 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
 Objavljeno: 06 Nov 2013 13:35 Naslov sporočila: |
 |
|
Fantje bom malo pametoval, pa brez zamere.
Nehajmo se ukvarjati z Jernejem, je takšen kot je in takšnega ga velja sprejeti. Pa sprejmimo se že enkrat takšne kot smo, z vsem kar spada zraven, vključno z mojim pametovanjem tu ali mojo reakcijo na kakšen recimo Markov ali Istokov prispevek, ki mi malo dvigne pritisk.
Nehajmo ocenjevati druge kako reagirajo in zakaj kaj naredijo in zakaj ne, ker ne pridemo nikamor.
Jaz sem navdušen nad forumom in to zato, ker drugega takega ni, tega kar imam tu, nimam razen z vami s kom deliti. Niti na ogromnem Spos forumu ni skupinice ljudi, ki bi delala na tak način kot mi.
Jernej je bil in bo šel, pa bo zopet prišel, pa bo nekaj povedal, pa nekaj ne bo povedal, pa bo nekaj trdil, pa bo to potem preklical itd. itd. in to zato, ker ne more ostati sam tam v Belikrajni, vsi rabimo ta forum, da bi nekako peljali ta osebni projekt naprej.
Ampak v bistvu smo vsi zelo podobni eden drugemu, reakcije (jaz nisem prav nobena izjema) in pisanja drugih članov v nas pač izzovejo določene asociacije, kki so pogojene z leti, izkušnjami, socialnim okoljem in še in še.
Meni je osebno najpomebnejše, da bi vsaj enemu izmed nas uspelo in to čimprej, ostali pač bomo postrgali te izkušnje in jih prevedli na naša lokalna območja in ugotavljali, zakaj nekomu na drugem koncu nekaj uspeva nam pa ne.
Ukvarjajmo se s našimi čebelami in zaboga poskušajmo najprej izluščiti kaj pozitivnega za naše razmere iz pisanja drugih članov foruma.
Tisti kar Jernej nabira okoli njegovega doma, pa je mogoče pelin ali kakšna druga podobna zdravilna in/ali aromatična rastlina.
Tudi Steiner je pisal o tem in zame je to le potrditev, da nekaj na tem je ali se da to prenesti v naše okolje pa je vsaj po moje že druga pesem.
lp vsem
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 06 Nov 2013 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Fantje bom malo pametoval, pa brez zamere.
Nehajmo se ukvarjati z Jernejem, je takšen kot je in takšnega ga velja sprejeti. Pa sprejmimo se že enkrat takšne kot smo, z vsem kar spada zraven, vključno z mojim pametovanjem tu ali mojo reakcijo na kakšen recimo Markov ali Istokov prispevek, ki mi malo dvigne pritisk. |
Ej, prijatelj primorski.
Bog mi je priča, da niti z eno besedo, kaj šele s stavkom ali prispevkom nisem imel namena povzročiti kakšen dvig pritiska!
Ampak saj ti to že veš.
In pritiske, pokrove ali takšne in drugačne vplive na jetra, želodec in živce si itak naredimo sami  .
Res je že čas, da se oglasiš na čaj  .
Vse dobro na Primorsko. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Nov 2013 15:50 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Načrt protirojnega in protivaroznega čebelarjenja z družino
v AŽ – maksi »trojčku« - letnica 2013/14
Dovolite, da predstavim v gornji risbi že napovedan nov, - vsekakor alternativni (sekundarni) protivarozni načrt pod »B« (glede na vašega primarnega samoobrambnega z manjšimi čebelami pod »A«). Seveda jaz v AŽ- panjskem sistemu in v čebelnjaku, (kar oboje vi, meni nerazumljivo, načelno odklanjate).
Glede števila variant nič novega, saj pri nas vsak itak čebelari vsaj nekoliko drugače. Tudi čebele imamo mi iz tega foruma vsak v svojih posebnih, unikatnih »kištah«, ki jih malokdo drug uporablja, mar ne? Imamo pa vsaj glede varoje in čebelam (ter nam) prijaznega čebelarjenja skupne cilje.
No, nov je moj sedanji poskus tudi zato, ker prejšnji, - z lovljenjem varoj v enosatni matični izolator - ni uspel. Vedno je tudi dobro imeti izhod iz zadrege – plan »B«.
Z osnovnim smotrom tega foruma in posebno z Jernejem nimam v tem smislu težav.Tudi, ko Jernej energično terja:
| JernejM je napisal/a: | »Na takem forumu kot je tale, sta torej le dve debati, ki morata potekati nenehno, z veliko strastjo in nenehnih preizkušanjem, pa tudi sposobnostjo prenašanja neuspehov:
1. debate o tretiranju z zdravimi snovmi, ki jih lahko tudi sami zaužijemo,
2. debate o ukrepih, kamor pa sodi vse ostalo, o čemur se fantje menite, od kišt, ki zagotavljajo navpično gibanje tudi šibkih družin, pa odprtin, razmakov, oblik, datumov itd, itd ...« |
Torej, tudi jaz iščem način čebelarjenja v tem nervoznem »varoznem« času, ki je v skladu z naslovom tega foruma: »iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju«. Uporabo »kemije« dopuščam smo za nujne primere, vse tako, kot vi, oz. Jernej. Torej če se le da samo v »čajčkih«.
Glavni preganjalec varoj, je sedaj v mojem primeru trotovina, ki je za varoje največji magnet. Če bi jo naše čebele gojile celo sezono, najbrž ne bi bilo z varojo nobenega problema?! V njej je, tudi po mojih izkušnjah, vsaj 10 X več varoj, kot v čebelni zalegi!
Kratka* razlaga nove metode:
V zgornji vrsti risbe AŽ-trojčkov prikazujem normalno stanje družine brez rojenja po mesecih, oziroma po ukrepih, ki so običajno v tistem mesecu.
V spodnji vrsti pa prikazujem zasilni ukrep, če družina izjemoma sede na roj in izvršim enostavno umetno rojenje v istem panju ( ukrep avtomatične ulovitve ali usmeritve roja v isti panj - tudi ob daljši čebelarjevi odsotnosti,- ki sem ga že opisoval, je žal še v povojih in brez potrditve).
*Obširnejšo razlago tega mojega načina sem podal na koncu v moji čebelarski spletni strani http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/dogodivscine_13.html
Opomba:
Ti postopki seveda ne omogočajo minimalnega števila posegov, 1 – 3 na leto, o katerih smo nedokončano debatirali! Take si lahko privoščimo pri čisto drugačnem čebelarjenju, na primer z družino v panjskem deblu, kranjiču ali košu – oziroma v katerim koli panju, če ga ne odpiramo ali po posebni tehnologiji le par krat na leto. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Nov 2013 15:50 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Čmrljak za Čebelarski center v Lukovici
Istok me nagovarja, da naj poleg kaj spodbudnega za naša skupna sedanja prizadevanja, pokažem v sliki še kaj nostalgično starega. Žal v prav starih časih nisem imel (dobrega) fotoaparata, da bi marsikaj zanimivega ovekovečil. Izmed manj starih podob, pa sem izbral tale čmrljak, kakor sem poimenoval ta podarjen paviljon, ki smo ga nato malo predelali in okrasili za žlahtne sorodnike čebel – čmrlje. Stoji menda še sedaj, malo oskubljen in verjetno precej zapuščen(?) na gozdnem robu za ČIC-om. Takrat smo bili zelo zagnani za vse živo. In pripravljeni na sodelovanje. Pa je to že (pra) zgodovina.
Vidite, takoj me nehote zanese v neka malodušja. Ampak prepričan sem, da bomo prej ko slej našli pot iz teh sodobnih zagat s katerimi se borite tudi vi na naši čebelarski fronti. Volje ne smete izgubiti in je tudi ne zgubljate. Jaz žal nisem na tekočem, ker ne uspem prebrati vsega napisanega v forumu. Sedaj sem se seznanil, kaj vse ste že dosegli. Zato sem vas prej po krivici nekoliko okregal za počasnost.
Kot sem rekel in vam dajem vse priznanje – vi ste na vrsti, da potrdite in prilagodite tuje recepte o idealni rešitvi proti varoji s samoobrambo čebel samih - za naše razmere! To je plan »A«.
Mi drugi pa v najboljšem primeru nesramno čakamo, kaj bo priletelo v lonec. Tudi z nekimi plani »B« itd. Je že tako na tem svetu!
LP! Marjan
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 06 Nov 2013 15:51 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
VAROJA - prilagajanja – odpornost – ravnovesje?
Jernej:
| JernejM je napisal/a: | »…Kajti varoja se odziva enako kot čebela in ljudje v preteklosti: v slabih časih se
skuša še bolj razmnožiti. Če jo teraš sem in tja po panju, se ona nekaj nauči, če pa jo zmedeš, pa se nima časa učiti….« |
Hvala Jernej za vse tople pa po potrebi tudi kritične besede – želel bi, da jih za take vzamejo tudi drugi kolegi na tem forumu. Saj sem jaz tu prisoten samo zato, ker sem doslej videl, da so debate v njem korektne, celo prijateljske. Seveda tudi med prijatelji včasih malo vskipi, ker smo pač vsak iz drugačnega testa. Ampak je le razlika, če je kdo namerno žaljiv, ne pa zgolj buren zaradi svojega karakterja. Namerno žaljivih tu ne zaznam, zato bom še naprej tu med vami, če je to tudi vaša želja.
Pa nazaj k varoji. Res se vsa živa bitja prilagajajo in dobivajo odpornost na življenske izzive in tegobe. Tudi to, kako je nastalo nekakšno ravnovesje med gostitelji in zajedalci. Vendar tudi vemo, da so nekatera bitja to bitko izgubila. Bila so iztrebljena! Pa ne le s strani človeka! Pri varojah vidimo le strahovito prilagajanje in odpornost. Na vse, kar bi jo ugonobilo. Pri njeni tukajšnji gostiteljici, naši čebeli, takega vsporednega prilagajanja in odpornosti vsaj pri nas v Sloveniji praktično še ne vidimo.
Kaj šele ravnovesja ali nekakšnega sožitja! To šele vi poskušate najti.
Špekuliram, da varoja na naši čebeli sploh ne »misli« iskati nekega ravnovesja z gostiteljico. Saj ima v njeni domovini stalno prebivališče in že najdeno ravnovesje s tamkajšnjo čebelo! Na ta način kot vrsta ne bo izumrla, četudi tu poleg gostiteljice ugonobi tudi sebe!
Naš Francel, Bog mu poplačaj, kar je hudega doživel, ki je tudi gostujoči v Kanadi, nam razlaga, da so njegove čebele in varoja vendar sklenile pakt nekakšnega ravnovesja tudi zato (poleg nekih čebelarjevih korektur - male celice in še kaj) ker varoje najbrž »vejo«, da bi sicer izumrle hkrati z gostiteljem, če bi ga preveč zajedale. Verjetno ni pomislil na to, na kar jaz cikam.
Bojim se torej, da ta »vražja« stvar (naj mi varoja oprosti za to etiketo) ni pristala na neko »dogovorno« ravnovesje s svojo gostiteljico!? ) Pri nas je kot delavec na začasnem delu v tujini – »Gastarbeiter« v stalni borbi za obstanek in ji ni mar, če bi s svojim delovanjem ugonobila gostitelja – našo čebelo in sebe….Saj ima kot vrsta zatočišče v njeni domovini!
Zato zlahka ignorira vsa naša sredstva in postopke za njeno uničenje, se prilagaja nanje in nanje postaja odporna. Tudi za ceno, če gostitelja in sebe s tem uniči…
Zavedam se, da je to zelo fatalistično, neizhodno gledanje. Upam, da se krepko motim! Ampak povem pa le, kaj mi pride na misel.
Zato menim, da vidim rešitev v tem, da se mora čebela prilagoditi varoji in postati nanjo odporna, oz. z njo v ravnovesju – sožitju (da prevzame enake lastnosti*, kot jih imajo čebele v njeni domovini) ali pa, da jo brez prestanka »obglavljamo« hitreje, kot bi se znala ona še močneje razmnoževati in nadomeščati izgube?!
Zanimivo: vi »blagi« poskušate rešiti problem na način sožitja, jaz ,«hudoben«, pa s silo…Saj bi bil tako rad na vaši strani, a nekdo mora pač početi tudi grše stvari, če je to nuja.
--------------------------------
*Nekdo je že predlagal, da naj bi uvozili tiste čebele iz varojine domovine in jih nadomestili z našimi…Kako bi to uspelo in zgledalo si težko predstavljam.
Izposojena fotografija |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 06 Nov 2013 20:18 Naslov sporočila: |
|
|
g.marjan, jaz bi pa vas nekaj vprašal...čisto tako praktična zadeva.
satnice (satne osnove). namreč ali se vi spomnete, kako je bilo z njimi pred 20imi, 30imi leti.
od kdaj se jih razširjeno uporablja, ter predvsem, če slučajno veste, ali je bila velikost celic na tistih starih satnicah vedno enaka.
sprašujem pa zato, ker mi je kolega, od nekega starejšega čebelarja iz prekmurja prinesel eno satnico, ki je imela celice velikost 5,1 ali 5,2... in on jih dela sam.
od kod njemu take male celice? so včasi delali satnice z manjšimi celicami?
potem me zanima pa še nekaj, in vem da boste vedeli, kdaj je varoja zares postala problem... katerega leta so padle prve družine zaradi varoje? ker jaz recimo vem, da ko je čebelaril še moj stric je bila varoja problem, vendar družine mu niso padale... bilo jih je pa kot je pravil neskončno... stric je zdaj pokojni in ga teh reči ne morem vprašat. mislim pa da morda vi veste?!
hvala v naprej za odgovore.
lp
ps. kar se tiče pa tistega dotikanja panja enkrat dvakrat na leto po warreju - ne uspem, ker nočem samo nekaj banalno prevest, to si namreč lahko vsak prebere sicer res v angleščini, gre pa resda vseskupaj za 10 vrstic v njegovi knjigi na 120 strani.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 07 Nov 2013 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
Zlatko: | Citiram: | | Jernej je bil in bo šel, pa bo zopet prišel, pa bo nekaj povedal, pa nekaj ne bo povedal, pa bo nekaj trdil, pa bo to potem preklical itd. itd. in to zato, ker ne more ostati sam tam v Belikrajni, vsi rabimo ta forum, da bi nekako peljali ta osebni projekt naprej. |
Strinjam se kar si napisal, s tem citatom pa malo manj. Res nimam nobenega hudega veselja na forum hoditi, tudi zato, ker so druge obveznosti in izzivi. Vrnil sem se le, da jasno naštelam pravo smer nazaj, to je: ne dajaj v panje kar sam ne daš vase ali v svojo kuhinjo. Tu se ne gre za osebni projekt, ampak za nekaj, kar sem v nekem trenutku sklenil storiti in zaradi tega bom stvar pripeljal do konca, začel pa sem ga, ker sem srečal čebelarje, ki so jokali, jokali, pa so bili časi boljši kot so danes. Eden je prišel in prosil za nasvet, pa sem začel čebelariti. Vidim pa, da ste rabili malo spodbude, da se razjasni slika.
Samo sprobavam in odmetujem, kar pri meni ne deluje dobro. Lahko sem tudi sam preneumen za to, a če ne deluje, tega ne potrebujem in grem naprej. Kajti to ni forum receptov za tatiče, ampak forum poskusov, tisočih, do končnega uspeha. Če je kdo bolj počasen in se vsake stvari prime dokončno, bo pa hudo, ko ne bo delovalo. Takih je že v klasičnem čebelarstvu ogromno. A čebele tega ne sprejemajo. Ukrepov mora biti kar nekaj, uporabljati pa se morajo ob pravih časih. In tako enkrat zgleda tako, drugič pa drugače.
Zdaj ste, smo, že daleč. Ni več veliko, ko bomo uspeli. Seveda bi uspeli mnogo prej, če bi bili vsi tukaj in drugje korektni. Kajti korekten odnos je ključ uspeha v vseh stvareh. Tebi sem nakazal pot za uspeh v samo nekaj letih, s HSC satjem in MC satnicami in ometanjem. To je pot malih celic. Druga pot pa je tretiranje z naravnimi sredstvi, za tiste, ki nimajo malih celic. Obe metodi sta 75% učinkoviti, ostalo so ukrepi, ki jih poznamo, predvsem Rudijevi.
Pelina nisem nikoli poskusil, tudi bolhača ne, morda pa delujeta? Sicer pa čebelarji sveta že leta dolgo poznajo rastlino, ki popolnoma opravi z varojo, no, pa recimo 75%. Jaz sem te dni začel postopek, da pridem do semena in jo vzgojim. Čudi me, da te rastline nihče tukaj ne omenja, pa ste fantje res dobro študirali vse svetovne stvari. Sam sem slišal zanjo prve dni ko sem začel čebelariti. Računam na Marka, da ve, katera rastlina je to, računam na Zlatkota, da zrihta semena in rastlino tudi goji za druge čebelarje, ker ima dobre pogoje. Naj vam malo pomagam: njeno latinsko ime bi v šali lahko prevedel v slovenščino takole: trizoba laura, hehe ... Zagotovo bo zanimiva stvar, in problemi bodo v veliki meri rešeni, skupaj z ukrepi seveda. Peter pa bo povedal, ali je invazivna, ali jo bomo imeli v loncih.
Marjan, malo je težko vaš načrt v naše kište dati, a Vi pišete tudi za druge, ki berejo, večina od njih pa ima AŽ panje.
Lovljenje trotovine zagotovo deluje, saj to metodo tudi naravni čebelarji uporabljajo kot dodatek. Sam sem samo namignil, da se da varojo tudi zmesti in zato ne najde celice z žerko in se jih manj razmnoži. Dokaz je veliko "belih" varoj na podnici, ki se še same niso do konca razvile. Morda je problem za nas tudi odpiranje gnezda, a ne bova o tem, saj je jasno, da je vsaka metoda dobra, če le ni kemije in če so čebele spomladi žive. Pa močne.
Pozdrav vsem, posebej pa G. Marjanu! j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 08 Nov 2013 16:14 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Satnice in varoja
Peter:
| lakotnyk je napisal/a: | »…satnice (satne osnove). namreč ali se vi spomnete, kako je bilo z njimi pred 20imi, 30imi leti.
od kdaj se jih razširjeno uporablja, ter predvsem, če slučajno veste, ali je bila velikost celic na tistih starih satnicah vedno enaka.
sprašujem pa zato, ker mi je kolega, od nekega starejšega čebelarja iz prekmurja prinesel eno satnico, ki je imela celice velikost 5,1 ali 5,2... in on jih dela sam.
od kod njemu take male celice? so včasi delali satnice z manjšimi celicami?…
***
…potem me zanima pa še nekaj, in vem da boste vedeli, kdaj je varoja zares postala problem…«
***
|
Satnice (lep slovenski čebelarski strokovni izraz) so izumili in jih uporabljajo čebelarji nekako vsporedno s sodobnejšim razvojem satnikov za premično satje. Premične sate z gornjo letvico so poznali že stari Grki in na Orientu. Kolikor je meni znano so bile vedno vsaj približno enakih velikosti celic, ki so na gornji meji povprečja naravno grajenih celic. Čebelarji in čebele z njimi nismo imeli težav.
Če so izjemoma ponekod pri postranskih izdelavah satnice bolj odstopale od teoretično in praktično podanih mer, so čebele in čebelarji, z njimi v panjih imeli sitnosti. Čebele v njih niso gradile satje po vtisnjenih vzorcih, pač po svojih genskih zapisih.
Čebelar Mehring je kot prvi razstavil satnico leta 1857 v Stuttgartu.
Lahko navedem nekaj številk iz knjige, ki jo imam za slovensko čebelarsko »Sveto pismo« in mi je vedno pri roki. Nosi naslov »Sodobno čebelarstvo – Knjiga o čebelah« iz leta 1955 ( je v dveh delih – teoretični in praktični del; - skupaj na 1.110 (!). straneh. Toliko podatkov ne najdem v nobeni novejši čebelarski knjigi. Če bi bilo po moje, bi jo dal ponatisniti z dodatki iz sodobne čebeloreje. V njej berem: »Pri nas se suče povprečna širina čebelje celice, merjena med nasproti ležečima stranicama, od 5,268 do 5,389 mm ali v povprečju 5,33 mm«.
Pa še na kratko o varoji.
Zabeleženo je, da je bila varoja prvič potrjena v Sloveniji leta 1980, kot priseljenka iz Indije in Jave preko naših vzhodnih sosednih držav.in tedanjih republik Jugoslavije.
Tega leta so bili objavljeni v Slovenskem čebelarju tudi zelo obsežni podatki o tem parazitu in obrambi pred njim. Tej problematiki je bila posvečena celotna februarska številka tega glasila. Hitro se je varoja razširila po celi Slovenji, saj je gosto naseljena s čebelami. Pripomogli pa so k temu tudi prevaževalci čebel. Seveda pa ponekod prej, ponekod pa z manjšo zakasnitvijo.
Danes spričo problemov, ki jih je prinesla, lahko rečemo, da se je s tem prihodom končalo obdobje idiličnega čebelarjenja. Sedaj nam ta živalca greni čebelarsko življenje, posledično zastruplja čebelje pridelke, naše čebele pa preti uničiti.
Tega se še kako zavedamo tudi prisotni v tem forumu in iščemo boljše rešitve od dosedanjih.
Slika iz knjige: »Od čebele do medu« |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 13 Nov 2013 16:09 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Univerzalna in/ali samosvoja čebelarska tehnologija
Jernej
| JernejM je napisal/a: | | »…Marjan, malo je težko vaš načrt v naše kište dati, a Vi pišete tudi za druge, ki berejo, večina od njih pa ima AŽ panje….« |
Jernej in drugi, prosim ne jemlji(te) mojih misli za bojevniške ali nasprotno, malodušne, saj vemo, kako stoje stvari. Trudim se, kot vi vsi, biti dobronameren. Vsak od nas pa pri svojih nastopih le ne more čisto iz svoje kože.
Tukaj smo zbrani dovolj prijazni eksperimentatorji, ki razmišljamo in poskušamo nove načine čebelarjenja – domnevam - predvsem za svoje čebele. No, če smo zelo altruistično razpoloženi, pravimo ali vsaj mislimo, da se s temi napori žrtvujemo (tudi) za druge. Eksperimentirajo seveda, kot vemo, bolj ali manj radikalno vsi čebelarji, le s to razliko, da potek raziskovanja in pogosto tudi njegov izid praviloma ne obešajo na velik zvon. Še na zvončka ne. To pa ne le zaradi manjše sposobnosti in možnosti javnega nastopanja, temveč večinoma iz čisto sebičnih razlogov. Takole to zgleda v mojih očeh. Ko nekdo da v javnost nek vsaj za silo dober »izum«, se pri priči pojavijo osebe, ki trdijo, da so prav takega in še boljšega izumili oni. Prej so bili pa tiho kot…
Imamo pa tukaj zbrani še eno posebnost. Naše čebelje »kište« namreč niso v splošni rabi. Celo zelo unikatne so. Vsaj v detajlih. Čebelarjenje, o katerem tu razpredamo, pa je seveda zelo povezano prav s temi »kištami«.
Posamezni načini čebelarjenja v teh panjih so težko ali sploh neprevedljivi (direktno uporabni) za čebelarjenje v drugačnih panjih. Terjajo, prav za prav, uporabo teh načinov čebelarjenja le v natančno določenih panjih.
Tako je tudi s tem mojim objavljenim načrtom, kar je zelo obzirno, a točno opozoril Jernej. Uporaben je le za tako sestavljen listovni panj, kot ga imam jaz. Torej v AŽ-»trojčkih«, ki jih pa malokdo uporablja. Z njim se ne more kaj prida pomagati vsa tista molčeča, a bralno aktivna velika skupina AŽ čebelarjev, ki trmasto in čvrsto vstrajajo pri klasičnih žnideršičih. Tudi ne čebelarji v drugačnih listovnih panjih.
Tudi v nakladne »kište« se moj načrt čebelarjenja res ne da dovolj enostavno prevesti, čeprav bi bilo to teoretično izvedljivo zaradi neomejeno velike panjske prostornine nakladnega sistema. Rabili bi poleg nekaterih panjskih prilagajanj še solidno zaščito pred prekucnenjem »nebotičnika« in kar zahtevno dvigalno pripravo.
Bojim se, da tudi vsem »nakladnim« čebelarjem (s čebelami v LR in drugih podobnih nakladnih panjih), ne bodo kaj prida koristile sedaj obravnavane metode nekemijske obrambe čebel pred varojo. Zahtevale bodo najbrž posebne panje, ki jih sodelujoči na tem forumu skoraj dnevno zavzeto še spreminjajo in prilagajajo ugotovljenim in najdenim zahtevam naravnega, nekemijskega čebelarjenja.
Ena misel pa mi še roji po glavi. Kako to, da sem pa jaz lahko vse dosedaj izumljene načine čebelarjenja v nakladnih panjskih sistemih z lahkoto prevedel v sistem AŽ-maksi? Najbrž je to velika izjema – ki potrjuje pravilo, da se to ne da?! Saj sem o teh »čudežnih« in nekdaj nepojmljivih povzemanjih tukaj sproti poročal.
Moj oče – ata pri njegovem, sedaj mojem čebelnjaku, z AŽ-satom v rokah. Pri tem uporablja – in jaz še vedno prav tako – oprijemne satne klešče, s pomočjo katerih je vse rokovanje z AŽ satom zelo olajšano in mogoče skoraj samo z eno roko.
To je bilo še v časih idiličnega čebelarjenja – čebelarske romantike, brez varoj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 15 Nov 2013 17:49 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Vragolije v AŽ-trojčku
Bralci moje rubrike (teme) v forumu »NOVE POTI v čebelarstvu« ste že seznanjeni z mojo smerjo h nekemijskemu čebelarjenju za zdravo čebelo (in njenih pridelkov). Nabralo se je o tej tematiki mnogo informacij, a so raztresene po mnogih straneh te rubrike. Tu prikazujem v povzetku ponovno nekatere take rešitve, ki mi pomagajo doseči zastavljen cilj forumašev, - četudi po različni poti in sredstvih.
Ne morem dovolj povdarjeno in učinkovito napisati, da je prikazani način uporabe običajnih AŽ-panjev predvsem ali v celoti namenjen le mojemu veselju, - neke vrste zasvojenosti za čebelarjene. Rad pa se o čebelarjenju pogovarjam v živo ali preko tiska in pri tem ne skrivam mojih »iznajb« in rezultatov v praksi. Saj tudi na ta način ljubiteljsko »čebelarim«. Tak sem in bom, dokler mi bo dano tu pasti čebele.
Če pa kdo pobere iz teh pogovorov kakšen drobec zase in svoje čebele, mi je seveda v zadovoljstvo. Kolikor vem, pa se v celoti le malokdo odloči tako ali podobno čebelariti. Za to je mnogo razlogov.
Verjetno ta način le premočno odstopa od dosedanjih teorij in praks čebelarjenja z AŽ-panji. V »zraku« se trdovratno drži navidez zelo prepričljiva ugotovitev, da je AŽ-panj v osnovi sicer precej velik in kar uporaben panj, tako za razvoj čebelje družine, kot za čebelarske prakse, a vendarle sodi popolnoma v skupino prostorninsko omejenih, prav za prav premajhnih panjev. Posebno, če ga primerjamo z nakladnimi panji. Vendar, če ne bi bil tako primeren, se ne bi pri nas tako razširil in obdržal.
Pri meni v čebelnjaku in na slikah, pa je videti v AŽ-trojčkih nekaj čudnega in kar preveč preprostega. Res so že pri nas čebelarili v pred-Janševih časih s sestavljanjem osnovnih panjev (kranjičev) v večje panjske enote in pri tem ni bilo pripomb, kako da je to nekaj neumnega in neprimernega za čebele in za čebelarja.
Kar je bilo dobro za kranjiče pa naj ne bi bilo dobro za žnideršiče? Jaz sem to miselnost uspel preskočiti in splačalo se mi je. Sedaj imam v čebelnjaku z istimi panji kolikor hočem velike panjske enote, – AŽ-panje z neomejeno veliko prostornino, - da mi le grejo v čebelnjak!
 
AŽ-trojček v čebelnjaku – Poskus lovljenje varoj v izolator ni povsem uspel! Na vrsti so drugi!
Distančni vložek za povezavo satja med etažama AŽ-panja.
Propolizirani lamelni distančni vložek pri spojitvi dveh AŽ-panjev – ki ga čebele hitro vključijo v stnjeno gnezdno celoto.
Načrt lamelnega distančnega vložka za vložitev v izreza (veho) dveh AŽ-panjev.
Prikaz možnih kombinacij rabe standardnih AŽ-panjev v »AŽ-maksi« povezavah in z dodatno uporabo »zaklad« - od navadnega žnideršiča do AŽ-maksi »nebotičnika«. Položaje čebeljih gnezd (zalegalnega območja) v posameznih variantah je seveda možno spreminjati, kakor tudi njihovo število (enomatična ali večmatična gnezda v isti panjski enoti).
  
Moj načrt za sodobni, tipično slovenski čebelnjak z dodano »kamrico«, za vsa nujna čebelarska opravila in za apiterapijo, ki predstavlja višek in nadgradnjo čebelarjevega »življenja s čebelami«.
V čebelnjakovi »izbi« ali brez nje, je za apiterapevtske namene v čebelnjaku možno urediti ležišče z vzglavjem in neposrednim kontaktom s čebeljo družino. Posredno pa delujejo zdravilni učinki tudi skozi iz odprte panje z zamreženmi okenci vseh čebeljih družin v čebelnjaku.
V AŽ maksijih mi čebele gradijo naravno satje po merah njihovih prastarih genskih zapisov, brez satnic, v tridelnih AŽ satnikih. Najuspešneje grade tako satje z manj trotovine roji ali družine v manjših ali zoženih panjih, ob dobri preskrbi s hrano. Ozki in tanki letvici, ki delita običajni satnik na tri dele, sta na tesno vloženi v zarezo satnika omogočata satu zadostno trdnost.
Shematični prikaz možnosti sestavitve AŽ-maksi omare (»panjevje«) z različnimi načini izkoristka. V tem primeru od družin v eni etaži, do AŽ-trojčkov.
Pod mojo lopo, poleg čebelnjaka,- pred prihodom prijateljev na čebelarsko debato o AŽ- maksijih. Nečakinja Urška še krasi ambient.
Prikazujem, kako bi v maksi AŽ-panju lahko čebelaril tudi z »globokim« naravnim satjem v gnezdu, ki so z letvico sredi višjih AŽ satov razdeljeni po polovici.
V AŽ trojčku je mnogo možnosti za »rojno« čebelarjenje v istem panju.
»A« z lesico, »B« z začasno razdelitvijo družine,. »C« z avtomatskim usmerjevalcem roja v ločen panjski oddelek…
Tudi moji široki tridelni sati brez satnic in žičenja, pridejo prav ob dobrih pašah za obilnejše skladiščenje medu in če se želim izogniti zaleganju matice v medišču, ki je tako lahko brez matične rešetke. Atove satne klešče so zlata vreden pripomoček!
Pripeta ohišja »lesic« pred panjskimi žreli so pri meni postala stalen inventar panjev, naseljenih z glavnimi družinami. Za boljšo orientacijo čebel, za večji razmak med žreli in za olajšanja pristankov čebel. Tudi za nov, koristen panjski predprostor.
Prijetnega življenja s čebelami si ne znam prestavljeti brez klopice ob čebelnjaku.
Z nje se vidi dogajanje pred žreli vseh panjev hkrati. Vseh drugih ugodnosti te klopice pa tu ne bi našteval.
Tudi vodni napajalnik (pri meni šotni) naj ne manjka blizu čebelnjaka.
Rojno čebelarjenje - nekoč nujno, tudi ob »maksi« kranjičih z vehami.
Danes pa najraje čebelarim s priletelci v nastavljene lovilne panje.
Prvorazredni užitek in doživetja ob priletu roja, ko se vseljujejo v nastavljen panj .
Ti prikazi so nabrani kot izbrani šopek cvetja mojega veselja s čebelami.
Več o tem in mnogo drugega v: http://www.cebelarstvo-grom.com/marjan.debelak/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 15 Nov 2013 20:00 Naslov sporočila: |
|
|
Na zadnji sliki je hortenzija a ne? Jaz mam dva velika grma, ampak do zdaj nisem še nikoli videl čebele na njih.
To me pa zelo čudi. Bom moral biti bolj pozoren. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 22 Nov 2013 14:46 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Priletelec je priletel najbrž od daleč in čebele se utrujeno posedajo vse naokrog njihovega izbranega novega domovanja.
Tudi na liste in cvetove hortenzije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 22 Nov 2013 15:03 Naslov sporočila: |
|
|
| Hvala Marjan. Ja, seveda. Slab opazovalec sem. Nisem bil pozoren na celoten kontekst slike. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 24 Nov 2013 11:32 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
»Skrivnost« pokojnega Francelna
Marko:
| Marko je napisal/a: | »…Eno skrivnost pa je vseeno odnesel s seboj: zakaj za vraga so se ga varoje tako izogibale?…«
|
Morda nisem najbolj poklican, da odgovorim na to vprašanje. Poskusim pa lahko.
Kolikor posnamem samo iz najinega obsežnega dopisovanja, je na podobna vprašanja že odgovarjal, a vedno puščal še nekaj prostora za nadaljna vprašanja in še bolj poglobljena pojasnjevanja. Pa tudi lastnih odgovorov.
Člani tega foruma dobro poznate njegov način obrambe pred varojo, ki temelji na učinkih manjših (4.9 mm) celicah sredi posamičnega naravno grajenega satja, ki se nahaja sredi gnezda, z zmanjšanimi osnimi razmaki satja 32 mm, v popolnoma »čistem« čebeljem domovanju pa tudi popolni opustitvi »zdravljenja« s kemijo.
Vse drugo je pri čebelah delal sicer izredno skrbno in obzirno do čebel, a skoraj povsem podobno »klasičnim« oblikam čebelarjenja. Panje je imel standardne LR, preprečeval je rojenje, kakšen sat je dodajal v gradnjo brez satnic in ga odvzemal ali prestavljal v medišče, poskrbel v krizi s sladkorjem, da čebele niso bile lačne in podobno.
Glede varoje pa se je soočal z nekaterimi posebnostmi;
Čebele je imel v veliki osami, saj okoli 50 km naokrog v tistih kanadskih prostranstvih ni bilo drugih čebelarstev in tako tudi ne dodatnih možnosti prihoda varoj.
Čebelaril je s tamkaj uveljavljeno pasmo čebel z nekoliko drugačnimi značilnostmi, kot jih ima sivka – kranjica, kar morda lahko nekoliko vpliva na razvoj varoj.
Občasno je nabavljal za nadomeščanje izgub družin in osvežitev »krvi«, mlade matice v paketu z »industrijskimi« čebelami na »klasičnih« satih zalege – neizogibno tudi z varojami.
Francel pri vseh teh ukrepih in posebnostih ni nikdar videl pri njegovih (parih) družinah nobene varoje, niti jih ni iskal, ker je bil prepričan, da jih ni (vsaj ne toliko, da bi ogrožale obstoj teh družin!
Sam mi je odgovoril na to zadnjo »skrivnost« njegovega protivaroznega uspeha, da se je tudi sam zaveda in zato vključuje možnost pomoči še nekih drugih »energij«.
Francel je imel lastnost, da je ustvarjal nenavadne »prijateljske« stike z (divjimi) živalmi. Na primer celo z medvedi, lisjakom itd. Torej?!
Francel pa je izkazal in izžareval tudi neomajno prepričanje, da je s takim svojim pristopom »ukrotil« varojo. In jo zato najbrž tudi je! Tako si jaz to tolmačim.
Francel mi je napisal:
»Saj se ti se vedno sprasujes, kako to da meni spila? Odkrito povedano, spet, jaz niti sam tocno ne vem kaj je, da mi spila brez rcnij in strupov? Mogoce Bog sam kaj intervina? Pa se glave si ne belim z tem, ker sem se pred dvajsetimi leti zaklel, da ne bom strupov uporabljal, ce to potem tudi pomeni, da cebel ne bom imel. Sem nenja, da ce se clovek prevec z necem sekira, se boji, se pretepa, potem pa te reci se bolj razgrajajo in nikoli ne vidis temu kraja..« |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Nov 2013 12:49 Naslov sporočila: |
|
|
Še en razlog, da vsak poskuša nekoliko po svoje.
In da je vsak sam odgovoren za svoje čebele. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 24 Nov 2013 21:25 Naslov sporočila: |
|
|
Najbolj zanimiv mi je bil tisti 'podatek', da je enkrat pripeljal domov družino v panju, polno varoj ... in pri njemu so 'čudežno izginile' .
Bo kar precej resnice v tistih energijah in njegovi sposobnosti navezovnja živalskih prijateljstev.
Najbrž se nam zdaj tam zgoraj prizanesljivo nasmiha . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 29 Nov 2013 14:05 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
S toploto nad varojo
Marko
| Marko je napisal/a: | | »…Že pred časom sem bral o njem in sem ga celo želel pokazati g. Marjanu, saj je s svojim načinom lovljenja varoje v trotovini zelo blizu temu, a sem potem nanj (ne na g. Marjana) pozabil…« |
Na toploti, kot nam je vsem znano, temelje vsi postopki, ki se izvajajo na principu malih celic in zoženih satnih ulic.
Tudi jaz razmišljam, kako bi ta princip uporabil še na kak drug način. Na primer z nadpovprečnim, a za čebele še neškodljivim ogrevanjem panja, oz. območja zalege (gnezda) v panju. Da bi dosegel hitrejše izleganje čebelje zalege itd, kar vemo. Morda bi bilo v čebelnjakih lahko izvedljivo?!
Sistem, ki ga ponuja avstrijska reklama pa se mi zdi slabo uporaben in tudi za čebele zelo moteč, da ne rečem škodljiv. Vsaj jaz ga ne bi niti preizkušal.
Ne škoduje pa, če si ta patent na kratko ogledamo:
Primer toplotne obdelave z »Varroa controller-jem«
http://www.varroa-controller.com/
Avstrijski patent iz leta 2008.
To je poseben, težak (42 kg) kovinski zaboj ki vsebuje poleg prostora za satje še sisteme za ogrevanje, ventilacijo, ovlažitev, krmilno napravo in senzorje.
Čebelar vstavi satje z zalego v ta zaboj, prebode (vstavi) s senzor v zalego, in postopek poteka nato avtomatsko 2 uri.
Postopek se izvaja s toplotno obdelavo z nadpovprečim ogrevanjem pokrite zalege, v kateri je varoja. Temelji na temperaturnih razlikah, ki jih prenesejo varoje napram čebelji zalegi. Pri toplotni obdelavi se proteinska struktura varoj poškoduje in zato odmro. Zalega čebel se po njihovih izjavah pri tem ne poškoduje.
Izvedba:
Spomladi se vzame iz gnezda sate s pretežno, komaj pokrito zalego in se jih brez čebel vstavi v poseben kovinski zaboj za dveurno termično obdelavo.
Pri tem se varoje tako poškodujejo, da po 25.– 40. minutah odmro. Čebelji zalegi pa to ne škoduje.
S tem je čebelja družina po tej navedbi v glavnem obvarovana pred škodam zaradi varoj do poznega poletja. Če ne, se postopek po potrebi ponavlja. Ob koncu zalegalne sezone (julij – avgust), pa je treba opraviti zadnji enak postopek, najbolje dvakrat.v presledku 8. dni
Komentar:
V objavi ni nobenih navedb pri kakšnih temperaturah se ta postopek odvija. Očitno je to poslovna tajna! Škoda! Se bo treba drugje pozanimati za drugačno rabo.
Reklamirani postopek je izredno kompliciran in zahteven, za čebelarja in za čebele, kar je razvidno iz opisa. Izvajati ga je treba v sezoni trikrat ali še večkrat.
Še nek drug, bolj zanimiv patent s toplotno obdelavo proti varoji
Marko
| Marko je napisal/a: | Tole sem imel v mislih:
http://www.mitezapper.com/
Gre za izdelano plastično trotovsko satje (en plastični sat), ki ga priključijo na 12V, ko je zaleženo in pokrito. Toplota uniči oboje - zalego trotov in varojo.
Čebele to potem počistijo v dveh, treh dneh.
Zato sem v zgornjem prispevku omenil, da sem pri branju pomislil na g. Marjana, ki uporablja proti varoji tudi gradilni sat. |
Naknadno, po seznanitvi prvega patenta. Ga je Marko v treh stavkih predstavill. Zato samo še par besed in moj komentar.
Patent Mite Zapper
Posebej urejeni trotovski sat (s toplotnim sistemom v satu in priključki na elektriko) se zgodaj spomladi vstavi v gnezdo čebelje družine. Tam ostane celo sezono zaleganja trotovine.
Po 8. minutah ogrevanja uniči trotovsko zalego skupaj z varojo na njej. V teku par dni čebele očistijo sat in ga ponovno pripravijo za zaleganje. Predpostavlja, da se to ponovi ca. 5 krat v sezoni (ko se trotovina pokrije)..
Komentar:
Ta patent je bistveno boljši od prejšnjega. Ima veliko dobrih lastnosti.Seveda tudi ta ni pocen, ker potrebujemo tak sat (ali dva) za vsako družino! Trotovski sat je stalno v panju na istem mestu. Čebelarjevo delo je samo sprožiti ogrevalni sistem zunaj panja. Vse ostalo opravijo čebele. To je skoraj idealno za sistem izločanja varoj s trotovino.
Tisti »skoraj« je po moji oceni v plasičnem satu, ki ga najbrž čebele in matica slabše sprejmejo. Če uporabimo le en tak sat v gnezdu, kar za najmanj10 dni prekinemo lovljenje oz. uničevanje varoj s tem satom. Varoja ima seveda možnost ta čas - in tudi sicer, - razmnoževanja v drugih, naravnih trotovskih celicah v trotovski in čebelni zalegi.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 29 Nov 2013 14:11 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Ker je sedaj pač precej govora – pisanja o trotovini in varoji
Pa še enkrat o »mojem patentu« za nekemijsko borbo
proti varoji s trotovino
Nič posebno novega, razen nekaj detajlov iz mojega panja AŽ-maksi - »trojčka«.
A - 1. april
B - 20. april
C - 10. maj
D - 1. junij, 20. junij, 10. julij
Torej:
• Metoda je tudi nekemijska, a brez vsakih stroškov. Le z njo morda nekaj več dela. A je , mislim, tudi precej bolj učinkovita, kot iz prikazanih patentov. Prepričajte se tudi iz tega poročila.
• Izvaja se hkrati z rednimi kontrolnimi pregledi družin – 6 krat v sezoni – približno vsakih 20 dni, od 1. aprila do 10. julija.
• Pri čebelarjenju v listovnih - skladovničnih panjih, kar je seveda tudi AŽ-maksi, se »težaško« rokuje samo s posameznimi sati (tudi trotovskimi) in je omogočen takojšen vpogled v vse satne ulice – v čebelnjaku ne glede na vreme.
• Cilj te metode (kar je treba še preizkušati več let, na večjem številu čebeljih družin), je zadosten »izlov« varoj za eno sezono, da ni potrebe po dodatnem kemičnem tretiranju. V skrajnem, izjemnem primeru se uporabi, za še večje znižanje populacije varoj, avgusta in septembra le kakšno blago naravno sredstvo proti varoji (»čajčki«).
• Hkrati ta metoda učinkuje tudi protirojno (predvsem zaradi »mlečkarjenja«). To pa je vsaj zame nujnost! Rojno čebelarim s priletelci.
• Pri tej metodi uporabljam navadni AŽ satnik z dvema vmesnima letvicama, kar satnik razdeli na tri enake dele in poveča trdnost satja. En oddelek je za gradilni sat. Druga dva pa za že zgrajeno trotovsko satje. Če želim večji luksuz pri postopku, vstavljam v posamezne prekate tega satnika posebne premične satiče.
• Stalno imam pod izrezano povezovalno odprtino dveh AŽ-panjev (veho) položen zamrežen pladenj za kontrolo odpada varoj. Tam okoli, v tem servisnem delu »trojčka«, vstavljam tudi sate za popravila, čiščenje ali shrambo, pa tudi medene sate za stimulacijo krepkejšega zaleganja in gradnjo trotovskih satičev.
• Sam postopek izločanja varoj iz pretežno pokrite trotovine poteka tako, da izvlečem trotovski sat in na isto mesto takoj vstavim enako pripravljen nov trotovski sat. Z izvlečenega trotovskega sata ometem čebele preko sipalnika nazaj v panj. (sem pozoren na matico!). Nato izrežem gradilni trotovski satič, z dolgim ostrim nožem porežem kapice pokrite trotovske zalege iz preostalih dveh tretjin sata in vsebino izperem z močnim curkom vode, ki jo imam iz vodovoda pri hiši. Sat otresem vode in ga vstavim v spodnji, servisni panj AŽ-trojčka, kjer ga čebele očistijo in pripravijo za ponovno zaleganje…
• Postopek pričnem okoli 1. aprila, ko je v družini že prebujen nagon za gradnjo in zaleganje trotovine ali pa bo vsak čas. Če družina zamuja z razvojem, jo okrepim z dodano zalego v satju iz pomožne družine. Posebno pred nastopom moje glavne paše junija (lipek, smreka), da izležene čebele lahko pašno sodelujejo.
• Končam pa postopek sredi julija. Vmes so še štirje podobni ukrepi.Trotovske sate v družini dodajam, od maja naprej celo v treh izvodih! Če matca vseh teh trotovskih satov ne zaleže, lahko zmanjšam število trotovine v prekatih – kakšen satič v njem opremim s čebelnim satjem. Razporeditev trotovskih satov po gnezdu je pomembna, da ima varoja vsepovsod najležji dostop do zanjo daleč (preko 10x) najbolj privlačno trotovino. Ostalo trotovino po zaleženem satju po možnosti in prilikah tudi preganjam, da se varoja mora osredotočiti v trotovske sate.
• Pri tem ni normalno potrebnih nobenih dodatnih ukrepov, oziroma obiskov čebel, razen za duševno in telesno rekreacijo čebelarja.
• Vse druge podrobnosti so razvidne iz skic, ki prikazujejo razporeditev satja in drugega v »trojčku«, ki mu samo odpiram nove etaže, ko nastopi potreba. Servisni del spodaj pa imam stalno odprto povezanega z gnezdom in mi odlično služi, kot je razvidno iz skice in razlag.
Pozdrav! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 30 Nov 2013 10:54 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, zanima me vase mnenje, zakaj je bolje sate postaviti na hladno in ali ne bi dosegli boljse klime, visje temperature, ce bi dali sate na toplo?
Kaksni so argumenti za na hladno, ce vemo da v naravi cebele vedno gradijo na toplo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 02 Dec 2013 15:07 Naslov sporočila: |
|
|
| G. Marjan je napisal/a: | | Tisti »skoraj« je po moji oceni v plasičnem satu, ki ga najbrž čebele in matica slabše sprejmejo. |
Sam nima prav nobenih izkušenj; najbrž bi znal iz prve roke povedati Zlatko, kako je s tem.
Ampak bral sem Brndušića, ki je trenutno na Novi Zelandiji, kjer uporabljajo samo plastične sate.
On sam, ki se ima za zelo 'naravnega čebelarja', je bil izjemno presenečen, kako čebele bolje sprejmemo plastično satje in kako hitro ga matica zaleže.
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 07 Dec 2013 12:19 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Toplo - hladno
klopotec
| klopotec je napisal/a: | »…Marjan, zanima me vase mnenje, zakaj je bolje sate postaviti na hladno in ali ne bi dosegli boljse klime, visje temperature, ce bi dali sate na toplo?
Kaksni so argumenti za na hladno, ce vemo da v naravi cebele vedno gradijo na toplo…« |
Moje mnenje je lahko le v stilu, »da vsak berač svojo malho hvali«. Tako menim, da »hladna stavba« satja v panjih, ki jih zlagamo v skladovnice lahko* zadovoljuje klimatske razmere v gnezdih ćebeljih družin praktično nič manj ugodno ali neugodno, kot če bi jih stavljali na »toplo stavbo«, prečno (pravokotno) glede na žrelo.
Argumentiram lahko le s svojo dolgo čebelarsko zgodovino, ko se mi - in mi še vedno - čebele v »hladni stavbi« nič ne pritožujejo in jaz z njimi lahko imenitno upravljam. To mi zadošča!
Vem, da čebele pri prosti izbiri gradnje satja, postavljajo satje v razne smeri, napram žrelu. Ni točno, da čebele pri prosti izbiri vedno gradijo satje na »toplo«, to je prečno – prvokotno - na žrelo! Vsaj pri družinah v kranjičih so mi čebele večinoma zgradile satje vzdolžno, z ulicami k žrelu. Tudi v mojem pokonci postavljenem kranjiču ali družinah v »duplih«, ki grade satje od stropa v poljubni orientaciji, je pri žrelu spodaj, to »hladna stavba! Saj imajo čebele in zrak, spodaj direkten dostop k vsaki satni ulici. Mar ne?
Mislim, da čebele v naravi morda iščejo in najdejo nek kompromis med ugodnostmi »hladne« in ugodnostmi »tople« stavbe satja. Zato je njihovo satje najčešče stavljeno nekako diagonalno – torej ne tič, ne miš! Spominja me pa tudi na slučajnost, kar najbrž ni v skladu z vedo, ki išče pravila?
Pri »hladni« stavbi imajo čebele najkrajše poti ven in noter panja v satne ulice. Lahko se iz teh ulic najhitreje odzovejo na napad grabežljivcev. Proti žrelu so direktno obrnjene le letvice premičnega satja »hladne« stavbe in ne cela satna površina krajnega sata, z vsebino v celicah, ki je imenitna vaba za tatiče in so čebele - ter morda celo zalega - na njem direktno na hladnem zraku, ki veje v panj iz žrela – kot je to pri »topli(!)« stavbi!
Če je pa tako, se mora tudi čebelar odločiti za svoj kompromis. Saj ne more v panje s premičnim satjem le te postavljati diagonalno! V čebelnjaku se kaže najbolj pametno, da izbere »hladno« stavbo satja. Saj ima tako takojšen dostop in pogled do vsakega sata. Pri prostostoječih panjih, ki se upravljajo od zgoraj, pa ima čebelar poleg »hladne« možnosti tudi »toplo«. Obe pa po mojem pojmu nista enaki prosti izbiri čebel!
-----------------------------
*Jaz pri stalni – celoletni - uporabi ohišja »lesice« pred žreli, čebelam s »hladno« stavbo (pri žnideršičih), pomagam izdatno tudi pri njihovih klimatskih potrebah. Kar oglejte si to na mojih drugih prikazih in pojasnilih. Na primer v članku »Okroglo ali oglato žrelo« |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 07 Dec 2013 12:19 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Okroglo ali oglato?
Marko je prikazal, kako zgleda okroglo žrelo njegovega (nakladnega) panja.
Moje, dokaj nepoznavalske pripombe/vprašanja, katerih pojasnila bi utegnila koristiti tudi kakšnemu drugemu začetniku takega čebelarjenja so:
• Zakaj je žrelo okroglo? Mar le zato, ker ga je lažje narediti?
• Zakaj je sredi naklade - satja? Ali res to odločilno pripomore k boljši klimi v panju?
• Zakaj je celo leto enako veliko? Recimo v poletni vročini in obilni paši? Tik poleg satnikov ali satja?
• Zakaj nima nobene ovire za vstop rovke in drugih nadležnežev, ki čebelam lahko povzroče precejšnjo škodo?
• Zakaj nima pred žrelom nobenih olajšav (brade) za prilete čebel, kaj šele za zaščito pred vremenskimi neprilikami?
• Ali je to praviloma celo leto edino panjsko žrelo?
• Ali je podnica poseben zaptr(?) panjski element (s zamreženim pladnjem za kontrolo odpada varoj…) – če ni na njej tudi žrelo?
Moj primer klasičnega žrela v AŽ-panju, opremljenega z ohišjem »lesice«:
Glavno žrelo je na dnu panja.
• Žrelo je v osnovi podolgovato, izrezano spodaj na posebni premični letvici. Je 200 mm dolgo in 8 mm visoko, da omogoča normalni pretok čebel in kolikor mogoče zmanjša vdor rovk in drugih nepridipravov, nekaj večjih od čebel.
• Ob potrebi, da čebelar tudi od spredaj kaj ukrene na podnici panja, lahko to letvico z žrelom odstrani. Odstrani jo tudi ob poletni vročini in močni paši in s tem odpre panju tim. »ameriško« žrelo, ki je visoko 26 mm, dolgo pa po celi notranji širini panja.
• Jaz sem temu klasičnemu AŽ-žrelu pripel ohišje »lesice«, ki čebelam nudi več ugodnosti. Razkošno zaščiti čebelam vhod v panj in ga izdatno loči od sosednjih. Po potrebi pa z enostavno vstavitvijo matične rešetke onemogoči izrojitev (roj se brez matice praviloma vrne nazaj). Omogoča tudi nabiranje cvetnega prahu »osmukanca« v poseben predal, ki s položno prednjo stranico služi za lažje pristajanje čebel s paše. Ob daljši uporabi protiizrojitvene zapore z matično rešetko, ta predal služi tudi za začasno odlagališče izumrlih čebel in trotov, celo konkurenčnih matic ob rojenju, ki jih čebele žele odstraniti iz panja.
• AŽ-panj ima za razne potrebe tudi manjše gornje žrelo na spodnji strani satnikov druge etaže, ki je normalno zaprto.
• Spodnje primarno žrelo se pri AŽ-panju po potrebi bolj ali manj pripira ali zapira s premičnim lesenim zapahom - zagvozdo.
• Vsaka etaža mojega Až-panja v »maksi« rabi, ima torej že v standardni izvedbi svoje žrelo, ki jih odpiram ali zapiram po želji in potrebah.
Prilagam sliko in opis žrela klasičnega AŽ-panja, s katerim čebelarim v AŽ-maksi rabi, kot AŽ- »dvojček« ali AŽ-»trojček – Lahko pa teoretično tudi kot AŽ-»nebotičnik«…
Iz knjige »Sodobno čebelarstvo« pa naslednje:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 10 Dec 2013 09:20 Naslov sporočila: |
|
|
| g. Marjan je napisal/a: |
Marko je prikazal, kako zgleda okroglo žrelo njegovega (nakladnega) panja.
Moje, dokaj nepoznavalske pripombe/vprašanja, katerih pojasnila bi utegnila koristiti tudi kakšnemu drugemu začetniku takega čebelarjenja so:
• Zakaj je žrelo okroglo? Mar le zato, ker ga je lažje narediti?
• Zakaj je sredi naklade - satja? Ali res to odločilno pripomore k boljši klimi v panju?
• Zakaj je celo leto enako veliko? Recimo v poletni vročini in obilni paši? Tik poleg satnikov ali satja?
• Zakaj nima nobene ovire za vstop rovke in drugih nadležnežev, ki čebelam lahko povzroče precejšnjo škodo?
• Zakaj nima pred žrelom nobenih olajšav (brade) za prilete čebel, kaj šele za zaščito pred vremenskimi neprilikami?
• Ali je to praviloma celo leto edino panjsko žrelo?
• Ali je podnica poseben zaptr(?) panjski element (s zamreženim pladnjem za kontrolo odpada varoj…) – če ni na njej tudi žrelo?
|
Prav nasprotno.
Tale vprašanja kažejo na izjemno poznavanje čebelarjenja in jaz seveda nisem v položaju, da bi se delal pametnega in nanje odgovarjal suvereno in poznavalsko.
Bom pa poskusil vsaj na katerega, a najprej bi vam rad nekaj poslal po elektronski pošti, da bo razprava "učinkovita" .
Mi lahko pošljete vaš e-naslov ?
Naj danes začne z zadnjim vprašanjem glede podnice.
Težko bi ji rekel 'element', saj je čisto preprosta ravna deska z nogicami.
Nima ne pladnja za kontrolo odpada niti žrela.
Upam, da je iz priloženih fotografij dovolj jasno, za kaj gre.
Na nekaterih fotografijah je med podnico in naklado 1cm visok obroč; skoraj enaki višini satnika in naklade sta zaradi 'napake' pri načrtovanju v nekaterih primerih onemogočali prehod čebel pod spodnjo letvico sata, zato sem vmes dodal ta obroč; druge fotografije kažejo 'normalno' povezavo podnice in naklade.
Za učvrstitev sem uporabil Tadejev sistem .
'Nogice' pa so stvar okusa, zato se nekoliko razlikujejo.
Jih pa toplo priporočam, ker onemogočajo v dobršni meri morebitno krivljenje podnice zaradi vlage.
Pozdrav vsem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Satne ulice in velikosti čebel
Veliko je v tem forumu rezpravljanja o najprimernejših širinah satnih ulic. Prav za prav se omenja le potreba po ožji širini ulic 32,0 mm namesto sedanjih 34,0 mm (ali 35,0 mm). Vse to v povezavi z nameni, da se ustvarijo pogoji za lažje zoperstavljanje razmnoževanja varoj. Težnja je toliko zmanjšati razmake ulic, da bi to vplivalo na višjo temperaturo v gnezdu - poleg manjših čebel iz ožjih satnih celic, - in s tem hitrejše izleganje čebelje zalege, kar bi negativno vplivalo na razvoj zalege varoj.
Hkrati se tudi skuša v tej zvezi ponovno uveljaviti princip nepremičnega, prosto grajenega, najbolje »gobokega« satja.
Saj že dobro vemo: protivarozno – brez uporabe kemikalij, naj bi bilo prostograjeno satje, po vzoru nekdaj prosto živečih čebel v naravi.
Na poučni fotografiji enega od udeležecev tega foruma (žal se ne spomnim podatka o avtorju slike,objavljene v tem forumu). Iz nje se vidi, kako (lahko) grade čebele satje po svoji volji .
Tu ne vidimo skoraj nobenih ozkih ulic in vse ulice so neenakih širin. Večinoma so sploh zelo razširjene in često ustvarjajo nekakšne zelo široke »trge«. Tu, oziroma pri prosto grajenem nepremičnem satju že ne moremo iskati vzore za gradnjo ozkih ulic.
Ker me je pričela ta stvar zanimati, sem poskusil izračunati, kaj se teoretično dogaja v idealizirani satni ulici, ki jo dobimo s premičnim satjem..
Izhajal sem iz podatka, ki ga je predstavil naš čebelarski vzornik Francel. On, in ne samo on - očitno dobro podkovan s teorijo in prakso - je trdil (trdijo), da čebele grade v osredju sata ožje čebelne celice, proti periferiji pa vse širše, do najširših, trotovskih. Torej so v isti družini čebele različnih velikosti? Saj tudi zamisel o »globokih« satih temelji na tej predpostavki, mar ne?Tak sat naj bi torej, (po moji pripombi), delale čebele vseh velikosti, ki se izlegajo iz tako različnih velikosti celic?!..
Vzel sem primer čebel, ki naj bi po »regresiji« iz večjih na manjše, zaradi svojih, zgolj teoretično popolnoma enakih velikosti teles, gradile celice v osredju sata široke 4,9 mm. Ali bi nato širino čebelnih celic že v teku gradnje sata sorazmerno večale s predstavo o končni velikosti sata?! Proti robovom sata pa postopno vse večje, do vključno največjih trotjih celic.
Nato sem po logiki in preprostem računu dobil tudi podatek, kakšna dolžina celic bi ustrezala posamezni celični širini. Saj to najbrž pomeni, da se naj bi izlegale iz manjših celic tudi manjše čebele, ki so zato sorazmerno krajše?!
Ugotovil sem, da celicam širine 4.9 mm ustreza zaokrožena dolžina 11.34 mm, kar je okoli 1,16 mm manj, kot pri današnjih čebelah iz celic 5,4 mm, ki imajo dolžino okoli 12,50 mm.
Dolžina trotovskih celic pa je sploh mnogo daljša od čebelnih! Z izbočenim pokrovcem je okoli 15,0 mm. Iz teh podatkov izhaja, da je v idealnih pogojih satna ulica dveh, enako velikih satov, v srednjem območju širša, proti robovom pa vse ožja, najožja pa tam, kjer je trotovina.
To pomeni, da se v teh pogojih v osredju gnezda pojavijo nekakšni ulični »žepi« – razširitve ulic. Ob robovih pa se te ulice pripirajo zaradi daljših celic.
Iz tega potegnem zaključek, da se vsaj teoretično, v sredi gnezda pojavijo ugodnejše izolacijske (ne nujno toplotne!) razmere, kot ob ozkem zunanjem robu satja. Ker so na robovih (vse naokrog) zožene ulice, je čebelam v osredju satja lažje ustvariti potrebno toploto.
Po teoriji pa naj bi bile čebele itak genetsko programirane za skrbno uravnavanje temperature v gnezdu. Posebno, ko je tam zalega. Jo pa v tej opisani situaciji, ob naravni gradnji satja, dosegajo mnogo lažje. Rabijo manj napora (energije) za ogrevanje in posledično manj »grelnih« čebel! Tega podatka, ali opisa nisem zasledil v tej debati. Berem le, da so ožje ulice za zalego toplejše.
Ker so pri uporabi satnic ali plastičnih satov, čebelne celice na celem satu manjše, se pri zoženju osne razdalje med satoma, po logiki, satna ulica le neznatno zmanjša in seveda izostanejo tudi zoženja ulic na satnih obrobjih, ker tam ni nekoliko večjih - širših in daljših - čebelnih in še posebno trotjih celic! Za čebele je v tem primeru glede ogrevanja težji posel, saj jih mora biti več za gretje ali da zapro satno ulico z vseh strani.
Še nekaj poudarkov in dilem.
Po omenjenih predpostavkah naj bi gradile čebele, ki se znajdejo v družini in so različnih velikosti, pri skupni gradnji novega sata različno velike celice. Pa jih najbrž ne?
Tudi če bi bile v panju samo manjše čebele iz 4.9 mm širokih celic, bi naj gradile iz osredja sata proti robovom vse večje celice? Kako to spraviti v sklad?
V praksi tega pojava pač ne vidimo. Vidimo pa na zgrajenem satu, da čebele, - ne glede na njihove razlike v velikosti - v panju grade složno, po enakem principu ali šabloni in ne raztreseno po satu velike ali manjše celice!
Logičen se mi zdi tudi pri čebelah pradavni ali z naravno ali umetno mutacijo ustvarjeni genski zapis o velikosti gradne celic, da tudi današnje čebele temu sledijo ne glede na velikost čebel, ki se znajdejo v gnezdu. Potemtakem velikost čebel prav nič ne vpliva na velikost celic, ki jih grade?!
Glede velikosti celic vemo tudi to, da se s starostjo sata, ki je stalno v plodišču in zaležen, celice zaradi »srajčk« in propoliziranja zmanjšujejo. Čebele ga imajo takega najraje. V tem starem satju pa se naj bi tudi izlegale manjše čebele? Če pa bi tak star sat s pretirano zmanjšanimi celicami le preveč oviral danes običajno velike matice pri zaleganju, pa tak sat čebele same obnove. Torej imamo tudi po tej plati v panju čebele nekoliko različnih velikosti?! Kako pa je z različnimi velikostmi matic? Zaenkrat je znano le to, da njihova velikost ne vpliva na velikost čebel, ki jih zalega.
Ta premislek da marsikaj misliti. Tudi na že omenjeno Francelnovo misel o nekih neznanih stvareh ali energijah, ki jih še ne dojemamo z razumom. Bog pomagaj!
Na pomagaj pa tudi drugi čebelarski misleci in izobraženci! Saj jih ne manjka!
Tako naj bi po mojih izračunih zgledali satni ulici v moji shematični skici, če upoštevam: prvič, osni razmak satov 35,0 mm, drugič pa 32,0 mm.
Pri tem pa obakrat na sredi sata manjše čebelne celice širine 4,9 mmin dolžine 11,34 mm. Proti robovovom slede vse večje, do običajnih čebelnih celic širine 5,4 mm in dolžine 12,5 mm, ter na robovih še trotovske celice širine 5,6 – 5,8 mm in dolžine z izbočenimi pokrovčki okoli 15,0 mm
Poglejmo, kaj je bilo o tem nekoč (leta 1958) napisano v knjigi »Sodobno čebelarstvo«, kar po večini velja še danes:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
NOVA POTA ČEBELARJENJA – S KAKŠNIMI PANJI?
Ko malo prelistavam rubrike (teme), ki so vključene v vebino tega foruma in bi morale zanimati čebelarje, me čudi in se sprašujem, kako to, da v njem sodeluje, resda v majhni skupini, le kakih 5 -10 čebelarjev, izključno takih, ki prakticirajo in vidijo svojo čebelarsko bodočnost samo z uvoženimi in nato na vse mogoče načine predelovanimi panji nakladnega panjskega istema, ki je v Sloveniji precejšen tujek.?
Sam sem tu AŽ-jevska bela vrana v čebelnjaku. Še to na željo Jerneja, ustanovitelja tega foruma, da se posredno objavi kakšen moj tekst iz najine privatne čebelarske korespondence. In še to le zato, ker sem mu v nekem dopisu predstavil možnost podobnih postopkov s standardnimi AŽ-panji v neomejeno veliki prostorninski rabi, za doseganje izredno pomembnih ciljev, ki jih zasleduje ta forum.
Še bolj pa se čudim, da je prav »moja rubrika«, med vsemi v tem forumu, najbolj gledana in brana, a z zelo skromnimi odzivi na moje prispevke…
Redki ali nikakršnji Forumski odzivi na moje prispevke kažejo, kako ta stvar z AŽ-panjskim sistemom in mojimi načini čebelarjenja skoraj čisto nič ne zanima pionirje NOVIH POTI, ki se sicer tukaj zelo živahno »pogovrjajo«. Ali nimajo na to moje pisanje zato nič za povedati, ker ti moji, sicer prijateljsko razpoloženi čebelarski kolegi, žive v čisto drugem čebelarskem svetu?
Koga pa potem to vendar tako zanima, da so »obiski« te rubrike vseeno tako številni?
Domnevam, da so to poleg drugih radovednežev, predvsem čebelarji z AŽ-panji, ki jih te moje stvari sicer bolj zanimajo, a ostajajo ob tem branju tudi nemi in se sploh ne vključujejo v pogovore na tem forumu. Razumem, da je za njih moj način rabe žnideršičev preveč drugačen od običajnega in je predvsem – po njihovem mnenju – v prevelikih panjskih enotah.
Spomnim se na brata mojega očeta, ki je z mojim očetom pred davnimi časi čebelaril na kmečkem domu, da je bil prepričan, kako je standardni AŽ-panj, - ki je bil takrat šele v povojih splošne rabe - , prevelik za uspešno čebelarjenje in je naredil svoje žnideršiče z nižjimi satniki. To je delal, kot mi je znano, tudi marsikateri drug tedanji čebelar. Saj so do takrat imeli čebelarske izkušnje večinoma samo z razmeroma maloprostorninskimi kranjiči.
Ampak, kot sem že večkrat povdarjal, Čebelarim le zaradi svojega veselja in zanimanja do teh malih, krilatih bitij, - ki jim Jernej pravi kar naše »sestre« – nikakor ne do kakšnega stremljenja spreminjati naše domače načine čebelarjenja z vsiljevanjem svojih ugotovitev in praks. Objavljam pa rad moje izkušnje in dogodke z njimi, ter jih dajem na razpolago, če koga zanimajo.
Verjetno so te besede le šepet človeka, ki se je znašel sredi puščave nešteto možnih poti. Kar mene tiče je zato celo vse skupaj bolj zanimivo. Nikoli vse rešeno in dokončano. Tako, kot drugi, tudi sam, več ali manj uspešno, iščem in si obetam najti najboljšo pot iz tega blodnjaka. »Vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«, nas je v tej naši navadi poznavalsko, z osebnimi izkušnjami obogaten spomnil z domačim izrekom na ta naš vsenarodni vsestransko razdvojeni značaj, pokojni rojak in čebelarski velmož Francel.
Pozdrav iz naše čebelarske zgodovine. Zgodovina je naša učiteljica! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 09:21 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Oj, ti panji!
Marko.
| Citiram: | »…Naj danes začnem z zadnjim vprašanjem glede podnice….
…Težko bi ji rekel 'element', saj je čisto preprosta ravna deska z nogicami.
Nima ne pladnja za kontrolo odpada niti žrela….« |
Hvala za vsak odziv na moja pisanja! Sem že potožil, da jih je zelo malo. Tudi ni težko ugotoviti zakaj.
Marku bi poslal moj naslov, pa žal ne vem kam, ker ne vem njegovega. Sem samo posredni gost na tem forumu. Za priobčitev mojih člankov pa skrbi Boris in on mi lahko prepošlje kakšno sporočilo. Jaz pa bi se sploh pogovarjal najraje kar javno, tukaj.
Dokler ne dobim razlag, vsaj na tista postavljena vprašanja, težko kaj dodajam in komentiram.
Ponovno rečem, da nisem pristaš izumljanja novih panjev, še manj uvažanja tujih. Moj princip je, da ohranim domači, doslej za naše razmere in zame najboljši, že uveljavljen in standardiziran panj in mu ničesar ne odvzemam, samo po skrbnem premisleku kaj koristnega dodajam in ga uporabim na dobro premišljen drugačen način. Tako lahko uporabim vse dosedanje panje z vsem inventarjem. Poskrbim seveda predvsem za to, da s premišljenimi dodatki in načini lažje čebelarim in je od takega čebelarjenja več koristi, tako za čebele, kot zame.
Za te nakladne panje in njihove avtorje, kar lahko vidim na slikah, pa ne morem reči, da se kaj prida drže tega principa. Razen tega, da so v nakladnem panjskem sistemu, ki v teh poskusih vedno bolj spominjajo na čebelnjačke z enim panjem. Saj imajo, tako kot čebelnjaki, vsak posebej (!) vedno bolj močne temelje s podstavki in naletnimi ureditvami, vedno čvrstejša in stabilizirana (zavetrovana) ohišja in vedno bolj izrazita ostrešja z vsaj skromno zaščito pred padavinami. Sončni pripeki se zaenkrat ne morejo ubraniti brez drevja ali paravanov (ali sicer tako omalovaževanih čebelnjakov v obliki lop ali kozolcev)…
Marko, menim, tvoj panj na podnici ali podstavku naklad, ki nima možnosti za kontolo odpadlih varoj v zamreženem in namaščenem pladnju in nima žrela pod spodnjo vrsto satov, je po moji predstavi precej zgrešen. Tega nima po mojem mnenju noben sodoben nakladni, standardni panj, da o listovnih sploh ne govorim. Se tudi ve, čemu je to potrebno in koristno.
Res si mi omenil, da podničnege (pod)kladnega elementa nimaš, nisi pa pojasnil, zakaj tako! V tem je »štos« te debate, če in ko želimo razpravljati o problematiki.
Ali naj spet spomnim na našega Francelna, ki je nesporni, domač apostol tega foruma, da je on tudi vse te svetle cilje čebelarjenja, ki naj bi bili brez skrbi glede varoze in s kolikor se da blizu naravi, dosegel pri čebelarjenju v (»nakladni«) tujini čisto preprosto s standardnimi (LR) panji (ohišji) in standardnimi (LR) satniki?! Osredotočil se je na bistvo takega čebelarjenja in ne na nove in nove »kište«!
“Čebelnjački” v “čebelnjaku” kolega Mateja (sposojena slika) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MatejM
Pridružen/-a: 26.05. 2011, 08:28
Prispevkov: 767
Kraj: Bloke, 750 mnv
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 12:28 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljen g. Marjan,
ravno tako kot sporočila našega pokojnega Franka, tudi vaša z veseljem preberem. V debate pa se ne spuščam iz enega samega razloga in to je, da o AŽ načinu čebelarjenja nima nobenih izkušenj. Imam tudi načelo, da se ne vtikam v nekaj, česar ne poznam.
Vsa pa povsem razumem, da ste "jezni", da se bolj številčno ne vključujemo v vaše razprave.
Zakaj sem pred leti, ko sem začel čebelariti, izbral ravno W panje, so naslednji:
- izdelal sem jih sam, saj so enostavni za izdelavo (za AŽ panje tega ne morem trditi)
- zaradi zgoraj omenjenega so cenovno ugodni
- enostavni so za manipulacijo (lahko so majhni ali veliki)
- so samostojni in niso vezani na nek objekt (čebelnjak), njihov prvotni namen je ravno ta, da so prostostoječi
- ...
Osredotočil sem se izključno na W panje (tako kot vi samo na AŽ) in pri njih vztrajam. Čebelarstvo je že tako težko obvladljivo z eni panjskim sistemom, kaj šele, da bi jih imel več.
Kar se tiče mojih “čebelnjačkov” v “čebelnjaku”, ki pa ni čebelnjak, temveč kozolec. Za kozolec sem se odločil zaradi tega, ker ne želim imeti strogo namenskega objekta, kot je čebelnjak. Kdo lahko z gotovostjo trdi, da bo čebelaril do smrti. Zgodi se lahko karkoli. W panje se z lahkoto razstavi in pospravi. Kozolec lahko kadarkoli uporabim za drug namen, kot je trenutno. Sedaj pač služi zaščiti samostoječim W panjem pred vremenskimi vplivi.
Tako sem se odloči, prav ali narobe?!
G. Marjan, iskrena hvala za vaša sporočila, ne obupajte nad nami
Lep pozdrav s sončkom obsijanih Blok,
Matej |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 14:01 Naslov sporočila: |
|
|
| BorisP je napisal/a: | G. Marjan je napisal:
Satne ulice in velikosti čebel
Veliko je v tem forumu rezpravljanja o najprimernejših širinah satnih ulic. Prav za prav se omenja le potreba po ožji širini ulic 32,0 mm namesto sedanjih 34,0 mm (ali 35,0 mm). Vse to v povezavi z nameni, da se ustvarijo pogoji za lažje zoperstavljanje razmnoževanja varoj. Težnja je toliko zmanjšati razmake ulic, da bi to vplivalo na višjo temperaturo v gnezdu - poleg manjših čebel iz ožjih satnih celic, - in s tem hitrejše izleganje čebelje zalege, kar bi negativno vplivalo na razvoj zalege varoj.
Hkrati se tudi skuša v tej zvezi ponovno uveljaviti princip nepremičnega, prosto grajenega, najbolje »gobokega« satja.
Saj že dobro vemo: protivarozno – brez uporabe kemikalij, naj bi bilo prostograjeno satje, po vzoru nekdaj prosto živečih čebel v naravi.
Na poučni fotografiji enega od udeležecev tega foruma (žal se ne spomnim podatka o avtorju slike,objavljene v tem forumu). Iz nje se vidi, kako (lahko) grade čebele satje po svoji volji .
Tu ne vidimo skoraj nobenih ozkih ulic in vse ulice so neenakih širin. Večinoma so sploh zelo razširjene in često ustvarjajo nekakšne zelo široke »trge«. Tu, oziroma pri prosto grajenem nepremičnem satju že ne moremo iskati vzore za gradnjo ozkih ulic.
Ker me je pričela ta stvar zanimati, sem poskusil izračunati, kaj se teoretično dogaja v idealizirani satni ulici, ki jo dobimo s premičnim satjem..
Izhajal sem iz podatka, ki ga je predstavil naš čebelarski vzornik Francel. On, in ne samo on - očitno dobro podkovan s teorijo in prakso - je trdil (trdijo), da čebele grade v osredju sata ožje čebelne celice, proti periferiji pa vse širše, do najširših, trotovskih. Torej so v isti družini čebele različnih velikosti? Saj tudi zamisel o »globokih« satih temelji na tej predpostavki, mar ne?Tak sat naj bi torej, (po moji pripombi), delale čebele vseh velikosti, ki se izlegajo iz tako različnih velikosti celic?!..
Vzel sem primer čebel, ki naj bi po »regresiji« iz večjih na manjše, zaradi svojih, zgolj teoretično popolnoma enakih velikosti teles, gradile celice v osredju sata široke 4,9 mm. Ali bi nato širino čebelnih celic že v teku gradnje sata sorazmerno večale s predstavo o končni velikosti sata?! Proti robovom sata pa postopno vse večje, do vključno največjih trotjih celic.
Nato sem po logiki in preprostem računu dobil tudi podatek, kakšna dolžina celic bi ustrezala posamezni celični širini. Saj to najbrž pomeni, da se naj bi izlegale iz manjših celic tudi manjše čebele, ki so zato sorazmerno krajše?!
Ugotovil sem, da celicam širine 4.9 mm ustreza zaokrožena dolžina 11.34 mm, kar je okoli 1,16 mm manj, kot pri današnjih čebelah iz celic 5,4 mm, ki imajo dolžino okoli 12,50 mm.
Dolžina trotovskih celic pa je sploh mnogo daljša od čebelnih! Z izbočenim pokrovcem je okoli 15,0 mm. Iz teh podatkov izhaja, da je v idealnih pogojih satna ulica dveh, enako velikih satov, v srednjem območju širša, proti robovom pa vse ožja, najožja pa tam, kjer je trotovina.
To pomeni, da se v teh pogojih v osredju gnezda pojavijo nekakšni ulični »žepi« – razširitve ulic. Ob robovih pa se te ulice pripirajo zaradi daljših celic.
Iz tega potegnem zaključek, da se vsaj teoretično, v sredi gnezda pojavijo ugodnejše izolacijske (ne nujno toplotne!) razmere, kot ob ozkem zunanjem robu satja. Ker so na robovih (vse naokrog) zožene ulice, je čebelam v osredju satja lažje ustvariti potrebno toploto.
Po teoriji pa naj bi bile čebele itak genetsko programirane za skrbno uravnavanje temperature v gnezdu. Posebno, ko je tam zalega. Jo pa v tej opisani situaciji, ob naravni gradnji satja, dosegajo mnogo lažje. Rabijo manj napora (energije) za ogrevanje in posledično manj »grelnih« čebel! Tega podatka, ali opisa nisem zasledil v tej debati. Berem le, da so ožje ulice za zalego toplejše.
Ker so pri uporabi satnic ali plastičnih satov, čebelne celice na celem satu manjše, se pri zoženju osne razdalje med satoma, po logiki, satna ulica le neznatno zmanjša in seveda izostanejo tudi zoženja ulic na satnih obrobjih, ker tam ni nekoliko večjih - širših in daljših - čebelnih in še posebno trotjih celic! Za čebele je v tem primeru glede ogrevanja težji posel, saj jih mora biti več za gretje ali da zapro satno ulico z vseh strani.
Še nekaj poudarkov in dilem.
Po omenjenih predpostavkah naj bi gradile čebele, ki se znajdejo v družini in so različnih velikosti, pri skupni gradnji novega sata različno velike celice. Pa jih najbrž ne?
Tudi če bi bile v panju samo manjše čebele iz 4.9 mm širokih celic, bi naj gradile iz osredja sata proti robovom vse večje celice? Kako to spraviti v sklad?
V praksi tega pojava pač ne vidimo. Vidimo pa na zgrajenem satu, da čebele, - ne glede na njihove razlike v velikosti - v panju grade složno, po enakem principu ali šabloni in ne raztreseno po satu velike ali manjše celice!
Logičen se mi zdi tudi pri čebelah pradavni ali z naravno ali umetno mutacijo ustvarjeni genski zapis o velikosti gradne celic, da tudi današnje čebele temu sledijo ne glede na velikost čebel, ki se znajdejo v gnezdu. Potemtakem velikost čebel prav nič ne vpliva na velikost celic, ki jih grade?!
Glede velikosti celic vemo tudi to, da se s starostjo sata, ki je stalno v plodišču in zaležen, celice zaradi »srajčk« in propoliziranja zmanjšujejo. Čebele ga imajo takega najraje. V tem starem satju pa se naj bi tudi izlegale manjše čebele? Če pa bi tak star sat s pretirano zmanjšanimi celicami le preveč oviral danes običajno velike matice pri zaleganju, pa tak sat čebele same obnove. Torej imamo tudi po tej plati v panju čebele nekoliko različnih velikosti?! Kako pa je z različnimi velikostmi matic? Zaenkrat je znano le to, da njihova velikost ne vpliva na velikost čebel, ki jih zalega.
Ta premislek da marsikaj misliti. Tudi na že omenjeno Francelnovo misel o nekih neznanih stvareh ali energijah, ki jih še ne dojemamo z razumom. Bog pomagaj!
Na pomagaj pa tudi drugi čebelarski misleci in izobraženci! Saj jih ne manjka!
Tako naj bi po mojih izračunih zgledali satni ulici v moji shematični skici, če upoštevam: prvič, osni razmak satov 35,0 mm, drugič pa 32,0 mm.
Pri tem pa obakrat na sredi sata manjše čebelne celice širine 4,9 mmin dolžine 11,34 mm. Proti robovovom slede vse večje, do običajnih čebelnih celic širine 5,4 mm in dolžine 12,5 mm, ter na robovih še trotovske celice širine 5,6 – 5,8 mm in dolžine z izbočenimi pokrovčki okoli 15,0 mm
Poglejmo, kaj je bilo o tem nekoč (leta 1958) napisano v knjigi »Sodobno čebelarstvo«, kar po večini velja še danes:
|
Spoštovani Marjan. Mnogo zanimivega si napisal in tudi postavil mnogo vprašanj. Na mnoga smo tudi odgovorili. Morda ne ravno v tvoji temi, ampak odgovore lahko najdeš v naših temah. Verjetno jih ne bereš v celoti, tu pa tam pa zgleda da kaj prebereš, sodeč po tvojih pisanjih.
Ravno zaradi tega imamo malo otežkočeno komunikacijo. Zato predlagam, da začneš komunicisati tako, kot to počnejo vsi člani tega foruma. Direktno, ne preko posrednika, v temah ki neko snov direktno obdelujejo. Ne vem v čem bi lahko bil problem, da ti ne bi mogel komunicirati tako kot vsi ostali. Tehničnemu človeku kot si ti, ki ima svojo spletno stran, ne sme biti problem obvladat tistih par tipk, ki omogočajo pravo forumsko komunuciranje.
Do tedaj pa nekaj moji razmišljanj okoli tvojih zadnjih pisanj.
Marjan je napisal: »Tu ne vidimo skoraj nobenih ozkih ulic in vse ulice so neenakih širin. Večinoma so sploh zelo razširjene in često ustvarjajo nekakšne zelo široke »trge«. Tu, oziroma pri prosto grajenem nepremičnem satju že ne moremo iskati vzore za gradnjo ozkih ulic.«
Ta tekst si napisal pod fotografijo hecno navzkriž , a prisrčno zgrajenega satja v enem Warre zaboju, ki so ga čebele očitno zapustile. Naklada še niti ni zgrajena do konca, očitno pa so bili to neki poskusi kombinacij brez okvirjev, z dvema delnima okvirjema in pitaj boga s čim vse še. Kaj je bilo na vrhu in kaj spodaj, kaj se je s to družino delalo, nič tega ne vemo. Kljub temu, da imaš v naših temah ogromno slik zelo lepo, ravno, brez trgov kot praviš, zgrajenih satov, kjer so tudi ulice skoraj arhitektsko enake, pa ti to sliko daješ kot nek primer, kako pri prosti gradnji ne moremo iskati vzora za gradnjo ozkih ulic. Zdaj se mi ne da iskat, ampak celo sam sem tu nekje objavil sliko koša, kjer je na sliki vidna s šublerjem izmerjena medosna razdalja 32 mm.
Lahko le razmišljam kaj te vodi do takšnih pisanj, oziroma do navajanja takšnih deviantnih gradenj in sklepanj na podlagi njih. Vabim te v temo Klopotčev čebelnjak in boš videl, da so pri meni v prosti gradnji čebele vedno zgradile zelo lepo, ravno vzporedno satje.
Ker se večkrat hecaš v tem stilu, se po moji sodbi več marsikomu ne da resno pogovarjat s teboj. Kljub dolžnemu spoštovanju tvojega nesporno velikega čebelarskega znanja.
Vse ostalo merjenje, globine, širine, višine celic, čebel, matic, trotov in tako naprej pa mene ne zanima. Velika čebela ni nastala v dveh treh letih in tudi majhna ne bo nastala v tem času. Torej, moja ideja in ideja še nekaterih tu je, počasi (enim se malo bolj mudi) skozi prosto gradnjo večih generacij čebel priti do sonaravno prosto zgrajenega satja v merah kot si ga bodo zamislile in potrrebovale čebele.
Če bi ti vsaj malo pozorno bral druge (kot želiš da tebe berejo drugi – in te tudi beremo) bi videl, da imam linijo čebel ki dve leti gradi prosto. Najprej je bila naseljena v Warreju, dala je roj, ki je nato zgradil satje v košu. Držim pesti da bo prišla iz zime in dala roj. Naslednje leto bo izbobnana in satje bo na razpolago za merjenje po mili volji. Mislim da bo to najbolj reprezantativen primer iz katerga bomo lahko sklepali kaj gradijo čebele v prosti gradnji v panju ki je najbolj podoben naravnemu.
Ti si prvi, ki ga bo imel na voljo za merjenja. Garantiram da tudi žejen in lačen pri delu ne boš. Iskreno si vabljen.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MatejM
Pridružen/-a: 26.05. 2011, 08:28
Prispevkov: 767
Kraj: Bloke, 750 mnv
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 14:17 Naslov sporočila: |
|
|
| Si nekak nisem upal napisat podobno kot Iztok, glede samostojenga pisanja g. Marjana, da spet nebi bilo zamere. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 14 Dec 2013 14:50 Naslov sporočila: |
|
|
| BorisP je napisal/a: | G. Marjan je napisal:
NOVA POTA ČEBELARJENJA – S KAKŠNIMI PANJI?
Ko malo prelistavam rubrike (teme), ki so vključene v vebino tega foruma in bi morale zanimati čebelarje, me čudi in se sprašujem, kako to, da v njem sodeluje, resda v majhni skupini, le kakih 5 -10 čebelarjev, izključno takih, ki prakticirajo in vidijo svojo čebelarsko bodočnost samo z uvoženimi in nato na vse mogoče načine predelovanimi panji nakladnega panjskega istema, ki je v Sloveniji precejšen tujek.?
Sam sem tu AŽ-jevska bela vrana v čebelnjaku. Še to na željo Jerneja, ustanovitelja tega foruma, da se posredno objavi kakšen moj tekst iz najine privatne čebelarske korespondence. In še to le zato, ker sem mu v nekem dopisu predstavil možnost podobnih postopkov s standardnimi AŽ-panji v neomejeno veliki prostorninski rabi, za doseganje izredno pomembnih ciljev, ki jih zasleduje ta forum.
Še bolj pa se čudim, da je prav »moja rubrika«, med vsemi v tem forumu, najbolj gledana in brana, a z zelo skromnimi odzivi na moje prispevke…
Redki ali nikakršnji Forumski odzivi na moje prispevke kažejo, kako ta stvar z AŽ-panjskim sistemom in mojimi načini čebelarjenja skoraj čisto nič ne zanima pionirje NOVIH POTI, ki se sicer tukaj zelo živahno »pogovrjajo«. Ali nimajo na to moje pisanje zato nič za povedati, ker ti moji, sicer prijateljsko razpoloženi čebelarski kolegi, žive v čisto drugem čebelarskem svetu?
Koga pa potem to vendar tako zanima, da so »obiski« te rubrike vseeno tako številni?
Domnevam, da so to poleg drugih radovednežev, predvsem čebelarji z AŽ-panji, ki jih te moje stvari sicer bolj zanimajo, a ostajajo ob tem branju tudi nemi in se sploh ne vključujejo v pogovore na tem forumu. Razumem, da je za njih moj način rabe žnideršičev preveč drugačen od običajnega in je predvsem – po njihovem mnenju – v prevelikih panjskih enotah.
Spomnim se na brata mojega očeta, ki je z mojim očetom pred davnimi časi čebelaril na kmečkem domu, da je bil prepričan, kako je standardni AŽ-panj, - ki je bil takrat šele v povojih splošne rabe - , prevelik za uspešno čebelarjenje in je naredil svoje žnideršiče z nižjimi satniki. To je delal, kot mi je znano, tudi marsikateri drug tedanji čebelar. Saj so do takrat imeli čebelarske izkušnje večinoma samo z razmeroma maloprostorninskimi kranjiči.
Ampak, kot sem že večkrat povdarjal, Čebelarim le zaradi svojega veselja in zanimanja do teh malih, krilatih bitij, - ki jim Jernej pravi kar naše »sestre« – nikakor ne do kakšnega stremljenja spreminjati naše domače načine čebelarjenja z vsiljevanjem svojih ugotovitev in praks. Objavljam pa rad moje izkušnje in dogodke z njimi, ter jih dajem na razpolago, če koga zanimajo.
Verjetno so te besede le šepet človeka, ki se je znašel sredi puščave nešteto možnih poti. Kar mene tiče je zato celo vse skupaj bolj zanimivo. Nikoli vse rešeno in dokončano. Tako, kot drugi, tudi sam, več ali manj uspešno, iščem in si obetam najti najboljšo pot iz tega blodnjaka. »Vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«, nas je v tej naši navadi poznavalsko, z osebnimi izkušnjami obogaten spomnil z domačim izrekom na ta naš vsenarodni vsestransko razdvojeni značaj, pokojni rojak in čebelarski velmož Francel.
Pozdrav iz naše čebelarske zgodovine. Zgodovina je naša učiteljica! |
Nakladni panj ni tak tujek pri nas, kot ga želiš ti prikazati. Spomni se Riharja in seveda tudi mnogih drugih.
Potem lahko stvar obrnemo in rečemo da je AŽ panj v svetu velik tujek, a ne?
"Alternativci" pa očitno nismo videli AŽ panja, kot domovanja čebel, ki bi bilo blizu sonaravnemu. O razlogih pa smo se tu že večkrat pogovarjali in ni smiselno ponavljati.
Opažam pa en sicer počasni trend k prehajanju , ali pa poizkušanju z vedno ožjimi nakladnimi panji z globokim plodiščem.
Morda se to da tudi z AŽ (čeprav jaz take možnosti ne vidim), ampak z nakladnim je to mnogo lažje.
Lahko bi ti naštel kar nekaj prednosti načina, ko panji niso nagneteni na malem prostoru. Ampak najbrž ne bi bilo smiselno. Ti vsako stvar iztrgaš iz celotne zamisli, mi, če smem posplošit, pa želimo boljši sistem zložiti skupaj iz mnogih malih, na videz nepomembnih podrobnosti. Vsaka posebej je verjetno res "brezvredna malenkost", ko pa jih bomo enkrat zložili skupaj, pa bo morda dala dober rezultat.
Slovenski čebelnjak je za mene zelo lep objekt (če je lepo narejen). In ga nič ne sovražim (nekako tako si nekje spodaj napisal, da je osovražen ali nekaj takega).
Ampak Marjan, daj vendar razumet, da nekatere moti, da čebele v takih pogojih pogosteje zgrešijo svoj vhod in pridejo v drugi panj. Malenkost boš rekel. OK, za tebe malenkost, za mene pa pač zelo moteča stvar z jasnimi posledicami. Ampak jez te zaradi tega ne bom prepičeval, kako nikakor ne razumem, zakaj tebe to ne moti. Te pač ne moti. Pač razmišljaš drugače, tvoje prioritete so drugačne.
Jaz si bom tudi naredil en lep čebelnjak, ampak bom vanj postavil dva tri nakladne, da bom pod streho lahko vdihoval zrak iz središlča panja. Ker včasih malo pokašljam. Grehi iz mladosti.
Zgoraj si zapisal:
"Verjetno so te besede le šepet človeka, ki se je znašel sredi puščave nešteto možnih poti. Kar mene tiče je zato celo vse skupaj bolj zanimivo. Nikoli vse rešeno in dokončano. Tako, kot drugi, tudi sam, več ali manj uspešno, iščem in si obetam najti najboljšo pot iz tega blodnjaka. »Vsak po svoje, Bohinc pa s svedrom«, nas je v tej naši navadi poznavalsko, z osebnimi izkušnjami obogaten spomnil z domačim izrekom na ta naš vsenarodni vsestransko razdvojeni značaj, pokojni rojak in čebelarski velmož Francel."
Tega tvojega odstavka sem pa zelo vesel. Čisto komot bi se jaz podpisal pod njega. Teh dejstev se moramo zavedati prav vsi. In pustiti eden drugemu njegova iskanja. Ne sili nas več naj ravnamo tako kot tisti, ki so že uspeli. Oni so uspeli v drugih pogojih. Naše sanje so drugačne. Morda so res samo sanje, ampak tako kot ti, nas čebele skoraj vse po vrsti zanimajo samo zato, ker jih imamo radi in ne zato, ker bi jih radi izkoriščali.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Alberti-Žnideršičev (AŽ) in ostali listovni panji
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 16, 17, 18 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 16, 17, 18 ... 40, 41, 42 Naslednja
|
| Stran 17 od 42 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
