Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec

Res me ne zanima. Milošu so se takrat motai po glavi drugačni toni.

O ostalih stvareh pa jutri. Zdaj grem spat. Moje čebele me presenečajo.

Zlatko H

Istok, vzdrži se komentarjev za dobrobit čebele/Nove poti.

lp
Zlatko

klopotec

JernejM

Tvoja hvaležnost gor ali dol: kdo drug pa bo vesel, da mu bo tole razjasnjeno, za zmeraj:

Majhen koš je muka za čebele

Ni ga pisatelja, ki bi lahko opeval lepoto življenja v vrškari, tretirani z živčnim bojnim strupom. Kot prvo je vrškara (in tudi običajna pletara) premajhna, da bi čebele dosegle tisto, k čemur težijo. Živijo enako življenje kot delavec, ki dobiva 450 evrov plače: nikakor se ne more postaviti dobro na noge.

Roji iz takih 18 litrskih pletenk se ne morejo nikoli do sitega najesti medu. O tem govorita Tudi Rudi in pa Anton Janša, seveda: a ni on napisal da ima roj petkrat večjo težo, kot je teža čebel pred rojenjem? Polne so medu. Ko rojijo iz večjih panjev, so panji po dvakratnem rojenju še vedno močni in tretja družina, ki recimo ostane notri, spet postane močna do jeseni, panji pa so še vedno težki, ko jih dvigneš. Ko pa ti rojijo iz koša okoli 20 l prostornine, ta koš nima po dveh rojenjih nobene teže več. In čebele, ki se pripravljajo na rojenje se ne upajo do sitega najesti, ker morajo delež pustiti doma, za zalego, ki se rojeva in razvija.

Da je življenje v takem stisnjenem prostoru hudo stresno za čebelo je jasno tudi po tem, da se roji, po raziskavah, zatekajo najraje v lovilne panje z vsaj 35 - 40 litrov prostornine. Jaz sem jih največ ujel z AŽ10 - v koš, vrškaro pa se bo zatekel le kak majhen rojček v hudi stiski.

Če je čebelarjenje s tako micenimi koši kakšna romantika za čebele, potem pa Oscar in Rudi živita v zmoti. Seveda ne živita v zmoti. Čebelja družina rabi imeti vsaj 8 do 15 kg suhe rezerve v medu, če naj živi vsaj za silo optimalno, če pa naj bo v idelanem stanju, pa še več. V teh malih koših pa tega ni, zato tudi sam nikoli nisem dobil iz koša roja, ki bi imel dva kilograma, po moji oceni.

Mali koš je torej dober predvsem za nove matice, ter zaradi zgodnjih rojčkov, ki jih je lahko zapakirat in poslati po pošti, kot se je to delalo takrat, ko so vrškare in pletare najbolj cvetele v Jugi. To je še iz časov, ko se je na veliko čebelarilo na roje in rečeno je, da je tisti čas skvaril Sivko.
___________________
Danes ni možno obdržati žive čebele dolgoročno v košu, zato mora čebelar pač tretirati, kar pa je proti vsem higienskim minimumom, če gre potem ta med v prehrano. Tretiran panj mora jemati med iz vedno ločenega medišča. To pa nam omogoča Rudijev pristop.

Vsekakor je Naravno čebelarstvo bližje večjemu panju, ker čebele lahko naložijo večjo zalogo medu in od tu naprej je njihovo življenje povsem drugačno. Kako drugačno nam je pojasnil že Rudi, prihajajo pa tudi novi pesniki Nove poti, ki bodo te stvari znali upesniti, v zadovoljstvo novega rodu.

Tole ja bila moja pesem v dobro Čebele - mnogi jo razumejo v srcu, nekateri pa pač ne Laughing

. Ene družine preživijo zimo, druge pač ne. Tako to je, je bilo in vedno bo.

Lp vsem, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

klopotec

JernejM

Seveda, saj je v redu.

Šli smo na micene panje zato, da bi čimveč rojili, ker sem odkril dober sistem kontrole varoje s pomočjo različnih načinov prekinjanja zaleganja. To so me naučili TBH panji, koši in duplo. Zato sem tudi kontaktiral Iztoka (z ne s) in sva se poenotila glede spoznanj in učinkov. Šel sem še dlje od vsega tega: zamislil sem si sistem "malega Warreja" in se ga že skoraj lotil - vse to bi bila večna muka za čebele, predvideval sem, da bo to le bolje od kemije. Imel sem prav, a "motilo" me je kako velike panje imata Oscar in Dee Lusby in njuni sledilci, pa uspevajo brez kemije. Z nekaj izkušenj sem tudi odkril, da majhni panj in redno rojenje (= prekinitev zaleganja) še vedno niso dovolj, kar sem spoznal tudi iz izmuzljivih odgovorov mojstra Miloša. Počasi sem skapiral, da v majhnih panjih čebele delujejo popolnoma drugače kot v velikih, pa še vedno je potrebna neka kemija, itd itd ...

Zdaj vemo več od tega, Rudi nam je to potrdil, sam imam koše že nekaj let in glede tega so mi stvari jasne. Kar pa ne pomeni, da ne moreš čebelariti v koših in to uspešno. Odvisno od agregatnega stanja v glavi, od filozofije. Koš je krasna stvar za majhne zgodnje roje (če veš kako delati), za mlade matice in za romantiko. Najbrž si spregledal: Miloš trdi isto. Zato ne vem od kod imaš občutek, da sem proti košem. Govoril sem ti le, kako se počutijo čebele v košu, gledano preko cele sezone: kot večji roj v njem: slabo, kot družina v njem: utesnejno; prezimljanje: odlično; pomladni razvoj: panično, vedno v stiski; rojenje: pogosto nekontrolirano, iz stiske, tudi v slabe vremenske pogoje ... Je AŽ panj veliiiko večji od Miloševe vrškare, pa vidiš kako so ga v Jugi zavrgli po začetnem bumu, oziroma so ga povečevali na vse mogoče načine. Že v AŽ panju se družina počuti bolje, če jo pustiš na miru, ni dvoma. Ni dobro mučiti živali, saj si sam napisel, da vse vrnejo z obrestmi. Tudi z Naravo je enako, in mojstri na Poti tudi; kolikor vložiš, toliko dobiš, z obrestmi, v minus ali pa plus.

Problem koša je torej še dodaten: tretiranje. V teh časih. Majhen koš pa je kot majhna penzija nekje v mestnem bloku Laughing

.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

klopotec

Hvala, da si odgovoril.
Lepo bi se dalo to vzeti za iztočnico in se fino pogovarjat. Si za to? In seveda tudi vsi ostali, ker samo najina mnenja bodo premalo.

JernejM

Saj jaz se zmeraj menim, zato je OK, le k bistvu vsega je treba nenehno težiti, brez tega je vse brez smisla:

Marjan D. mi je v mailu napisal, da bom morda kmalu videl, kako pri nas deluje metoda samoobrambe čebel proti varoji, in da je vse drugo je bolj postranska čebelarska zadeva v tem času.

To je tudi moja rdeča nit in zato me morda tisti, ki to nit nimajo močno napeto in bi radi easy debate, ne razumejo, a bodo že.

Dobro rihtaj, za podnice, jesenske in zimske, ti priporočam moj izum iz Apislo - zadovoljen sem z njimi in naredil sem še dve za Warre kište, za test.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

lakotnyk

ja kakšne podnice ponucat za koše...

in drugo vprašanje ki ga imam... mogoče bolj za marka... kakšna je litraža teh naših košev?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 14 Nov 2012 09:47 Naslov sporočila:

Milošev tekst o koših in varoji.

"Pčele u vrškarama i varoa?
Tema dosta dobra za razgovor.
Nažalost vrškara je dosta davno izbačena iz upotrebe te kao košnica nije dočekala da se u nju useli varoa. Ovo kažem jer je kod nas prvi put varoa viđena na pčeli tokom sedamdesetih godina prošloga veka, kada su, otprilike, poslednja pčelinja društva preseljavana iz tih prostih, ne modernih košnica u savremene košnice nastavljače, odnosno košnice sa pokretnim saćem.
A baš žalim zbog toga.
Jer vrškara nije samo idealno stanište za pčele gledano kroz uslove koje ta košnica pruža pčelinjem društvu, već tehnologija rada sa tom košnicom obezbeđuje laku i efikasnu borbu pčela protiv tog omraženog parazita.
Ovde je bitno reči da je vrškara kao pčelinje stanište pčela stvorena, izmišljena od dobrih pčelara koji su živeli vekovima unazad i da je kao idealna pčelinja kuća bila obostrano prihvaćena. I od pčela a i od vlasnika samih pčela. Nije ona rezultat ili kopija prirodnog staništa tada bogato prisutnog u prirodi, već je ona delo kvalitetnih i dobrih poznavalaca života i rada pčela. Košnica koja je ispunjavala sve potrebe jedne složene pčelinje zajednice.
Ali ostavimo našu vrškaru na miru u muzeju starina i vratimo se varoi, tom srećniku koji je zahvaljujući čoveku dobio ozbiljno lepe uslove života u, za pčelara, savremenim košnicama, koje su nezamislive bez satnih osnova sagrađenih na "vrlo finim valjcima" modernih presa za livenje istih.

Pčele u vrškarama već u drugoj polovini aprila meseca dolaze do svog vrhunca razvoja pčelinjeg društva, kada pčele donose odluku da se rojenjem umnože.
Nema tog živog bića na ovoj zemljinoj kugli koje na samo pomisao o razmnožavanju ne bude zahvaćeno nekom neopisivom jezom, toplinom koja prostruji celim telom. I pčele su živa bića pa poprilično dugo upražnjavaju tu toplu drhtavicu dok se neumorno pripremaju da se podele. Ta povećana toplota u društvu nepovoljno utiče na razvoj i život tog parazita, koji ubrzo nestankom otvorenog legla u košnici koja se roji, gubi osnovne uslove za umnožavanje, te odrasle i sposobne jedinke brže bolje napuštaju takva pčelinja društva u potrazi za pčelama koja tek tada kreću u intenzivni razvoj trutovskog legla.
Varoa koja je krenula na pčelama roja pčela, pogotovu rojeva sa nesparenim maticama, shvate vrlo brzo da je dug put do gradnje novog saća, parenja i pronošenja mlade matice i čekanja za njih spasonosnog novog pčelinjeg legla, pa i one brže bolje odlaze u potragu za njih prihvatljivija pčelinja društva.
U vrškarama pčele grade saće koje varoa ne voli, ne " leži" joj, a i ćelije saća koje pčele roja grade su sve do jedne iste veličine, tj. sve ćelije koje roj gradi su ćelije radiličkog saća bez ijedne jedine ćelije trutovskog profila.
Polovinom juna meseca naša vrškara je završila sa množenjem a i trutovskog legla nema više, niti će ga do naredne godine u košnici i biti.

Roj prvak koji je sa sobom odneo najveći broj varoe, i koja je odmah u novoj useljenoj vrškari obezbedila brzu gradnju saća i relativno brzo se pojavilo novo otvoreno radiličko lego, krajem sezone, po nestanku legla, se oslobađa pčela, koje se prevode u roj iskucavanjem, a varoa se, tako prisutna na pčelama, lako uništi nekim od poznatih sredstava.

U svom dugogodišnjem radu sa pčelama, doživeo sam da dok držim izvađeni ram iz košnice nastavljače, varoa mi se sa rama popne na ruku i mili po ruci, dok unutra svaka mlada pčela se leže bez krila i pili se uz prisustvo mnogo crvenih elipsastih napasnika. Društva pčela koja ne dočekaju jesen, već zateknem košnicu punu meda, ali pčela nema.

U vrškarama, pčele koje su se rojile, ili se radi o rojevima pčela useljenim drugacima i trećacima, hvala Bogu, takvih slučajeva nisam imao."

klopotec · Objavljeno: 14 Nov 2012 09:54 Naslov sporočila:

In naprej

"Podelom pčelinjeg društva ti deliš i pripadajuće varoe koje su se blagovremeno smestile, na vreme, u zatvoreno leglo deljene košnice.
Ti si podelom i varou podelio, srazmerno količini legla prenetog u novu košnicu. Ako novo formirano društvo snabdeš odmah sa maticom, varoa koja se zatekla u prenetom leglu ne čeka dugo na novo leglo kako bi ciklus njenog stvaranja, rađanja, bio nastavljen.
Ako se posmatra društvo koje si delio, ono je zadržalo onoliko varoe koliko ih je bilo u ostavljenom zatvorenom leglu, pogotovu trutovskom.
Ta varoa ima sve uslove da nastavi da se umnožava u tako formiranom pčelinjem društvu, ali sada samo u radiličkim ćelijama, jer podelom pčele gube volju za gradnjom i negom trutovskog legla. Pogotovu što pčelar to društvo mora hranom forsirati, razvijati i varoi nuditi sve veće površine sa leglom. Što će ona svakako iskoristiti da brojčano stanje, oslabljeno podelom, povrati. Pogotovu što podelom društvo gubi za neki stepen temperaturu po spoljnom obodu gnezda, što varoi ide u prilog.

Kod prirodnog rojenja, dolazi do potpunog prekida u polaganju jaja, odnosno do prekida postojanja otvorenog legla što za varou prestavlja sigurnu smrt. Zna to ona vrlo dobro i zna jako dobro život i razvoj svog domaćina, odnosno pčelu. I zna da u takvim uslovima treba što pre svog domaćina treba napustiti. I ona to i čini, tako što se okači za pčelu izletnicu koju napušta na prvom cvetu na koga se izletnica spusti. Cvetu koji je u punoj snazi i koji je siguran da će ga vrlo brzo posetiti jedna druga pčela, izletnica, a koja po sebi ili na sebi, ne nosi ni najmanji miris ili otiske, njoj poznate druge, varoe.
Povećanjem temperature u košnici koja ulazi u rojevno stanje, remeti se normalni razvoj parazita ( prevremeni izlazak nedozrelih jedinki), pa i izležene varoe nisu sposobne za umnožavanje. Od ulaska u rojevno stanje do izlaska poslednjeg roja pčela iz društva koja se roje, do sparivanja i pronošenja mlade matice u košnici, do pojave prvog zrelog otvorenog legla, prođe i do 40 dana, a taj vremenski interval je veliki čak i za najmlađe populacije varoe.
I još nešto.
Kaže jedan naš iskusan i dobar pčelar da je povećanje ( nešto veća od normalne) temperature osnov za uzgoj inteligentnih pčela.
Stvaranje prirodnih rojeva pčela, odnosno prirodna podela pčelinjih društava, po volji prirode se obavlja uz obavezno povećanu temperaturu košnice, pa su takve pčele ( posebno matice), po prirodi rođenja sa povećanom inteligencijom, i lake su na odluci da u cilju oslobađanja od prisutnih krpelja, ulaze u proces prirodnog rojenja."

klopotec · Objavljeno: 14 Nov 2012 10:02 Naslov sporočila:

Zanimajo me vaši komentari, posebej pa tole:

"Kod prirodnog rojenja, dolazi do potpunog prekida u polaganju jaja, odnosno do prekida postojanja otvorenog legla što za varou prestavlja sigurnu smrt. Zna to ona vrlo dobro i zna jako dobro život i razvoj svog domaćina, odnosno pčelu. I zna da u takvim uslovima treba što pre svog domaćina treba napustiti. I ona to i čini, tako što se okači za pčelu izletnicu koju napušta na prvom cvetu na koga se izletnica spusti. Cvetu koji je u punoj snazi i koji je siguran da će ga vrlo brzo posetiti jedna druga pčela, izletnica, a koja po sebi ili na sebi, ne nosi ni najmanji miris ili otiske, njoj poznate druge, varoe. "

Iz Miloševih opisov lahko našim razmišljanjem o višjih temperatirah zaradi malih celic, neodpiranja in razmaka 32mm, dodamo tudi tole, da rojevo razpoloženje dvigne temperaturo v leglu in dodatno zagreni ževljenje "elipsastom napasniku".

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 15:57 Naslov sporočila:

Elektrik, v drugi temi sprašuješ za koše iz slame okoli 40 litrov.
S koši iz slame je težko, ker ni več primerne slame za dobit.
Ampak vprašaj prodajalce suhe robe. Oni vedo kdo dela in mogoče boš našel koga.

Kaj pa koš iz vrbovih šib? Danes bom dal sliko kako zgleda moj zadnji, ki je narejen nekoliko drugače. Okoli 28 litrov ima, možnost hranjenja od zgoraj in še eno zadevo ma. Boš videl na sliki.

tedi · Objavljeno: 18 Jan 2013 16:35 Naslov sporočila:

Istok, vesel sem , da nadaljuješ. Komaj čakam, da vidim . Tudi mene drži, da bi izdelal kakšno petenko za čebelice.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Electric Wizard · Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46 Prispevkov: 90

Poznam človeka s Kozjanskega, ki se ukvarja izdelavo/prekrivanjem streh s slamo in vsako leto porabi kar nekaj slame z dolgimi stebli, požete na roke. Upam pa, da se še ukvarja s to obrtjo.

Preko web shopa se da dobiti malo večje, pri: http://en.lyson.com.pl/p3028883_straw-skep-big.html

Vrbovi koši mi nekako ne dišijo preveč. Sama izolacija mi je pri slami bolj všeč, bolj praktični so za delo, pa tudi satje se lepše dobi iz njih.

Glede velikosti panja se mi zdi vse pod 40 litrov premalo. Če izračunamo, da je na vrhuncu razvoja, pred rojenjem, v panju nekaj čez 500 čebel na liter prostornine, in če 1 kg šteje 10000 čebel, vidimo, da iz manjših košev dobimo bolj slabe roje. Naslednji bi bili samo še za polnjenje kakšnih plemenilčkov.
Dodaten razlog je tudi prostornina satja za hrano. Ker je večinoma konec paše že v sredini julija in, če želimo pretežno naravno hrano, potem imamo v manjših koših resne težave.

Poizkusit bi moral oboje, da bi videl kako je s tem dejansko v praksi. Very Happy

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 19:56 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 20:35 Naslov sporočila:

Ta desna je malo večja, mislim da ima okoli 28 litrov, ali pa malo manj. Zgoraj je luknja da se lahko krmi, lahko pa se navije gor stekleni kozarec za med in v njega čebele zgradijo satje.
Tega še nisem probal, pač takšna je zamisel pa da vidim.
Vaša mnenja?

tedi · Objavljeno: 18 Jan 2013 21:07 Naslov sporočila:

Istok, top shit, bi rekla današnja mladina. Vidim, da imaš v okolici vrbovino različnih barv . Tudi lupiti si jih začel. A jih namakaš v vroči vodi pred lupljenjem? Kako jih olupiš? Zelo dekorativno. Luknja na vrhu bo zelo uporabna za krmljenje. Če bodo v kozarcu gradile in gor nosile med boš pa ugotovil spomladi. Edina težava, ki jo zaznam je relativno majhna luknja in oddaljenost od satja. Če bo paša dobra in jim bo manjkalo prostora, verjetno. O prostornini sva že debatirala. Sem pristaš večje. Vidim , da si opustil misel na lepljenje in si pokrovček pritrdil z vijaki.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 21:23 Naslov sporočila:

Ja, res bomo vidli spomladi kako bo. Ampak mislim da ni to tako majhen koš, mislim na tegale večjega.
Šibje pa je vse iz grmov ki sem jih sam posadil. Mislim, posadil, odrežeš vejo, jo zapičiš v zemljo in raste.
Tiste bele pa so ostale od zibke. pričakujemo vnuka in smo z zetom delali zibko. čisto enostavna zadeva, skuhaš šibe v dveh urah, olupiš v m momentu in pleteš. tole je bil ostanek, ki se je posušil, da so bile šibe čisto krhke. nisi mogel plestm ker se je vse polomilo, in sem jih zvezal, vrhel v ribnik za 24 ur in so bile spet mehke in se je spet dalo plest.

zdaj bom naredil ene par takšnih jih lepo oblepil in nesel na sejem. me zanima če bo kaj povpraševanja in kašno ceno bi se dalo dosečt.
ne gre se zaradi mojega zaslužka, nima problema preživet, ampak za nekoga bi to lahko bil dodaten zaslužek. da pa bo to v prihodnje pravi način čebelarjenja pa ne dvomim. mogoče se motim, ampak kako lahko se po poročanju drugih da tako nadzirat varojo, je hecno ne it v to. saj cel cajt govorimo da nas v prvem zanima dobrobit čebel.

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 21:27 Naslov sporočila:

aha, mogoče koga zanima zakaj je zgoraj pokrovček malo v desno, oziroma na stran našraufan (se opravičujem za izraz), tam nekje bo ulica med sati in bodo čebele imele pot navzgor, k mojim željam, he,he. če pa bodo zgradile drugače, bom pa malo z nožem izrezal satje pa bo.

Electric Wizard · Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46 Prispevkov: 90

Najverjetneje bom naročil kar preko njih. Tako, da me pride še poštnina okrog 8 eurov po kosu.
V lanskem letu je kolega preko njih naročil DB okvirje in moram reči, da je bila roba vrhunska. Verjetno tudi koši ne morejo biti slabi.
Potem samo še počakam na pomlad, da jih premažem s kravjakom in so pripravljeni na prve roje.

S koši nimam nobenih izkušenj. Imam pa izkušnje z velikimi in malimi panji. Vsaj meni je mnogo lažje delati z velikimi panji. V majhnih so stalno težave. Enkrat je notri preveč hrane, drugič premalo, preveč/premalo zalege, preveč/premalo čebel,...
Se mi pa redno dogaja, da so družine v dvonakladnih plodiščih 20.4., že zrele za rojenje, če jim ne bi razširil prostora z dodatnimi okvirji za gradnjo in dodatno mediščno naklado. Medtem, ko npr. 5 satne družine pridejo isti nivo v istem času s precej igranja s sati s hrano. Če primerjamo velikost rojev je pa razlika očitna. V koših verjetno ni nobene razlike. Kot pravim... moral bi sprobat tudi manjše koše.

Sem pa pristaš čebelarjenja s koši po metodi iz youtuba. Le tako je v življenju čebel ves čas prisotna dinamika, drugače so zavrte.
Pa tudi s stališča varoje.

Za gradivo bi te pa lepo prosil, če bi mi ga lahko poslal. Kot pravijo: več glav več ve Very Happy

Pleteni koši izgledajo super. Tudi rešitev s pitalnikom je dobra in enostavna. Edino pri luknji bi se znalo zgoditi, da bodo čeznjo zgradile sat in ne bo dovolj prehoda za čebele, če je premajhna.
S to rešitvijo se da tudi zdravit čebele s praktično vsemi poznanimi sredstvi, kar je dodaten plus. Če bodo v kozarec zgradile satje pa težko rečem. Za prehod v prazen prostor se odločajo pod pritiskom močne paše. Glede na to, da kozarec ni tako visok bi verjetno kar šlo.

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 22:07 Naslov sporočila:

Gradivo ti pošljem jutri. Več glav več ve.............. najine glave o koših vedo še zelo malo, Miloševa pa se mi zdi ve vse. Hvala Milošu, ki nam vse pove in dovoli da povemo naprej.
Filmi ... tam je vse kar rabimo in kar lahko ohrani čebelo. če nismo požrešni. bojo problemi z varojo, ampak z malo žrtvami jo bomo omejili.
Vendar na teh filmif čebele žveplajo. Fuj. da se brez tega. No. Miloš tako pravi. Bomo probali.

treba pa je menjat filozofijo o velikih izkoristkih, o velikih prinosih medu, o tem, da je treba mazat med zjutraj na kruh. med ni živilo. kot živilo je celo škodljiv človeku. ma o tem smo že , samo ne vem če smo resmo mislili. jaz vsekakor sem.
Fajn da mam kakšnega sogovornika.

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2013 22:15 Naslov sporočila:

Aja luknja, enkrat premajhna enkrat prevelika, he, he. Hvalabogu da so različne.
Ne, glej, luknja je pač nekje postavljena, bog ve kako bodo čebele gradile.
tam kjer želim da je ulica bom na vsako stran nalepil nastavek sata. saj razumeš, in če ne bo tam ulice bom v potrebi hranjenja, ali želje gradnje v kozarcu, izrezal s skalpelom luknjo. pač bomo tako probali. zgubit ni kaj, še vedno lahko dam na podnico krožni pa not nalijem siruup kot v filmu.

mi tu vedno nekaj o ropih in tako naprej, tam pa na kupu 700 košev pa ni nekih posebnih problemov. no vsaj zgleda tako.

klopotec · Objavljeno: 19 Jan 2013 11:37 Naslov sporočila:

Elektrik, kje ti čebelariš?

Electric Wizard · Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46 Prispevkov: 90

Glede ropov je tako. Če je paša lahko s čebelami počneš karkoli in ne bo problemov. Ko paše ni, panjev ni dobro odpirat, pri krmljenju se ne sme polivat hrane,... Že tako zna biti zoprno, brez, da čebelar prispeva svoje. Se točno vidi kdaj je konec s pašo, ko začnejo biti čebele nervozne na bradah.
Čebelar, na posnetku, ki je nastal okrog leta 1978, problemov s sušo in poletjem brez paše ni imel. Od avgusta do septembra so bile čebele na resi, prej je pa cvetel travnik.

Zato so se čebele celo poletje lepo razvijale in gradile satje. Kajti le naravna hrana da tisto pravo gradnjo. No pri tem imam v mislih hitrost gradnje.
V lanskem letu sem imel nekaj rojev, ki jih je bilo potrebno krmit, da so gradili satje. Zadeva je šla najprej hitro. Ko pridejo čebele do neke dolžine satja in pride do menjave generacij čebel, se gradnja ustavi ali pa zelo upočasni. Kljub temu, da so se začele polegati nove čebele, gradnja ni pa ni stekla tako kot bi morala, samo od moje pomoči. Ko je zacvetel kostanj, so se mi oči kar zarosile od veselja, ko so manjkajoče dele dogradile v nekaj dneh.

V tem filmu čebelar zažvepla samo zalego. Čebele in matico pa spravi ven in proda drugim čebelarjem za ojačanje pred zimo. To so včasih počeli tudi pri nas.

Samo čebelarjenje v "velikih" panjih ni sporno. Če je panj samo trietažen in mu čebelar pomaga samo z vstavljanjem praznih okvirjev za gradnjo in jih pri zaleganju ne omejuje, se zadovolji družino pri njihovem nagonu za razvoj. Rojijo tudi, le manjše število kot recimo v koših, ki so prostorninsko zelo omejeni.
Donos je odvisen od moči čebelje družine in od razpoložljivega prostora. Če je družina močna in ima starostno strukturo čebel pravo, bo prinesla določeno količino medu. Če je družina slaba, ga bo prinesla bistveno manj. Na to vpliva še jakost paše in vremenske razmere. V slabih pogojih so samo najboljše družine sposobne prinesti dovolj hrane za lastno preživetje.
Nobena čebelarska praksa - konvencionalna ali biodinamična, niti panj, ne bo iz slabe družine naredila medu. Razen, če se čebele združuje. Kar pa pomeni, da imamo spet veliko čebel v panju.

Čebelnjaček za mlade družine imam doma, v okolici Nm. Glavnino čebel pa imam pa v nekdaj obljudenem delu Kočevskega roga, na nadmorski višini nekje 400 m.

klopotec · Objavljeno: 20 Jan 2013 09:45 Naslov sporočila:

Elektik pošlji mi tvoj e naslov, ker tu ne morem pripeti datoteke, je pa tega 17 strani.

Istok

Marko · Objavljeno: 29 Jan 2013 10:27 Naslov sporočila:

Zdravo

O pitalniku sem pisal v drugi temi, Istok pa je prosil, da postavim slike še sem, da bo razprava zbrana v ustrezni temi.

Univerzalni pitalnik je torej možno uporabiti tudi na koših (pod podnico).

Frank · Objavljeno: 29 Jan 2013 17:04 Naslov sporočila:

Marko,

Nisem in nimam namena nic kritizirati saj pocenjate vse zelo dobro, se posebno sem vesel kako se Istok razvija... Se dobro spomnim kako je pisal in stvari obdeloval, razmisljal u zacetku kjer je celo z 'ustanoviteljem' imel veckrat kaksne neprilike. Zelo sem ponosen na njegov razvoj, kar se cebel tice. Njegov razvoj gre u pravo smer toda ima pa se kaj kar bi se dalo spremeniti ker mi ne pase z mislijo na dolg pogled, na mnogoletni razvoj/nacrt. Katerega ima seveda vsak na mislih , nima veze ce ima dva panja ali pa dvesto. Marsikaj se mu se lahko in se verjetno lahko zatakne. Drzim pa pesti ( brez fige za hrbtom) Smile

da mu vse gre gladko saj cutim da on res obozava te ljube muhce.

No ja, dobro stimate samo tejle pitalniki, te plasticne skatlice se mi ne zdijo idealne. Plastika je hudic pri nasi prehrani se bolj kriticna pa je pri cebelcah ki vagajo samo ne kih 28 gramov napram nasih sto kil. Ce nas zvije kaj pa si mislite da to pocne njim?
Ta rec mora biti iz taprave plastike ki je specialno narejena za prehrano, pa se potem se stvari izlocijo in jo zivalce/ljudje zauzivamo. Te reci so samo dobre za cebelarja (mu olajsajo/skrajsajo delo) niso pa za cebelo. Pa se ne cudi me tako dosti (kot prej) zakaj imate toliko problemov z ropi.

Se mi pa ne, da vec razglabljati, saj sem ze tisockrat pisal tu in po drugih vasih in svetovnih forumih kako naj bi se jih futralo, da se minimizira cebelje delo, potapljanje, pa seveda najvecje vase zlo - ROP!

Lep pozdrav vsem...
_________________
Regards,
Frank

Marko · Objavljeno: 30 Jan 2013 08:44 Naslov sporočila:

Hvala za napisano, Frank. Se popolnoma strinjam, da je vse vrste plastike danes odločno preveč in da je škodljiva. Še posebej je nevaren v plastiki pogosto prisoten bisfenol.
Plastika, ki je označena s tip 7 in tip 3 vsebuje ta strupeni bisfenol (nekoč se je celo uporabljal kot fungicid).

Tudi zato (in seveda reciklaža, razpad ...) nikoli ne kupujem nič v plastenkah - razen v res res izjemnih situacijah enkrat ali dvakrat na leto.

Te fotografije sem prenesel s srbskega foruma, kjer mojster za koše Miloš piše, kako je na nekaj vrškarah uredil hranjenje s takimi pitalnika.

Sam še nisem poskusil in nimam zato prav nobenih izkušenj.
Mislim pa, da so ti pitalniki narejeni iz plastike tip 5, ki bisfenola ne vsebuje.
Bom preveril !

klopotec · Objavljeno: 04 Feb 2013 11:48 Naslov sporočila:

Srobot je gotovo tudi dober za koš. Če beremo stare tekste vidimo, da so iz srobota ljudje pletli koše.
Zato me je na Sposu presenetilo odklonilno stališče Ivana Brndušiča do košev in je med drugim tudi navajal, da ljudje pletejo koše iz svega i svačega, ampak da imajo čebele težave z določenimi materiali. Vrba, srobot in slama so preizkušeni materiali in iz teh komot pletemo koše.

Brndušič torej dela propagando proti košem (tako se je izrazil), Milosavljevič jih obožuje in želi da se ohranjajo in širijo.
Oba sta izjemna človeka in strokovnjaka, ampak poglejte kako diametralno nasprotna stališča. Tudi na tem primeru lahko vidimo, da je treba v čebelarstvu vse poskusiti sam (ne glih čisto vse), in da ni nič dokončnega, da ni samo ene resnice. Da jih je več in da moramo spoštovati vsako mnenje.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli