 29 Apr 2017 19:58 Naslov sporočila:

In še eno predavanje dr. Seeleya na temo naravnih bivališč čebel in kako priti do njih:

https://youtu.be/rg3dSWC_zQ8

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Zdaj pa na delo Smile

.

Marko

1. maj 2017 - prvi začetki iskanja naravnih bivališč.

Čeprav na bolniški - morda pa ravno zato - sem se popoldan zapeljal z avtom po gozdnih cestah. Ena me je pripeljala tik ob avtocesto in tam sem zagledal nekaj 'šopov' oljne repice, ki se je kdo ve od kod zasejala tik ob robu cestišča.

Ustavil sem se in zagledal na njej vsaj deset čebel. Spodbudno ! najbližji meni znani čebelnjak je oddaljen približno 2 km, vmes pa hribi in doline, gozd in še enkrat gozd.

Odpeljal sem se domov in sestavil improvizirano opremo in se z njo vrnil.
Ura je bila že kar pozna - 1. napaka !

Našel sem zgolj dve čebeli; tudi pooblačilo se je, a saj veste, kako to gre: če si že tam, poskusi.

2. napaka: improvizirana oprema.

Ne bo šlo drugače kot na način, ki ga je prikazal dr. Seeley.

Ta škatlica je res premišljeno narejene in gotovo plod večletnih izkušenj.

No, tudi on je v resnici dobil idejo v knjižici The Bee Hunter avtorja Georgea Edgella:

https://archive.org/details/TheBeeHunter

Sam sem na hitro naredil manjšo spremembo na embalaži mobilnega telefona, a se je takoj pokazalo, da je v vseh ozirih slaba. Torej najprej dober pripomoček !

3. napaka: čeprav dr. Seeley pravi, da naj bo vaba - tekočina - sirup v razmerju 60% voda - 40% sladkor, sem se odločil drugače in naredil precej bolj gost sirup in mu za boljši vonj in okus dodal še malo medu.

Rezultat: obe čebeli, ki sem ju uspel uloviti v teh poznih urah, sta se 'zapacali' s to gosto brozgo in po izpustu 15 minut porabili zgolj za čiščenje svojih teles, pa še potem nisem povsem prepeičan, ali sta sploh lahko odleteli domov Sad

.

Ej jej jej ....

Zdaj sledi najprej dobra priprava.

klopotec

Vaja dela mojstra.
Jaz pa nimam kam it iskat, ker je na vsakih par metrov čebelnjak
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

lakotnyk

marko, pazi da te čebele ne pripeljejo k medvedu... Embarassed

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Pri nas je sobivanje z medvedom nekaj podobnega kot pri vas sprehajanje po novi Slovenski pred Namo, kjer vozijo tudi avtobusi. Torej nič posebnega Wink

.

lakotnyk

mnja, medvedka bo tekla za tabo, avtobus pač ne bo Very Happy

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Enkrat pred leti sem se odpravil na sprehod v gozd s fotoaparatom in že takoj ob prehodu avtoceste na robu gozda zagledal medveda, ki se je nekaj trudil z eno polivinilasto vrečko. Seveda sem ga fotografiral (še s klasičnim filmom in Zenit tele-snajperjem).

Potem sva se očitno želela vsak po svoje ogniti nadaljnim srečenjem in zavila v velikem polkrogu na svojo stran.
No, čez 15 minut pa se je krog sklenil in srečala sva se na gozdni poti na razdalji desetih metrov. Jaz sem dvignil težak fotoaparat za še en posnetek, medo pa je bil hitrejši in v silovitem skoku se je pred njim odprlo grmovje, za njim pa ostal le še ropot. Od posnetka tako ni bilo nič, ostal pa je lep spomin na kosmatinca.

lakotnyk

ne bi rad pametoval, ampak če boš srečal kosmatinko z mladičkom, ne boš mel take sreče... Embarassed

ko smo šli na ogled ostankov rimskih klauster okoli ad piruma, vodič s seboj ni imel fotoaparata ampak konkreten arzenal za "boj" proti medvedu Very Happy

verjetno je že vedel zakaj.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Marko

Celoten prevod sem objavil na naslednji strani.

M.K. 10.8.2017

lakotnyk

super tole, samo ne pozabi dopisat spiska.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli