|
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 23 Dec 2011 21:40 Naslov sporočila: Rojenje |
|
|
Glede na moje trditve , bi bilo prav , da dam kaj od sebe. Vidim , da se prehitro ujamemo v past zagovarjanj nekega panjskega sistema ali načina čebelarjenja, zato predlagam , da obdelamo rojenje na nam bolj prijazen način.
Postavil sem trditev , premajhen panj vodi čebeljo družino v rojenje. Dobil sem odgovor, da to ni tako in da metode ne poznam in tra la la.
Toliko za uvod . Od zdaj ne bom več omenjal panjskih sistemov ampak bom poiskusil trditev utemeljit na panju, ki ga danes skorajda nihče ne uporablja(so redke izjeme, ki se še vedno trudijo z njim) je pa bil osnova za razvoj čebelarstva na Kranjskem. To je bil KRANJIČ.
Opozorilo! Teh exsprerimentov naj ne izvajajo navadni zemljani, to je le za kaskaderje. vascript:emoticon('')
Čebelarjenje S kranjiči je bilo zelo preprosto in naprvi pogled ni zahtevalo posebnega znanja. Bilo pa je, glede na finančni vložek v sam panj zalo donosno. Seveda so bili to drugi časi in je od začetka Avgusta pa vse do prvih slan vsepovsod cvetela ajda. Krasni časi.
Če pa prebereš kak zapis o tem načinu čebelarjenja ugotoviš, da so bili to zelo dobri čebelarji in , da so izvajali selekcijo. Kako?
Kranji je 70 dolga , visoka 13 in 40 cm široka lesena ( mere mogoče niso najbolj točne). Čbele so v kranjiču dobro prezimile in dobro so rojile. Selekcijo so izvajali tako, da so pustili prezimiti roje "DRUJCE" , ki so imeli mlado matico in mnogo neistrošenih čebel. Tisti, ki so ostali v panju in niso rojili več kot enkrat so bili še posebej v prednosti. Drugi roji so si v novem panju zgradili novo satje , nabrali dobro zalogo c prahu in medu in to je bila dobra popotnica za v zimo. Potem pa se je naslednjo pomlad ciklus ponovil. Prve roje so ponavadi zažveplali , sprešali satje in odcedili med . satje oprali in naredili medico. vosek pa porabili za sveče. IDILA! Nekateri trdijo, da se je s takim ravnanjem še bolj utrdila lastnost rojenja. Še posebej pa naj bi prišla do izraza , ko so Kranjci postali trgovci s čebelami.
Tako poiskusil sem podpreti svojo trditev.
Nekaj let sem uporabljal metodo umetnega izrojevanja. Deluje krasno.
Zanima me kako obravnavate rojenje. Kako postopate z rojem? _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Dec 2011 22:39 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bi samo dodal, da nihče ne oporeka dejstvu da majhen panj vodi čebelno družino v rojenje.
Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da smo želeli samo rečt da warrejev ljudski panj ni majhen panj.
Tukaj je mogoče prišlo navzkriž da se nismo zastopli. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 00:37 Naslov sporočila: Re: Rojenje |
|
|
tedi je napisal/a: | Postavil sem trditev , premajhen panj vodi čebeljo družino v rojenje. Dobil sem odgovor, da to ni tako in da metode ne poznam in tra la la.
Toliko za uvod . Od zdaj ne bom več omenjal panjskih sistemov ampak bom poiskusil trditev utemeljit na panju, ki ga danes skorajda nihče ne uporablja(so redke izjeme, ki se še vedno trudijo z njim) je pa bil osnova za razvoj čebelarstva na Kranjskem. To je bil KRANJIČ.
Opozorilo! Teh exsprerimentov naj ne izvajajo navadni zemljani, to je le za kaskaderje. vascript:emoticon('')
Čebelarjenje S kranjiči je bilo zelo preprosto in naprvi pogled ni zahtevalo posebnega znanja. Bilo pa je, glede na finančni vložek v sam panj zalo donosno. Seveda so bili to drugi časi in je od začetka Avgusta pa vse do prvih slan vsepovsod cvetela ajda. Krasni časi.
Če pa prebereš kak zapis o tem načinu čebelarjenja ugotoviš, da so bili to zelo dobri čebelarji in , da so izvajali selekcijo. Kako?
Kranji je 70 dolga , visoka 13 in 40 cm široka lesena ( mere mogoče niso najbolj točne). Čbele so v kranjiču dobro prezimile in dobro so rojile. Selekcijo so izvajali tako, da so pustili prezimiti roje "DRUJCE" , ki so imeli mlado matico in mnogo neistrošenih čebel. Tisti, ki so ostali v panju in niso rojili več kot enkrat so bili še posebej v prednosti. Drugi roji so si v novem panju zgradili novo satje , nabrali dobro zalogo c prahu in medu in to je bila dobra popotnica za v zimo. Potem pa se je naslednjo pomlad ciklus ponovil. Prve roje so ponavadi zažveplali , sprešali satje in odcedili med . satje oprali in naredili medico. vosek pa porabili za sveče. IDILA! Nekateri trdijo, da se je s takim ravnanjem še bolj utrdila lastnost rojenja. Še posebej pa naj bi prišla do izraza , ko so Kranjci postali trgovci s čebelami.
Tako poiskusil sem podpreti svojo trditev.
Nekaj let sem uporabljal metodo umetnega izrojevanja. Deluje krasno.
Zanima me kako obravnavate rojenje. Kako postopate z rojem? |
Tedi pozdravljen,
če me ne bi opozoril na tale post, ga ne bi še opazil. Tu se strinjam s Petrom, ki je v nadaljevanju napisal, da gre verjetno za nesporazum. Premajhen panj zagotovo vodi v rojenje, saj je rojenje vendar posledica obilja, posledica obilja je premajhen prostor in družina se deli. To tu smo si najbrž soglasni. In res je tudi, da warre panj ni majhen panj. Ampak moramo biti natančni, če bi imeli družino v eni sami kišti, bi normalna družina ob normalnih razmerah hitro dosegla kritično mejo in bi rojila. Ampak mi vseskozi na tem forumu pišemo o velikih prostorninah, moji dimniki bodo visoki 90cm, torej 40x40x90, to pa so zelo zelo velike površine.
Povezave s Kranjičem in tvojim opisom pa težko najdem, ker mi nekatere stvari ne gredo skupaj, verjetno zato, ker kranjiča ne poznam.
Bo pa zagotovo kaj Frank in Jernej pokomentiral tvoje pisanje, verjetno so ga tudi oni spregledali.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 09:50 Naslov sporočila: Re: Rojenje |
|
|
tedi je napisal/a: | Nekaj let sem uporabljal metodo umetnega izrojevanja. Deluje krasno.
Zanima me kako obravnavate rojenje. Kako postopate z rojem? |
Meni je rojenje nekaj izjemnega in verjamem, da čebelam tudi.
Predstavlja vrhunec razvoja neke družine in če ga le-ta uspe do(iz)živeti, je to čudovito. Stalno preprečevanje rojenja kot posledica 'medarjenja' (čim večje količine medu), je seveda nasprotje tega. Dokazno je, da lahko vodi v pojav bolezni pri čebelah npr. poapnela zalega, na bolj subtilnih ravneh pa povzroča nervozo pri čebelah, nezadovoljstvo ...
Lahko se malo bolj razpišem, a zdi se mi, da sem o tem že izlil kar nekaj misli.
Si imel v mislih bolj 'tehniko' ali kaj drugega?
Pozdrav vsem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 14:58 Naslov sporočila: |
|
|
Povezava med kranjičem in mojim zapisom je v tem ,da se pri čebelarjenju v kr. praviloma ni posegalo v gnezdo č. družine. Seveda se ,da z njimi postopati tudi drugače. Lahko dodajaš nove naklade , zgoraj, spodaj, zadaj in tudi od strani. Lahko izrežeš pol satja in tako naprej.
Ne posegati v gnezdo je, kolikor jaz razumem , vaš ideal-želja.
Želel sem povedati , da bo na ta način težko čebelariti s kranjico. In da prenašanje nekih metod ,ki niso prilagojene pasmi čebele in njenim lastnostim , ter pašnim razmeram,lahko prinese težave.
Pred tremi leti , je bila pomlad zelo zgodnja. Imel sem tako močne č. družine kot še nikoli. Kazalo je da bo akacija v Vipavski dolini cvelela od 15 do 20 Aprila. potem pa se je vreme kisalo in kisalo. Dež na dež s presledki . Glavnina č. družin je zasedala 4 až naklade . 5 ali 6 jih je bilo v 5naladah. Izgradile so 10 do 15 satnic. In čakamo akacijo. In neham razdirat panje , ker ni bilo več smisla. Da sem prišel do zgornje naklade sem potreboval lestev. In potem sem se vsak dan po službi odpeljal v Vipavsko dolino. Splezal na visok hrast in lovil 5 kg roje. Toliko o velikosti panja, ki preprečuje rojenje. Kranjica , zahteva delo v plodišču.(Zdešar Pavle- na predavanju o čebeljih pašah.)
Seveda pa je od nas samih odvisno kako bomo postopali in kaj želimo. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 15:03 Naslov sporočila: |
|
|
Marko. Želel sem prebrati kako , obravnavate roje , kako jih oskrbujete, kako splezate na drevo. In kako roj prehitite , da ne plezate. Dajmo se kaj dobit Logaški čebelarji. Pa kaj prej kot aprila , takrat me zagotovo ne bo. Pridi na obisk. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 15:12 Naslov sporočila: |
|
|
P.S.
Meni 'obiranje' rojev (zaenkrat) še paše . Naredil sem 'škatlo' za snemanje in prenašanje in gre kar dobro.
26. januarja je predavanje o Zgodovini .... potem pa 29. občni zbor.
Se bomo tam dogovorili, kaj meniš ?
Bodi dobro. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 20:45 Naslov sporočila: |
|
|
Predavanja se ne bom udeležil. Škoda časa in sredstev za ta namen. Na občni zbor pa verjetno pridem. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
Fino je obirat roje. Res ni lepšega. Lahko pa postane opravilo zelo nevarno. Kaj storiš , ko ga s škatljo ne dosežeš? A splezaš gor? pa še dovolj blizu moraš imeti čebelnjak. Meni se je nekajkrat zgodilo, da me je poklical bljižni kmet in me obvestil, da imam na hrastu lep roj. In , ko sem z nadzvočno hitrostjo še po stari cesti po Rebernicah priletel v Vipavsko d. ga ni bilo več. Jaz se vedno privežem na plezalni pas in dovolj dolgo vrv , da se lahko varno in hitro spustiš do tal. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 21:15 Naslov sporočila: |
|
|
upam da me kdaj povabite na "pobiranje" rojev _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15 Prispevkov: 2633 Kraj: Parecag, 100mnm
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 22:57 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, evo daj spusti se v debato z Tadejem in se malo razpiši o rojenju. Kljub temu, da je o rojenju vsepovsod veliko napisanega, tudi tu pri nas smo že kakšno rekli, se bo zagotovo še kakšna misel oblikovala, ostali bomo tudi kaj pomodrovali, kar pa je za širjenje čebelarskih obzorij odlično.
Tudi sam imam kar nekaj težav z lovljenjem rojev, to pa zato, ker pred panji nimam primernih dreves (stopničaste istrske terase ali baredi), tako da jih veliko izgubim. Rudi nam je obljubljal rešitev z nekakšnim lovilcem rojev, kjer čebele lahko nemoteno izletavajo in vletavajo, roj pa ostane v mreži, ampak njega žal ni več z nami. Jernej bo rekel, fantje v času rojenja se utaborite pred panji med kritično uro, pa boste polovili vse roje. Ti Tadej imaš z oddaljenimi lokacijami s temi res težave in ker tudi sam načrtujem dve bolj oddaljeni lokaciji tudi mene čakajo podobni problemi. Razmišljal sem celo o nekakšni tehnični rešitvi, ki bi me opozorila da se je iz panjev usul roj. No, bomo videli.
lp
Zlatko |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 09 Jan 2012 23:22 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz ne želim več plezati po drevju. Čebelam ne branim rojiti , roju pa ne pustim pobegniti! Sem že napisal, da je družina , ki sede na roj zame dobra družina in jo uporabim za pridobivanje matičnega m.
Najlažje bo ,če boš lahko v dimnik pogledal in , ko boš videl matičnike boš lahko na osnovi nijhovega izgleda ocenil njih staros in predvidel , kdaj bo roj. Lansko leto so v Hoherju prodajali neke vrste kamero za gledanje okoli vogalov in v temne kotičke. Cena ni bila pretirana, res pa je, da takrat nisem potreboval. Gospod J. gleda skozi visoko podnico z ogledalom.
Nekaj idej za razmislek. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 19 Mar 2014 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
Potem, ko sem že napisal tisto klobasarijo, sem se spomnil še čisto preprostega načina 'delitve' Smile .
Ko so matičniki potegnjeni, najdeš matico, jo s kleščami Wink varno 'shraniš', čebele pa ometeš (recimo polovico) v prazen panj - kot roj, ki ga ogrebeš.
Dodaš matico in vse skupaj za dva dni v klet, da se formirajo kot družina.
Tako ali tako bi v nekaj dneh iz starega panja rojile.
Se pa povsem strinjam s Tadejem, da lahko ostanek družine in matičnike uporabiš za več narejencev. Če je to konec aprila, začetek maja in so paše lepe, imaš jeseni iz ene družine tri ali štiri.
Sam postopam malce drugače. Ko se lotim umetnega izrojevanja, Najprej poiščem matico. Jo ulovim . Na istem mestu , postavim podnico, naklado in vanjo namestim satnik s trotovsko zalego (če je na razpolago). Naklado popolnim s tistim kar mi je na voljo. Na Satnike položim ujeto matico in potem natresem nanjo čebele iz ostalega panja.
Pred tem v pripravljene naklade nežno prenesem sat z matičnikom. V vsak oddelek prašilčka po en sat z matičnikom in vsemi čebelami, ki ga zasedajo. Prašilčke polnim z najmanj dvema satoma zrele zalege. Prašilčki imajo zaprte izletne odprtine. Potem dodam še sat z medom in satnico. Nato prašilček zaprem in ga postavim v senco. Odprem ga čez dva dni. K stari matici se vrnejo vse čebele, ki so v tem času na paši. Nanjo pa otresem tudi vse čebele s satov brez zalege-medišča. Na ta način mi ni potrebno čebel seliti v klet.
Zakaj ostane matica na starem mestu. Zato, ker če družini odvzameš matico, bodo čebele kljub temu , da imajo rojeve matičnike , potegnile še en kup zasilnih in potem imaš neizogibno večkratno rojenje in posledično prazenj panj. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 20 Mar 2014 11:35 Naslov sporočila: |
|
|
tedi je napisal/a: | Zakaj ostane matica na starem mestu. Zato, ker če družini odvzameš matico, bodo čebele kljub temu , da imajo rojeve matičnike , potegnile še en kup zasilnih in potem imaš neizogibno večkratno rojenje in posledično prazenj panj. |
Ali jih delajo tudi v primeru, če narediš umetni roj tik preden zaprejo rojeve matičnike ? Torej dan, dva preden bi itak izletele.
Mislim si, da ne. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 20 Mar 2014 19:45 Naslov sporočila: |
|
|
Marko ne vem. Vem pa, da sem nekajkrat poiskusil delovat tako kot ti pišeš pa sem bil večkrat razočaran , ker sem našel napol prazne panje, ki so mi izrojili z mlado matico. V njih je ostalo nekaj čebel , zalega , godni rojevi matičniki in kup zasilnih.
Po spominu sem opisal preteklo iskušnjo. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 01 Apr 2014 12:29 Naslov sporočila: |
|
|
verjetno da ni prvoaprilska šala, ker je novica objavljena 31.marca _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 02 Maj 2014 17:32 Naslov sporočila: |
|
|
v knjigi "od čebele do medu", ki mi jo je v branje priporočil tadej, sem na 85. strani zasledil sledeče.
Zanimivi so rezultati Moralesa, ki je ugotovil, da je v 84-litrskih panjih preleglo kar 50% matic in nobena družina ni rojila! V pol manjših panjih je rojilo 80% družin in prelegalo le okoli 5%. V 21-litrskih panjih so rojile vse čebelje družine. Rojenje in preleganje so opazovali v družinah, ki so jih prepustili njihovemu razvoju brez čebelarjevih ukrepov. Rezultat je zelo poučen; z velikostjo panja lahko dosežemo, da rojenje zmanjšamo in povečamo tako zaželeno preleganje matic.
warre na eni nakladi ima okvirno 18 litrov, na dveh 36 litrov, na treh 54 litrov, na štirih 72 litrov in na petih 90 litrov. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 02 Maj 2014 19:30 Naslov sporočila: |
|
|
Danes okoli 13. ure dva roja naenkrat. V razmaku 15 minut.
Zdaj čakam vnukeca iz Skandinavije. Jutri pa opišem to odisejado dveh skupaj ujetih in nato razdružinih rojev na višini 10 metrov.
Oba sta zdaj v GW-jih. Za zdaj kažev redu. V temi jima grem odpret vhode.
Oba sta na okroglih vhodih.
To se mora doživet. Brez bratove pomoči ne bi bilo nič. Hvala bratec. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 02 Maj 2014 21:11 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem bil pa ves dan zdoma. Upam, da ni šel roj ven. Sicer mi pravijo, da je bilo popoldan deževno, pa vendar ...
Jutri zjutraj grem pogledat malo na veje okoli panjev.
Bravo, Istok.
A so roji družine iz košev ? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 22 Jun 2014 21:10 Naslov sporočila: |
|
|
V tej temi že nekaj časa nismo pisali, pa sem se odločil kar tu objaviti razvoj oz. 'napredovanje' roja drujca.
3. junija 2014 je en BN že drugič rojil in imel sem srečo in čast biti poleg.
Majhen rojček se je (mislim, da sem že poročal) usedel nizko na vejo leskovega grma in kot vsak drugi, je bil tudi ta deležen standardne procedure:
za en dan v klet in potem zvečer v panj.
4. junij 2014
Malce sem mu, siromaku, pomagal in mu dal nekaj izdelanega satja, nekaj satnic, nekaj pa tudi praznih satnikov
in iz vsega tega sestavil dve nakladi BN.
Bil sem že v dilemi glede na majhnost drujca, da bi ga dal samo na eno naklado, a sem
pomislil na njegovo zagnanost in mu ponudil razkošje dveh.
Do danes se je izmenjalo deževno vreme, hladna jutra, vroči dnevi in zato sem mu pri gradnji doma
in širjenju družine pomagal skoraj vsak drugi dan z nekaj dl sirupa (2-3).
22. junij 2014
Sončno vreme, dan za plod - odločil sem se, da prvič pokukam vanj. Po osemnajstih dneh torej.
Tule je foto reportaža, ki pove (skoraj) vse.
Moram reči, da tako velike (dolge) matice še nisem videl.
Upam, da ji bo šlo še naprej dobro od rok in da bo še dolga leta tako lepo zalegala.
Kratek posnetek njenega veličanstva - kdo ve, če je res to .
http://youtu.be/xJ3YDfKd7-8
Zdaj sem ga nehal krmiti. Mora se povsem postaviti na svoje noge. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 22 Jun 2014 22:09 Naslov sporočila: |
|
|
Odlično. Matica zgleda odlično in njeni rezultati tudi.
Obrestovalo se ti je tudi pravilno hranjenje. Predvsem pa majhen ozek dimnik za tak mali roj.
A si v sirup dajal kak čaj? Ravnokar sem bral eno mislim da Romunsko ali Bolgarsko poročilo o eksperimentu z dodajanjem rastlinskih ekstraktov hrani umetno oslabljenim družinam.
Najbolj se je izkazal koprivin čaj. Učinek kopriv na ljudi mi je znan, sem pa presenečen da tako dobro deluje tudi na čebele.
Torej, imaš kakšne izkušnje s koprivami? _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51 Prispevkov: 4423 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Jun 2014 00:02 Naslov sporočila: |
|
|
odlično marko... še marsikaj se lahko naučim od tebe. _________________ naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MatejM
Pridružen/-a: 26.05. 2011, 08:28 Prispevkov: 767 Kraj: Bloke, 750 mnv
|
Objavljeno: 23 Jun 2014 05:55 Naslov sporočila: |
|
|
Prava bombica je |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00 Prispevkov: 4813 Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
Objavljeno: 23 Jun 2014 07:23 Naslov sporočila: |
|
|
Nič jim nisem dodajal čajev, čeprav sem razmišljal o njih, a so bile v tem panju in sosednjem edine, ki sem jih dohranjeval, pa zaradi morebitnega privlačnega vonja nisem želel povzročiti obiska drugih čebel.
Drujca imam sedaj prvič in se tudi sam še učim, kako in kaj z njim. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 24 Apr 2015 20:16 Naslov sporočila: |
|
|
Sem malo pregledal teme in nisem našel nobene kamor bi tole zapisal. Ker se naslednji zapis dotika rojenja in ker je tole moja tema , mislim , da bo bolje kot odpreti novo, da zapišem kar tu.Mater mu , koliko , vejic.
Šalo na stran, zadeva je zelo pomembna.
Zelo mi godi in vesel sem , če lahko komu pomagam , mu rešim zagato. Kadarkoli. Čebelarjenje je opazovanje , opazovanje pa se nujno prelije v premišljevanje in raziskovanje. Raziskovanje je pa tudi branje vsega kar je o čebelarstvu napisanega.
Bliža se čas rojenja in zelo priporočljivo bi bilo da obnovimo znanje o tem. O matičniki. O tem katerih vrst so . Kje jih najdemo itd. Če koga kaj zanima naj .... _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Apr 2015 20:27 Naslov sporočila: |
|
|
Bereš moje misli.
Warre ima plodišče na treh nakladah. Kje bodo matičniki, rojevi.
Globoki Warre. Plodišče spodaj obrnjeni AŽ sati, zgoraj še ena plodiščna z enojnimi normalnimi Warre (ali Alpsi) sati. Kje bodo matičniki. _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 24 Apr 2015 20:53 Naslov sporočila: |
|
|
Kje misliš? Gotovo na spodnjem robu zalege. Če ne boš preveč mešetaril po gnezdu. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18 Prispevkov: 6419 Kraj: Šprinc
|
Objavljeno: 24 Apr 2015 21:32 Naslov sporočila: |
|
|
To že, ampak v kateri nakladi? _________________ Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41 Prispevkov: 1858 Kraj: logatec
|
Objavljeno: 24 Apr 2015 22:42 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem Nostradamus. Jih boš našel. _________________ Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|