Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

JernejM

OSNOVNE SMERNICE NE-KEMIČNEGA ČEBELARJENJA

Ker glede Naravnega čebelarjenja in Novih poti v čebelarstvu vlada precejšnja zmeda, še posebej med tistimi, ki jih novi časi zanimajo, in ker je bilo kar nekaj prošenj, naj napišem vsaj neke smernice, bom tukaj napisal moje videnje zadeve.

Že sam naslov zgoraj ima v sebi odgovor; bistvena prvina Nove poti je

Ne uporabljaj kemije/kislin!

Zakaj je to potrebno sem zapisal že v drugi temi:

Zakaj NE kemiji/kislinam, in kdaj DA; http://novacebela.mojforum.si/novacebela-about12.html

Tam je tudi pojasnjeno, da je pač prehod čebel v stanje, ko tudi one lahko aktivno sodelujejo v boju proti boleznim in zajedavcem, dolgotrajno in terja vsaj eno od različnih možnih metod. Te metode bomo na našem forumu vsako posebej obravnavali, v informacijo vsem, ki jih to zanima.

Dodatna pomoč pri tem procesu pa so tudi postopki in metode, ki vsebujejo naslednje tri osnovne elemente čebeljega zdravja:

1. Čebele morajo imeti mir.
2. Čebele morajo imeti solidno hrano.
3. Čebele morajo bivati v primernih panjih, ki jim omogočajo optimalno temperaturo gnezda.

Pred časom sem pod tretjo točko pisal: naravno satje, a sem spoznal da mora biti to še širša zadava od le satja; torej panji, ki čebelam omogočajo čim racionalnejšo izrabo njihove energije, od tega pa ima potem korist tudi čebelar, seveda ne toliko v donosu medu, kot pri čebeljem zdravju. Če pa so čebele zdrave, pa se stroški zmanjšajo tudi za, morda, 80%.

Vse te tri zgornje točke nam omogočajo, da se lahko izpolni prva, glavna točka: Ne uporabljaj kemije/kislin.

1. Čebele morajo imeti mir.

- Nenehno odpiranje panjev in kontroliranje,
- izvlačenje satov,
- prekladanje satov gor in dol in med panji,
- menjanje matic, takoj ko se nam zazdi da so premalo produktivne,
- prevažanje čebel,
- pretresanje, delanje narejencev, vlaganje mladih družinic,
- odvezem domala vsega medu iz medišča ali nadkladanje prazne naklade nad plodišče,
- pretirano dimljenje,
- napačno tretiranje,
- prevelika ventilacija panja,
- prevelik panj za določeno družino ...

Vse to pri čebelah povzroča dva osnovna negativna stanja:

- izgubo optimalne temperature gnezda, ter
- povečan razvoj in raznos varoje po okolici.

Poleg hudega stresa, seveda. Vsako od zgornjih točk lahko, če bo potreba obravnavamo v detalje. Čebele so precej podobne nam samim, ljudem. Tudi evolucijsko spadamo skupaj, o čemer bi si želel da nam Zlatko piše v posebni temi. Zato tudi one potrebujejo mir, da lahko optimalno delujejo na daljši rok.

2. Čebele morajo imeti solidno hrano.

Nihče nima pravice, da bi svoje otroke hranil le z makaroni in sladkorjem, tako tudi nimamo pravice, da čebelam jemljemo domala ves njihov med, ter jih jeseni nahranimo z industrijskim sladkorjem. Uporabiti sladkor za reševanje lačnih družin, če ni preverjenega medu iz lastnega čebelnjaka (zaradi nevarnosti hude gnilobe), je nekaj čisto drugega kot čebelam dajati tone sladkorja za prezimljanje! Zakaj pa čebelar s svojo človeško družino ne prezimi samo na makaronih in sladkorju?

Torej, malo primerjave s samimi seboj že pride prav, kajti čebele so naše sestre in so nujne za naše preživetje, ker oprašijo vsak tretji grižljaj hrane, ki ga boste danes nesli v usta.

Čebelarji javljajo, tudi profiji, da kadar je dobra paša, polovica težav z varojo izgine kar same od sebe. Še boljši, starejši profesionalci, so spoznali da je to zaradi dveh vzrokov: dobra paša naredi stres na čebele in vse slabe čebele končajo svoje življenje zunaj panja, s tem pa tudi veliko bolezni; naslednje dejstvo je, da dobra paša pomeni dobro prehrano zalege, kot tudi višjo temperaturov panju, kar povzroči, da se čebele rojevajo pol dneva ali en dan ali še bolj zgodaj, s tem pa je oplojevanje varoj v celiceh v precejšnji meri zavrto.

Bistvo čebelarstva so seveda dobre paše. To je že Anton Janša z lastnim zgledom poučil Avstrijske čebelarje, ki so mu potem modro sledili. Če paše niso dobre, tudi čebelje družine težko shajajo, oziroma mora biti čebelar dosti bolj spreten in moder, da lahko uspešno čebelari. Kot bomo spoznali na našem forumu, obstajajo metode in "kište", ki omogočejo optimalno čebelarjenje tudi v slabših pašnih pogojih.

Čebele seveda potrebujejo tudi čimbolj RAZNOVRSTNO hrano. Vožnja na monokulturna polja, odvzem skoraj vsega medu in hranjenje s tonami sladkorja je torej hud prekršek zoper zdravje Čebele. Čebele potrebujejo različne vrste medu v svojem panju, kot tudi propolis nabran iz čim raznovrstnejšega rastlinja. Povečane čebele, prav vse rojene le iz 5,4 mm satnic, so vse enake velikosti, zato so sposobne prinašanja veliko medičine iz polj pred svojim nosom, nimajo pa sposobnosti letenja zelo daleč in nabiranja na zelo majhnih cvetkah, kar pa lahko storijo čebele rojene iz najmanjših celic naravnega satovja naravnih družin. Zato je čebelja družina v divjini seveda veliko bolj raznoliko hranjena in zato, če so drugi pogoji ugodni, veliko vitalnejša od domače industrijske čebele - podobno kot je divja kura povsem drugačna od domače kokoši.

3. Čebele morajo bivati v primernih panjih, ki jim omogočajo optimalno temperaturo gnezda.

Z naraščanjem izkušenj v Naravnejšem čebelarjenju vse bolj spoznavamo, da je oblika panja še kako pomembna za to, da lahko zadostimo tem osnovnim pogojem. Stavek torej: "Kišta je kišta", ne drži vode. Sicer Nova pot dobro cveti tudi v industrijskih panjih, a le s pomočjo satnic 4,9 mm in drugih čebelam prijaznejših postopkov. Če pa želimo uporabiti druge metode ne kemičnega čebelarjenja, pa moramo panje in svoje metode prilagoditi temu pogoju: najprimernejši temperaturi gnezda, kot tudi naporu, da čebelam omogočimo gradnjo ožjih celic plodišča.

Kot spoznavamo, so čebele, rojene iz gnezda, kjer je temperatura konstantno tam med 34,8 in 36 stopinj C, precej drugačne od čebel, ki se rojevajo v bolj zračnih panjih oziroma iz gnezd, kjer je povprečna temperatura nižja. Čebele namreč v določenih težkih pogojih ne morejo vzdrževati optimalne temperature, pa naj se še tako trudijo, ker jim to onemogoča čebelar sam. Zato se ne rojevajo "inteligentne", kar pomeni da niso posebej obdarjene za nabiralne naloge, kot tudi se ne rojevajo kak dan hitreje, kar tudi spada v "inteligenco", tako čebel kot trotov (po Brndušiću), ker to v veliki meri zavira razvoj varoje.

_____________________________________________________________
Če želimo čebelariti brez kemije, moramo torej uvesti nekatere metode in tudi opremo, ki ne sovpada ravno s smernicami sodobnega industrijskega čebelarjenja, ki je privedlo Čebelo na rob propada.

Sedaj se bo kdo vprašal; ali naj torej uporabim prazne naklade nad čebeljim gnezdom ali ne? Oglejte si zgornje tri točke in presodite sami; ali bo tak postopek čebelam stres povečal ali ne, ali jim bo prazen prostor nad glavo zmanjšal temperaturo ali ne? V katerih "kištah" jim bo to hudo spremenilo pogoje v gnezdu in v katerih minimalno?

Uporaba okvirjev v panjih seveda omogoča ugodnost čebelarju, čebelam pa dela "prepih" in one potrebujejo veliko več energije za slabše rezultate kar se tiče temperature gnezda. In tako naprej; vsako vprašanje, ki ga imate glede Novih poti v čebelarstvu preverite skozi zgornje tri točke: mir, hrana in primeren panj oziroma okolje. Potem pa najdite svojo pot v nove čase in nam vsem, prosimo, poročajte o tem.

Naš Frenk je že večkrat dejal: zakaj bi izumljali nekaj novega; najbojše je tisto, kar je obstalo skozi zgodovino: to so npr. LR panji. Jaz pa temu dodajam: obstali so tako industrijski nakladni in AŽ panji, po drugi strani pa je obstal tudi Warre, TBH in koši. Torej imamo spet dva razreda, dva bratranca v čebelarstvu. Jaz bi za Naravno čebelarjenje predlagal uporabo preverjenih, trdoživih, preprostih panjev, ki merijo predvsem na zdravje čebele in šele potem na prinos, kdor pa se odloči za medarstvo, pa mu bodo bolj prav prišli sodobni panji, in, kot kaže, je tudi v njih možno ne-kemično čebelarstvo, seveda pod posebnimi pogoji in predhodno pripravo čebel skozi postopek preobrazbe.

Te stvari smatram kot golo osnovo in najpomembnejše smernice ne-kemičnega čebelarjenja. Seveda pa vsaka od teh točk zahteva detajlne premisleke in preskuse v praksi. Na tej poti smo šele na samem začetku, zato morajo obilnejši dokazi v praksi šele priti.

Lepo nedeljo vsem, j

MatejM · Objavljeno: 02 Jun 2011 14:56 Naslov sporočila:

Kot čebelar začetnik, s štirimi Warre panji, ki so naseljeni z roji iz industrijskih panjev se sprašujem: S čem sploh lahko pomagam čebelam v primeru, ko bo varoje preveč?

Maksimalno se držim napotkov, ki jih je zgoraj napisal Jernej.
Kako naprej?

LP,
mm

JernejM · Objavljeno: 03 Jun 2011 07:07 Naslov sporočila:

Dragi Matej, ta forum bo poskušal zbirati čimveč podatkov na temo o kateri sprašuješ: kako je nekaterim v svetu in naši okolici že uspelo, kakšnev metode so pri tem uporabili, kakšne so naše dosedanje izkušnje, spoznanja, napake, neuspehi in uspehi ...

Vse ostalo je tvoje: kako boš ti speljal stvari je odvisno od tvoje čebelarske filozofije, tvoje osebnosti, ciljev čebelarjenja, znanja, kot tudi specifike okolja kjer čebelariš, opreme ... Vsi smo šele na začetku Poti, in rad bi, da si izkušnje tukaj delimo, vsakdo pa mora najti svojo pot; metod pa je tudi kar nekaj.

Pa vseeno možen odgovor na tvojo dilemo: v Franciji je stotine W-čebelarjev, ki svoje panje lepo tretirajo. Če nočeš reskirati izgub in potem razvijati iz preživelih, jih pač tretiraj po pravilih stroke in Novo pot prestavi na kasnejši čas, ko boš lahko oddvojil 10 družin in poskusil z njimi na čist način.

Lahko uporabiš tudi kombinacijo ne-vznemirjanja čebel, toplega panja in apiguarda, če pa varoja začne hudo padati, pa kot sem napisal zgoraj. Jaz ne uporabljam ničesar razen biotehničnih metod, a pri tem seveda doživljam tudi izgube, kar pa sem vkalkuliral že vnaprej - takšno je pač trenutno stanje, je pa vsako leto boljše.

Dobro rihtaj, j

JernejM · Objavljeno: 08 Sep 2011 07:18 Naslov sporočila:

Čebelariti NARAVNO ali NA-MENJAVO?

Kje čebelariti: standard

Ker v pisanjih kolegov tukaj na forumu in izven njega mnogokrat zaznam, da nekako dvomijo v možnost uspeha po Rudijevi/Oskarjevi metodi, nekako pa se ne znajo stvar jasno izraziti, sem malo premišljeval o tem:

Če analiziram kdo dvomi v možnost čebelarjenja z globokim plodiščem plus dodatno naklado čebelje rezerve v hrani, pridemo do istega imenovalca: tisti, ki imajo relativno slabe paše. To je to, in od tod vsi (upravičeni) dvomi ter slabotno sodelovanje v tem raziskovanju.

In še kako prav imajo! Oscar Perone je Rudiju dejal, da tam, kjer ni dobrih paš, se pač ne čebelari, se ne kupuje čebel. Tudi sam je odšel v druge dežele, gozdove, kjer so paše bujne. Tudi naš čebelarski genij Anton Janša je Dunajskim čebelarjem dokazal, da če čebelnjak preseliš na ugodnejše mesto, pač dobiš veliko več medu, s čebelami pa je veliko manj dela.

Da ne bom predolg - na misel so mi prišli preprosti standardi da hitro ugotovimo, kje je narava primerna za Naravno čebelarjenje, pa pustimo ekologijo za zdaj na strani, ampak se koncentrirajmo le na obilnost čebeljih paš. Takole bi rekel:

- če uspe normalen 2 kg roj, ki je rojil enkrat okoli polovice maja, s satjem, zalego in medom napolniti 2 Warre zaboja do jeseni,

- če uspe taista družina do konca prve paše v naslednji pomladi zapolniti tako spodnje tri plodiščne zaboje kot tudi večino četrtega, rezervnega zgoraj,

- če vam pri povprečnem industrijskem čebelarjenju družine prinesejo od 20 kg medu pa navzgor/panj,

potem čebelarite na primernem mestu za Naravno čebelarjenje. In obratno:

- če povprečen zgodnji roj ne more zgraditi okoli dveh Warre zabojev do jeseni, v povprečnem pašnem letu,

- če tudi po prvi paši spomladi ni zgradil vseh štirih W-zabojev,

- če tudi pri običajnem industrijskem čebelarjenju brez pretiranih manipulacij čebele ne prinesejo vsaj 20 kg medu na panj,

potem tak kraj ni primeren za naravno čebelarjenje!
Kaj pa potem?

Čebelarjenje na-menjavo

Čebelariti na-menjavo preprosto pomeni čebelariti industrijsko: recimo, čebele prinesejo 5 ali 10 kg medu, čebelar jih odvzame in zamenja s primerno količino sladkorja.

Sami imate že izkušnjo, da vam ponekod še enega koša ne napolnijo z medom in da je treba vsako leto hraniti s sladkorjem. Seveda, pridejo leta, ko je suša za vse, zato se ni za zanašati le na oceno ene sezone. Recimo, če pri meni vzamem izjemno lansko in podpovprečno letošnjo sezono, dobim neko srednjo mero, ki je ugodna. Če pa je večina let bolj sušnih, da čebele pač ne morejo zbrati dovolj medu niti zase, potem takšen kraj ni primeren za čebelarjenje, še posebej ne za Naravno čebelarstvo, čeprav se tudi tam čebele lahko gojijo, a je vse polno muk in težav in tudi solz.

Najpomembnejša stvar v čebelarstvu je torej kje čebelarimo?

Lp j

Zlatko H · Objavljeno: 08 Sep 2011 07:48 Naslov sporočila:

Jernej,

Genialnost Rudijeve metode je, kako se da čebelariti tudi v zelo slabih razmerah, njegove na otoku, so še bistveno slabše kot naše.

In če pogledam malo naprej, klimatske razmere se tako naglo slabšajo, da bomo imeli vedno več takih letin, kot je letošnja (velja vsaj za moje področje), verjemite, da bo čez deset let še slabše kot je danes. Vedno bolj bodo razmere, kot jih ima Rudi podobne našim. In nimam niti trohnice dvoma, da je ta Rudijev sistem odlična osnova, kako bodo čebele sploh lahko preživele.

In vedite še nekaj, ko vzpostavimo Rudijev sistem, da bo stabilen, imamo odlično osnovo, a smo šele na polovici našega dela.

Sicer pa je vse kar si napisal enostavno res.

lp

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 08 Sep 2011 11:14 Naslov sporočila:

Razumem tvoj namig Zlatko: ostal boš na tem mestu, kjer čebelariš sedaj in preskusil Rudija v praksi? Ali pa drugi del čebel odpelji na pravo pasišče in potem primerjaj.

Kakršenkoli panj, metoda; če so paše slabe bodo družine slabe. To je zakon vseh zakonov, to je temelj čebelarstva. Amen, bi rekel Frank.

Z nekaj tisoč evri ni mogoče zgraditi hiše.

Da se pa "prčkati", kot sem napisal zgoraj, seveda se da, a takrat se pogosto točijo "sladkorni sirup in solze".

Pri Rudiju že ni tako slabo. Kot prvo ima najbrž kratke, a zelo močne paše, drugače mu ne bi prinašale po 20 do 30 kg na panj v medišča, in kot drugo, nima sosedov v bližini, vsaj veliko ne, in s tem je vdor varoje izjemno zmanjšan: to je problem, ki ga imamo mi, kar pa tudi slabi družine. Lp j

Marko · Objavljeno: 08 Sep 2011 13:24 Naslov sporočila:

Tule gledamo v glavnem tudi naprej.

In skoraj povsod se na nekoliko daljši in dolgi rok da izboljšati razmere, v katerih se bi dalo čebelariti naravno in bi bili pogoji, ki jih je Jernej navedel, lahko izpolnjeni.

Govorim seveda o obdobju 3 do 10 let in o velikem angažiranju posameznika, morda pa tudi društva, kjer smo (če) vključeni.

Na kratek rok:
- ne sekati lesk in vrb v okolici čebelnjaka; če jih ni, jih lahko zasadiš; dodaš še rumeni dren, robide in maline
- poseješ (ne hecam se) regrat, kjerkoli se ga da, gadovec, pa zlato rozgo za jesen
- narediš zeliščni vrtiček (žajbelj, materina dušica, ameriški slamnik, melisa ...)
- poseješ njivo ali dve z oljno repico za pomladansko pašo
- za kasneje (poletje, jesen) poseješ facelijo na istih površinah, en del pa sončnice in ostale medovite rastline npr. detelje in kjer so pogoji tudi ajda

Na daljši rok pa sajenje medovitega hitro rastočega drevja - lipa, javor, kostanj, akacija

Gotovo imate na zalogi še veliko idej, ki bi izboljšale pašne razmere do te mere, da ne bi bilo 'suše' v panjih pred zimo.

Lep dan želim vsem.

Zlatko H · Objavljeno: 08 Sep 2011 21:23 Naslov sporočila:

Točno to Jernej, vsaj z delom družin bom ostal na tem mestu in vztrajal do konca, vključno z biodinamičnimi metodami, kot jih je delno načel Marko.
Del pa jih preselil v boljše pogoje, za en del v prihodnosti celo razmišljam, da bi jih preselil tja, kjer naokoli ni drugih čebel, vsaj 10km ne, kot na nek regeneracijski pašnik.

Kot sem že poudaril, pašne razmere bodo samo slabše, ampak čeprav to ni pravo mesto, me je prva praktična kilometrina razveselila. Dva warreja sta mi zaradi skupnih večerij sezidala cca 50cm satovja in to mi daje novo upanje in zagon. Pripravljam malo daljši opis, ampak na drugem mestu.
In to je to.

Naučiti se moram čebelariti v vseh razmerah, ne samo v dobrih, sicer na mojem koncu v prihodnosti ne bo čebel (ampak saj je letos tako slabo, lani in leta nazaj, ni bilo tako hudo).

lp vsem

Zlatko

klopotec

Prevod je bolj kilav, gre pa za tekst iz http://www.resistantbees.com/index.php?r=08

DEE LUSBY OSNOVNA MNENJA O REŠITVI PROBLEMA

Meni, da je majhna čebela boljša. Najprej pojasni, da če želimo zmagati moramo naenkrat uporabiti vse taktike, ki jih imamo na razpolago, ne pa eno po eno. Povdarja sodelovanje, izmenjavo mnenj in informacij in ne zadrževanje ključnih stvari pri sebi, le tako bomo vojno zmagali.

Meni, da je za ponovno ravnovesje
Regresija na male celice le ena tretina rešitve. Pred uporabo umetno povečanih celic težav ni bilo.
1. Druga tretina rešitve je prehrana čebel. Nenaravna – umetna prehrana je resen stresni dejavnik, ki privede do bolezenskih, parazitskih in težav z leglom.
2. Del problema je v napačni pasmi, ki ni v ravnovesju z naravnim okoljem. Napačna pasma gre z roko v roki z izzivi stresa hrane in stresa okolja.

Spremembe moramo izvršiti tako, da vse zgornje rešitve zajamemo naenkrat.
Mnogi se sprašujejo ali zmanjšanje celic lahko privede do manjše dovzetnosti za napade varoje, do večje odpornosti do bolezni in povzročiteljev bolezni in ona pravi da lahko.

Umetne satne osnove, kje so celice po velikosti bližje trotovskim kot delavskim , privedejo do psevdo učinka, da varoja zdaj delavske celice dojema kot nov vir hrane. Tega v naravi ni.
V naravi je širjenje pršice pri Apis cerana v glavnem omejeno na majhno število trotovskih celic, je pa tudi zelo malo pršic ženskega spola, ki se razvije v delavskih celicah. To se zgodi le na robu delavske zalege, kjer je dovolj hladno. Zalega se zaradi tega razvija dovolj dolgo in tako ima tudi pršica dovolj časa, da doseže spolno zrelost.
Če zmanjšamo velikost celic na zgornjo mejo 4,9 mm bomo dosegli naraven nadzor. Hkrati bomo zmanjšali privlačnost k hrani iz delavskih celic in obenem povod ta razmnoževanje pršic.
Zgodijo se še druge stvari. Gostota celic se poveča , s tem se poveča temperatura kar prav tako pomaga, da se razvoj pršic preusmeri na rob gnezda. To lahko zdaj na njenih družinah pokaže tistim, ki jo obiščejo.
Peiporoča tudi da izločimo sate z zalego, ki imajo več kot 10% trotovske gradnje, kar bo sprožilo higieno legla pri delavkah Apis mellifera.
Zaradi manjših celic imamo več celic in dobimo več čebel delavk v enem ciklusu za čiščenje okužene zalege.
Z zmanjšanjem varoe in pršic v sapniku, dosežemo zmanjšanje z njimi povezanih bolezni. Tako je mnogo manj ran na zunanjem skeletu čebel, preko katerih se širijo virusne, bakterijske in glivične okužbe.

Dee Lusby

Vem, da vse to že poznate, ampak bo prišel še kdo, ki tega ne ve, po mojem je pa to temelj za razumevanje, zakaj ne smemo več po starih poteh.

Marko · Objavljeno: 02 Jul 2013 14:37 Naslov sporočila:

Danes sem bral SPOS-forum in Ivan Brndušić je odgovarjal drugemu čebelarju, ki v borbi proti varoji in nozemi odvzame satje, ga da za nekaj mesecev zamrznit, potem uporabi sublimacijo oksalne ... No, malce sem napisal po svoje, a ni pomembno.

Mnogo bolj se mi zdi važen del odgovora IB:

"Žao mi je što se toliko mučiš i volim da pišete kako se sve borite sa varoom na prirodan način , ali verujte samo pčele mogu to da savladaju a ne mi, mi to pokušavano već više od 35 god i ne uspevamo.
Varoa nas je pobedila na svim kontinetima, a i ovi koji proizvode otrove zgrću veće pare nego mi pčelari, pa nikada neće zaživeti pčelarenje bez hemije."

Če kdo potrebuje prevod, naj pove.

Marko · Objavljeno: 16 Sep 2014 10:26 Naslov sporočila:

Vrnitev h klenim (čebelarskim) koreninam.

Fantje in na prvem mestu seveda častna (zaenkrat) izjema Aleksandra, danes sem prebiral star izvod Slovenskega čebelarja iz leta 1946 in v njem prispevek Draga Bitenca o "prestavljanju", danes pa temu rečemo prevažanje.

A bistvo ni v tem.

Tisto, o čemer piše poleg naslovne teme, bi bilo treba uvrstiti vsaj med vsakoletno osveževanje čebelarskega znanja, hkrati pa se povsem sklada z duhom našega foruma.

Malce za pokušino, malce za vzbuditev radovednosti ...

Uspehi in neuspehi so odvisni od pametnega ali nespametnega rav
nanja s čebelami. Izučilo me je, da nespametno odpiranje panjev in pre
gledovanje satja v rani in hladni pomladi, prepogosto stikanje po panjih
v poletnem času, večkratno obiskovanje čebelnjaka med zimskim počit
kom čebel, razdiranje plodišča, in še mnogi drugi posegi v določeni red
družin lahko več škodujejo kot koristijo!

Prav tako napačno pa bi bilo seveda, če bi družin nikdar ne pregledal in bi
odprl panj samo takrat, ko bi nameraval točiti med.
Družine smeš in celo moraš pregledovati, odnosno nadzirati lijih delo in
razvoj, toda paziti moraš, da ho vsako delo izvršeno o pravem času ter
v soglasju z naravo in njenimi zakoni!

Pametno in o pravem času opravljeno delo je čebelam in čebelarju le v
korist! Nikoli pa ne odpri panja, ako nisi dobro premislil, ali je delo, ki
ga nameravaš opraviti, v resnici potrebno, in kako ga boš najbolje izvršil!

Posebno spomladi mora biti vsako delo izvršeno načrtno in liitro.
Ne ohlajaj po nepotrebnem notranjosti panjev, kajti vsako izgubo toplote, ki je
nastala po čebelarjevi nerodnosti, morajo čebele nadomestiti in iznova
proizvesti! Ta proizvodnja pa gre vedno na račun medu.
Saj je splošno znano, da ni med zanje samo hrana, temveč tudi kurivo!

Saj vem kaj poreče marsikdo: že slišano, že povedano.
Toda ! Je naša praksa res vedno taka ?

Uživajte(mo) !

klopotec · Objavljeno: 16 Sep 2014 11:00 Naslov sporočila:

To je temelj in to bi moral vsak znati napamet takoj na začetku. In potem tako tudi ravnati.

Leta 1946 ni bilo varoje. Zdaj je tu. Zato je ornje besedilo še toliko bolj pomembno.

Hvala Marko, trudim se v tej smeri.

Kaj opažam?
Okoli čebel, ki so v koših in so ločene od panjev s premičnimi sati, lahko mirno hodim in jih opazujem.
Tudi one na premičnem satju letos niso hude, ampak je zgodba že občutno drugačna.
Čebele si zapomnijo da jih človek vznemirja. In povedo, da tega nimajo rade.
In če dodaš še koledar, potem si že kar varen pri nujnem delu.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 26 Sep 2014 12:49 Naslov sporočila:

Mateju (Levsteku) in vsem nam v ponovni razmislek ... Idea

V zadnjem prispevku je Matej s Krasa sicer napisal "V zaključek", a ne zdi se mi dobro, da odprte stvari kar zaključimo.

V tem trenutku pravzaprav ne vem, ali je bilo mišljeno kot njegov zaključek pisanja in umik v delavnico ali pa kot zaključek teme o ropanju oz. ubadanju z varojo in ostalim, o čemer je tekla debata.

Kakorkoli, rad bi napisal nekaj misli - tudi o naših forumskih koreninah.

Začeli smo, da bi si izmenjali poglede in izkušnje. Tako, kot verjetno velja za večino forumov. Ne samo čebelarskih.

Malce posebni, ne po splošnem kalupu narejeni smo tule zbrani. In gotovo tudi drugi, sicer bolj kot bralci oz. opazovalci.

Malce posebni smo seveda tudi pri zaenkrat še vedno najbolj pereči stvari: varoji. Upam, da se ji ne pridruži še več tegob.

Matej je lepo napisal: "Zanima pa me, kako čim bolj efektivno in temeljito z čim manj stresa spravit tega zajedalca z družine."

Menda smo si kar edini v tem.
Tisto "s čim manj stresa" mi je še posebej ljubo. Jaz bi celo rad počel to "brez stresa". Jasno, govorimo o čebeljem stresu.

Tu sodelujoči in zanesljivo tudi drugi drugje pri tem ubiramo različne poti, kako ublažiti ali preprečiti ta stres.
In včasih se pri tem zgodi tudi, da po nepotrebnem "stresamo" drug drugega. Škoda.

Matej, napisal si: "Se spomnim "izreka" mojga belokranjskega prijatelja: FANTJE ŽC DELUJE.......... Verjamem da kdo verjame da to deluje (teoretično), ampak praksa, varoja in čebele govorijo o nečem drugem, o neprijetni resnici."

To je lahko zgolj tvoje mnenje.
Jaz bi lahko tule navedel (citiral) vsaj deset, pa raje več izkušenj čebelarjev, ki so se proti varoji spopadli z mravljično kislino in ki je niti slučajno nočejo več videti.
Pravijo, da ne deluje in varoje jim je pobrala večino družin.

In kaj zdaj ? Kdo ima prav ?

Praviš tudi: "Naučite se poslušati čebele in njihove težave ter jim pomagajte."

Lep nasvet.
Ampak saj to poskušamo prav vsi. Prisluhniti jim. Se ti zdi, da je kdo tu, ki tega ne počne ali vsaj ne poskuša ?

To, da poskušamo na različne načine, je pa tudi dejstvo.
Narobe bi bilo, da bi vsak za vsako ceno svoj način razglašal za edinega pravega, če pa to ni sprejeto, sledi umik iz debate.

Tvoje mnenje: "Spoprimite se z varojo (čebele se ne morejo- menda je to jasno- pa prosim, ne omenjajte mi da čebele lahko zmorejo same ..." je gotovo zate edina resnica, dejstvo.
In jaz te sprejemam takega.

A ti bom vseeno omenil še eno, povsem nasprotno:
"Žao mi je što se toliko mučiš i volim da pišete kako se sve borite sa varoom na prirodan način , ali verujte samo pčele mogu to da savladaju a ne mi, mi to pokušavano već više od 35 god i ne uspevamo.
Varoa nas je pobedila na svim kontinetima, a i ovi koji proizvode otrove zgrću veće pare nego mi pčelari, pa nikada neće zaživeti pčelarenje bez hemije."

Čebele in čebelarja, pri katerem zmorejo same, sem videl.

Pri tebi še nisem bil.
Ampak takoj bi nekomu, ki želi uporabljati le kisline, predlagal obisk pri tebi.
Tako kot bi drugemu, ki niti tega ne želi, predlagal obisk pri Brndušiću.

Zakaj je torej tako narobe, če ga skušam posnemati, ko pa sem si pred časom zadal prav ta cilj: omogočiti čebelam, da same opravijo z varojo.

In prepričan sem, da to zmorejo.

Srečno vsem na vaših poteh.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli