NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Novi Demeter

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> dr. RUDOLF STEINER - duhovno proučevanje čebel
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
BostjanT



Pridružen/-a: 24.08. 2011, 13:58
Prispevkov: 180
Kraj: Planina pri Sevnici(600mnm), Krmelj (300mnm)

PrispevekObjavljeno: 08 Sep 2011 06:30    Naslov sporočila: Novi Demeter Odgovori s citatom

Ker ima tudi Demeter še dosti rezerve pri razvoju metod, me zanima kaj vse bi pri demetru spremenili, kaj vas moti, kako bi ga izboljšali?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 08 Sep 2011 07:10    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Nekaj časa že 'pripravljam' dopolnitev Demeter smernic po lastnem okusu Wink .
Zaenkrat tega še nimam dokončanega v tolikšni meri, da bi bilo za objavo na forumu, a bom naredil v doglednem času.
Sedaj prihaja obdobje, ko ne bo treba kaj dosti brskati pri čebelah in umanjkanje smernic ne bo predstavljalo velike težave Smile .

Lep dan vsem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 08 Sep 2011 07:32    Naslov sporočila: Demeter standardi Odgovori s citatom

V s e b i n a
1. Področje uporabe in temelji
2. Postavitev čebeljih družin
3. Bivališče čebel
3.1 Notranjost panjev
3.2 Zunanjost panjev
3.3 Čiščenje in dezinfekcija
4. Način dela s čebelami
4.1 Razmnoževanje čebeljih družin in selekcija
4.1.1 Dokup čebeljih družin in matic
4.1.2 Rezanje kril matici
4.2 Metode za povečevanje donosa medu
4.3 Pasma
4.4 Gradnja satja
4.4.1 Satje v plodišču
4.4.2 Satje v medišču
4.4.3 Poreklo voska
4.4.4 Predelava
4.4.5 Skladiščenje satja
4.5 Krma
4.5.1 Zimska krma
4.5.2 Krma v primeru stiske
4.5.3 Dražilna krma
4.5.4 Krma rojev in prašilčkov
4.5.5 Cvetni prah
5. Pridobivanje medu
5.1. Predelava v točeni in prešani med
5.2 Skladiščenje medu
5.3 Merljiva kvaliteta medu; rezultati analize
6. Zdravje čebel
7. Priznavanje Demeter kvalitete
8. Preusmerjanje
9. Trgovanje z dokupljenim blagom
10. Označevanje proizvodov iz Demeter čebelarstva
Priloga 1: Zahteve glede merljive kvalitete medu
Priloga 2: V Smernicah dovoljene mere in sredstva
Priloga 3: Transportna embalaža, polnjenje po naročilu,
pretakanje, segrevanje

1. Področje uporabe in temelji

Za pogodbeno priznanje Demeter čebelarskih obratov veljajo razen zakonskih predpisov tu še posebej uredba (EWG) 2092/91 o ekološkem kmetijstvu od 24.junija 1991 v vselej veljavni izdaji, »Organic Food Production Act« od novembra 1990 ZDA, ali »Australian National Standards for Organic and Bio-Dynamic Produce« od februarja 1992, mednarodne Demeter – Smernice. Razen smernic v nadaljevanju, se je potrebno pridrževati tudi teh. Smernice za Demeter čebelarstvo veljajo kot posebej objavljen sestavni del smernic za proizvodnjo za priznanje Demeter kvalitete- Čebelja družina je iz najstarejših časov kulturni spremljevalec človeka. Njeno oblikovanje skupnosti, odnos do svetlobe in prehranjevanje iz cvetov je v vseh časih vzbujalo spoštovanje in občudovanje. Čebelja družina pa je danes odvisna od podpore in nege človeka. Krepitev čebelje družine je zato pomemben cilj Demeter čebelarstva.

Zaradi velikega področja, ki ga čebele obletavajo, ne moremo pričakovati, da bo čebela pri vsakokratnih razmerah letela le na biodinamično obdelane površine ali pretežno take. Odločilno pri Demeter čebelarjenju je zato, ne kot pri drugih domačih živalih vezanost na krmne površine neke kmetije, temveč tak način dela s čebelo, ki ustreza njenemu bitju. V duhu biodinamičnega gospodarjenja se ravnajo čebelarske kulturne mere po naravnih potrebah čebeljega panja. Načini dela s čebelami so oblikovani tako, da čebele lahko razvijejo in zadovoljijo vse svoje naravne zahteve in nagone. V Demeter čebelarstvu smejo čebelje družine graditi svoje satovje kot naravno gradnjo. Temelj za reprodukcijo, razmnoževanje, pomlajevanje in razvoj s selekcijo izhaja iz nagona po rojenju. Lasten med je bistveni sestavni del zimskih
zalog čebel. Čebele so zaradi vloge pri opraševanju in čebeljega strupa, ki življenjske sile rastlin in narave spodbuja, za vso naravo kar največjega pomena. Dobrodelno delovanje v kulturni krajini postavljenih čebeljih družin se kaže posebej v povečanju pridelka in kvalitete mnogih plodov naših kulturnih rastlin. Čebela je s tem za vsak organizem kmetije kar največjega pomena. Zato je potrebno, da vsaka biodinamična kmetija stremi k uvajanju čebel.

2. Postavitev čebeljih družin


Pri postavitvi čebelnjaka dajemo prednost biološkodinamično in ekološko
obdelanim površinam ali površinam, ki so še čisto neokrnjene. Vsaj v okolici, kjer čebele prezimujejo, se morajo vsako leto škropiti biodinamični preparati. Ne enem mestu se sme postaviti le toliko čebeljih družin, da je za vsako čebeljo družino zagotovljena preskrba s cvetnim prahom in nektarjem. Pri izbiri stojišč za čebelje družine je potrebno posebej skrbno paziti na to, da se preprečijo obremenitve čebeljih proizvodov iz okolja. Pri sumu na visoke obremenitve iz okolja je potrebno čebelje proizvode analizirati. Če se sum potrdi, je stojišče
potrebno zapustiti. Stojišča čebeljih družin (stalna mesta, prezimovališča in občasna stojišča na pasiščih) je potrebno označiti v spisku stojišč, če se s čebelami selimo, pa v selitveni načrt, ki vsebujejo točne podatke o času, kraju (oznaka katastrske občine, parcele in podobno), vrsti paše in številu čebeljih družin.

3. Bivališče čebel


Panje (z izjemo elementov za povezavo, kritine za strehe in mreže na podnici) je potrebno izdelati iz popolnoma naravnih materialov, na primer iz lesa, slame ali ilovice.

3.1 Notranjost panjev
Za premaz v notranjosti panja se sme uporabljati samo čebelji vosek in propolis iz Demeter čebelarstva.

3.2 Zunanjost panjev

Za zunanjost panjev je dovoljena uporaba sredstev za zaščito lesa iz naravnih, ekološko neoporečnih, ne pa iz sintetičnih surovin.

3.3 Čiščenje in dezinfekcija

Čiščenje in dezinfekcija čebeljih panjev se po potrebi lahko opravi, toda izključno z vročino (plamen, vroča voda) ali mehanično.

4. Način dela s čebelami

Rojenje je naravni način razmnoževanja. Razmnoževanje je dovoljeno samo iz nagona po rojenju. Preprečevanje roja s staro matico v obliki umetnega roja je dovoljeno. Za dodatno razmnoževanje se ostanek čebelje družine lahko deli v umetne roje ali prašilčke. Kot pri vsaki živinoreji je tudi pri čebeli selekcija potrebna. Temelj za pridobivanje
matičnjakov je nagon po rojenju. Za selekcijo je dovoljeno preleganje z maticami iz rojev in matičnjaki iz rojev. Izjeme so dovoljene samo v posebnih situacijah in v dogovoru z Demeter International ali s pristojnimi pokrajinskimi organizacijami. Umetna vzreja matic ni dovoljena. Instrumentalno osemenjevanje in uporaba gensko spremenjenih čebel sta prepovedana.

4.1.1 Dokup čebeljih družin in matic

Način čebelarjenja ne sme temeljiti na stalnem dodajanju tujih čebeljih družin,rojev in matic. Dokupovanje čebeljih družin in matic naj bo – v meri, kot so na razpolago – iz Demeter čebelarskih obratov. Če takih ni na razpolago, se lahko kupijo čebelje družine in matice iz certificiranega ekološkega čebelarstva. Iz čebeljih družin, ki niso iz Demeter ali certificiranih ekoloških čebelarstev, se lahko uporabi le »suhe« čebele, brez satja in matice.

4.1.2 Rezanje kril matici
Rezanje kril matici je prepovedano.

4.2 Metode za povečevanje donosa medu

Delo z več družinami v enem panju, združevanje družin pa tudi sistematična obnova matic niso dovoljeni.

4.3 Pasma

Čebelariti je treba s čebelo, ki je prilagojena pokrajini in kraju.

4.4 Gradnja satja

Gradnja satovja je pomemben nagon čebelje družine. Zato naj bo satovje
zgrajeno kot naravna gradnja. Kot naravno satovje označujemo satovje, ki ga zgradijo čebelje družine same, brez dodajanja satnic. Naravna gradnja satovja je lahko nepremična ali premična gradnja. Dovoljeni so ozki začetni pasovi satnic iz čebeljega voska za usmerjanje gradnje.

4.4.1 Satje v plodišču

Po naravi je gnezdo za zalego zaključena enota. V plodišču morajo po gradnji naravnega satja satje in zalega rasti v skladu s potekom razvoja čebelje družine. Prostor za zalego in velikost okvirjev je potrebno izbirati tako, da se gnezdo za zalego s satjem lahko organsko razširi, ne da bi bilo ločeno z letvicami okvirčkov. Matične rešetke kot sistematični sestavni del panjske opreme niso dovoljene. Izjeme so mogoče v času preusmerjanja.

4.4.2 Satje v medišču

Dodajenje satnic je dovoljeno samo v medišču. Stremeti moramo k temu, da se tudi tu satnicam odpovemo.

4.4.3 Poreklo voska

Kot vosek za izdelavo začetnih pasov ali satnic, pride v poštev samo vosek iz naravne gradnje in vosek iz pokrovčkov iz Demeter čebelarstva. Če tega ni na razpolago, se lahko uporabi satje ali vosek iz certificiranih ekoloških čebelarskih obratov. Satje konvencionalnega porekla je potrebno najpozneje po 3 letih – v skladu z nacionalnimi bio smernicami – iz čebelarskega obrata odstraniti ali zamenjati s satjem ali voskom iz
Demeter čebelarstva (glej tudi poglavje 8, Preusmerjanje).

4.4.4 Predelava

Vosek ne sme priti v stik z razredčili, sredstvi za beljenje ali drugimi dodatki.Uporabljajo se lahko samo naprave in posode iz materialov, ki ne oksidirajo.

4.4.5 Skladiščenje satja

V zaščito pred voščenimi molji se lahko uporabljajo samo sredstva, ki so
navedena v prilogi št. 2.

4.5 Krma
4.5.1 Zimska krma

Med in cvetni prah so naravni temelj čebelje prehrane. Stremeti moramo k temu,da je zimska krma med. Če to ni mogoče, je potrebno dodati krmi za prezimitev primeren delež medu (najmanj 5 % k sladkorju) iz lastnega obrata ali čebelarskega obrata, ki dela po teh smernicah.
Krmi je potrebno dodati kamilični čaj in sol. Za krmo se smejo uporabiti le ekološko ali biodinamično proizvedena krmila.

4.5.2 Krma v primeru stiske
V kolikor bi bilo pred prvo pašo potrebno čebele krmiti, naj bo krma taka kot zimska. V kolikor je potrebno krmljenje čebel v brezpašni dobi, smemo uporabiti za to le med iz Demeter čebelarstva. Dodajanje sladkorja je prepovedano.

4.5.3 Dražilno krmljenje

Dražilno krmljenje ni dovoljeno.

4.5.4 Krma rojev in prašilčkov

Za razvoj čebeljih rojev in narejencev veljajo določila, ki veljajo za zimsko krmo.

4.5.5 Cvetni prah

Nadomestki za cvetni prah so prepovedani.

5. Pridobivanje medu

Pridelava medu v točeni in prešani med Pri točenju, prešanju, precejanju, čiščenju in nato polnjenju v kozarce segrevanje na več kot 35 °C ni dovoljeno. Filtracija pod pritiskom ni dovoljena. Vsako dodatno segrevanje medu je potrebno preprečiti. Praviloma je točeni med pred
prvim strjevanjem treba napolniti v prodajno embalažo (steklo ali kovinske posode). V določenih situacijah je dovoljeno pretakanje v skladu s prilogo 3.

5.1 Skladiščenje medu

Med naj se skladišči v temnem prostoru s stalno temperaturo in neprodušno zaprt.

5.2 Merljiva kvaliteta medu; analiza vrednosti

Razen z zakonom določenih kriterijev, je potrebno izpolnjevati kriterije, določene v prilogi 1.

6. Zdravje čebel

Čebelja družina naj bi moteno ravnotežje regulirala iz lastnih moči. Mere Demeter čebelarstva so naravnane na to, da ohranjajo sile samoozdravitve in vitalnost čebeljih družin. Izgubo posameznih čebeljih družin, posebej občutljivih za določene povzročitelje bolezni ali škodljivce, je potrebno sprejeti v duhu naravne selekcije.
Če je boj proti boleznim ali škodljivcem neizbežen, se lahko uporabijo samo v Prilogi 2 navedene mere in sredstva.

7. Priznavanje Demeter kvalitete

Obrat pridobi oznako Demeter čebelarstvo, če čebelar ali vodja obrata lahko dokaže, da je za to sposoben in je pridrževanje Smernic zagotovljeno. Če je dan razlog, se lahko zahteva analiza čebeljih proizvodov in panjev na morebitne ostanke škodljivih snovi.
V kolikor so škodljive snovi prisotne, mora čebelar v dogovoru z organizacijo za certificiranje izvajati ukrepe za odpravo razlogov slabega stanja.

8. Preusmerjanje

Pogoj za preusmerjanje je načrt za preusmerjanje, ki mora najpozneje tri leta po začetku pripeljati do polnega priznanja. Pogoj za pravico do označevanja »V preusmerjanju na Demeter« je, da je od zadnje uporabe sredstva, ki ga smernice prepovedujejo, minilo več kot 12 mesecev in da je vosek pridobljen iz konvencionalne gradnje satovja izločen ali nadomeščen z voskom iz ekološkega čebelarstva. Zamenjava voska na začetku ni potrebna, če je prva analiza voska ob začetku preusmerjanja oziroma v prvem letu preusmerjanja potrdila neoporečnost voska, ki ga čebelar že ima; to pomeni, da obstoječi vosek in obstoječe satovje niso obremenjeni s sredstvi, ki jih smernice ne dovoljujejo.
Nadzorni organ v ta namen odredi odvzem voska za analizo.
Od začetka prvega leta preusmerjanja se mora delati tako, kot to smernice predpisujejo. V tem času so dovoljene sledeče izjeme:
ločeno plodišče in medišče, matične rešetke, obstoječe satje, izdelano iz satnic v plodišču. Konec prvega leta preusmerjanja se mora to satje v omembe vrednem obsegu (cca. 30 %) zamenjati z naravno gradnjo.

9. Trgovanje z dokupljenim blagom


Trgovanje z dokupljenimi proizvodi je pri direktni prodaji, na primer na tržnih stojnicah ali v trgovini na obratu, načelno mogoče. Pri tem je potrebno paziti na sledeče:

o kupljenem blagu se mora voditi posebna knjiga;
označevanje proizvodov mora biti glede porekla in načina proizvodnje jasno;
lastni proizvodi in kupljeno blago se mora deklarirati ločeno;
konvencionalno pridelano blago naj se prodaja samo v primeru, če ustreznih proizvodov v Demeter kvaliteti ali ekološki kvaliteti ni mogoče dobiti;
konvencionalno pridelani proizvodi morajo biti kot taki jasno prepoznavni;
proizvodi iz Demeter ali ekološke proizvodnje se ne smejo ponujati obenem s proizvodi konvencionalnega porekla.

10. Označevanje proizvodov iz Demeter čebelarstva


Če doseže Demeter čebelarstvo obseg, ki presega lastno preskrbo tako, da pride do prodaje, se je potrebno pri prodaji viškov pridrževati vsaj zahtev nacionalnih bio-smernic za čebelarstvo in čebelarske proizvode. Označevanje čebeljih proizvodov v kakršni koli povezavi z besedo Demeter oblikovano oznako (na primer »Med iz Demeter kmetije«) je dovoljeno samo, če prihajajo proizvodi iz priznanega Demeter čebelarstva, ki je vezano na izvajanje smernic za Demeter
čebelarstvo. Pri označevanju čebelarskih proizvodov se je potrebno pridrževati veljavnih Demeter smernic za označevanje. Vsa navodila za označevanje čebeljih proizvodov urejajo mednarodne Demeter smernice. Oznake etiket in prepakiranje medu ali drugih proizvodov iz Demeter čebelarstva z Demeter trgovsko znamko, mora biti v skladu s poglavjem
4.1 »Smernic za označevanje Demeter proizvodov« (Tabela: Splošno označevanje proizvodov Demeter – dodatki) ali 4.4.1.2 (Tabela Posebne oblike označevanja Demeter proizvodov). Na etiketah paketov z medom je potrebno označiti deželo porekla, obvezno pa navesti tudi tekst:
»Odločilen pri medu iz Demeter čebelarstva je način (bitju ustreznega)
čebelarjenja. Zaradi velikega področja, ki ga čebele obletavajo, se ne
more pričakovati, da obiskujejo čebele izključno biodinamično
oskrbovane površine.«

Priloga 1 Zahteve glede merljive kvalitete medu
Vsebnost vode – merjeno po DIN/AOAC – sme znašati maksimalno 18 %, pri medu rese pa maksimalno 21.4 % Vsebnost HMF, merjena po Winklerju, sme znašati maksimalno 10 mg/kg. Število invertaz, merjeno po Hadom, mora biti najmanj 10 (izjema je nektarni med, kot je npr. akacijev med).

Priloga 2 V Smernicah dovoljene mere in sredstva
V okviru smernic dovoljeni ukrepi in sredstva so:
odvzem zalege, tretiranje s toploto, oblikovanje umetnih rojev, zeliščni čaji, mravljinčna kislina, ocetna kislina, mlečna kislina, oksalna kislina, Bacillus thuringiensis (ne gensko spremenjen), natrijev karbonat (soda) za dezinfekcijo pri ameriški hudi gnilobi, ekološko proizveden sladkor, sol. Med nujno zdravljenja potrebnih družin je potrebno točiti pred
zdravljenjem. Točenje medu in trženje proizvodov pod blagovno znamko iz teh družin po zdravljenju v tekoči sezoni ni dovoljeno.

Priloga 3 Transportna embalaža, polnjenje po naročilu, pretakanje,
segrevanje

Transportna embalaža in polnjenje po naročilu:
Polnjenje v plastične posode je dovoljeno samo v transportne namene in pri polnjenju po naročilu.
Pretakanje medu:
• V kolikor presega količina neke določene sorte medu tisto količino, ki jo v povprečju letno pričakujemo, je dovoljeno, da med skladiščimo v večjih posodah in pretakamo kasneje v embalažo, v kateri se prodaja. V tem primeru se mora čebelar držati naslednjih pogojev: najmanj povprečna letna prodana količina neke določene sorte se mora neposredno po točenju pred prvim strjevanjem natočiti v posode, v katerih se prodaja (steklene ali kovinske posode). V primeru
prodaje v večjih posodah (na primer pri izvozu) to ni potrebno.
• Voditi je potrebno točno evidenco o tem, kakšne količine katere sorte medu se pakira v kako velike posode.
• Med se sme segreti le toliko, da pride v stanje, v katerem se lahko pretaka (kremasta konsistenca), nakar se takoj s primernimi napravami pretoči.
• Med se nikakor ne sme utekočiniti.
O merah segrevanja medu zaradi pretakanja v okviru teh izjemnih določil je treba voditi točne, razumljive zapise (datum, količina, proces), ki se pri kontroli predložijo. Za segrevanje medu pride v poštev samo indirektno segrevanje. Segrevanje medu na več kot 35 °C se mora pri tem na vsak način preprečiti.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 10:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Prepoved le za ene, za druge pa ni potrebna - argumenti

Klopotec:

Citiram:
Nisem vedel, da Demeter spomladanskega dražilnega krmljenja ne dovoljuje. Torej ga tudi Nova pot nebi smela sprejeti.


Citiram:
Demeter čebelar se ne more sam odločati, kakšne ukrepe bo podvzemal. Držati se mora predpisanih pravil.


Marko:
Citiram:
Demeter je blagovna znamka, ki zagotavlja kupcem določeno kvaliteto, to pa posredno določajo tudi smernice in kupec se lahko sklicuje nanje.


Gre se za nesporazum, ker je morda težko vsem razmišljati celostno. Zato poskušam še enkrat:

Demeter je znamka za kvaliteto in od tod prepoved spomladanskega dražilnega krmljenja.

Zdaj pa malo logike in celostnega razmišljanja:

Spomladno krmljenje je prepovedano, ker se predvideva, da čebelar krmi s sladkorjem, ta sladkor pa gre v kasnejši pomladni med. Kar je tudi povsem možno, kajti tako dela marsikak industrijski čebelar.

Zdaj pa moji argumenti: če spomladi krmiš s trdim medom, to je le kakšen kilogram na panj, to ne gre v med ampak za zalego, če pa gre v med, gre med v med in dobiš med. Rudi bi rekel: Kapiš?

Če hraniš s sladkorjem pa je problem, a le v industrijskih panjih oziroma panjih, kjer čebele ta sladkor lahko nosijo v medišča. V panjih, kjer je medišče lahko ločeno od plodišča, to je recimo Rudijev Warre, ali pa TBH, pa tega problema enostavno ni, ker čebelar z lahkoto loči medišče in plodišče. Drugi kapiš Wink .

Torej bi morali reči takole; Demeter prepoveduje močne družine spomladi? To je en velik bull..., kajti to je v nasprotju z naravo čebel.

Torej, nov poskus: Demeter prepoveduje spomladno hranjenje s sladkorjem v industrijskih panjih. OOO, to pa ja! A če hraniš z medom, zakaj pa ne?

Gremo naprej: mojster Kozinc, potomec večstoletnih čebelarjev trdi, da če daš čebelam pogačo na podnico, tega nikoli ne nosijo v medišča, ker se jih dotaknejo le kadar je nuja, to pa gre za zalego. Torej celo krmljenje s pogačo spomladi (sirup je takrat še prezoden zaradi nizkih nočnih temperatur) tudi morda ne bi škodilo? A ostanimo jekleni demetraši.

Gre se za to, da se dobijo močne družine. Če imamo sadno drevje, pa lesko za CP, pa dovolj zalog, potem spomladno hranjenje morda ni potrebno, če pa teh prvih pred-pašic kdo nima, pa je obsojen na propad, če se mu bi prepovedalo spodbujati čebele spomladi. Ne more čakati na lipo! To bi bil mogoče tretji kapiš. Laughing

Zato je treba razmišljati skozi oči čebel: one želijo biti močne, one željo nenehen dotok hrane od zunaj. Čebelar pa želi močne družine in čist med: vse to se da speljati v panjih po Oskarju/Rudiju, kot sem sam to uspešno delal v TBH, kjer točno veš, kateri je zadnji sat, ko si še hranil in od kad naprej so gradile sate, v katerih je sveži in čisti med. Prav tako se jih lahko loči z ločilno desko, kadar hraniš s sladkorjem.

Podobno je pri Rudijevem Warreju: karkoli jim daš izven paš, gre le spodaj, nikoli v medišča. Zato pomladno hranjenje ni noben problem, kvečjemu zločin, če ga ne prakticiraš, če čebele nimajo dovolj svežega pritoka hrane.

Strinjam pa se s temi prepovedmi v primeru industrijskih panjev, recimo AŽ, pa tudi povsod tam, kjer čebelar preveša plodiščne sate v medišča.

Vidite, stvar je zelo preprosta, le celosten pogled zahteva. No, toliko v pojasnilo mojega videnja zadeve. Lep dan, j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 10:42    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Dobro Jernej si mi dal idejo,

Spomladi se bom s tvojim (nekoliko prirejenim) opisom glede hranjenja z medom, obrnil na kontrolno organizacijo, da mi odobri tak ukrep, pa bom videl, kaj se bo zgodilo.

Menim, da mi bodo to odobrili, sicer pa zdravi bili pa videli, kako bodo odreagirali.

lp

Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 10:46    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Glede na to, kako je tvoj kontrolor reagiral na apiguard, mi daje upanje, da so pri demetru življenjski ljudje. Sicer pa morajo biti, ker je stanje dandanes porazno. Zato bodo z veseljem sprejeli naše premišljene predloge, če jih bodo dobro premislili, po tem ko jih bodo natančno prebrali. No, upam. Lp j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 10:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko,


Matično rešetko pridno uporablja eden večjih Demeter čebelarjev Dettli, zagotovo se ga spominjaš, res samo v obdobju pred točenjem, ne vem kaj pravi na to njegova kontrolna organizacija. Sam je ne bi uporabljal, ne glede na to, v kakšni organizaciji sem, ker sem videl kakšen efekt ima na trote, ki se poskušajo preriniti skozi matično rešetko.

Iz te debate danes dopoldan izluščim, da bom poskušal preko Demeter Slovenije (ki bo po novem sama izdajala certifikate za Demeter čebelarje) vplivati na to, da se sprejmemjo določene pametne izjeme pri tehnologiji čebelarjenja.

lp

Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 11:20    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

V Jernejevem celostnem razmišljanju je veliko lukenj, ki me ne prepričajo v spomladansko dražilno krmljenje.
Ampak priznam, da sem trenutno prelen, da bi to razpredal. Bom ostal pri svojem celostnem razmišljanju, ki sem ga, upam, še sposoben.

Sploh pa ne bi smeli mešati dražilnega spomladanskega krmljenja, z reševanjem družine zaradi premalo hrane. To sta dve različni stvari, če prav razumem.

Glede samega Demeter načina pa tako. Združenje Demeter je sprejelo svoje smernice, ki so pogoj za to blagovno znamko. Nikogar ne silijo, da bi moral vstopiti v to organizacijo, če pa že vstopiš, pa se pač teh pravil moraš držat. Res pa je, da s pametnim pristopom lahko dosežeš spremembo pravil.

Torej, dražilno krmljenje ne, v nobenem primeru, ker to ni sonaraven postopek. Je v službi povečanja čebelarjevega dela medu. Čebele za svoj obstoj tega ne potrebujejo.
Tisto z draženjem medveda iz zimskega spanja pa me je lepo nasmejalo. Hvala.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 12:28    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Kolega Istok precej si še slaboviden, da ne razumeš vseh argumentov, ki včasih zahtevajo pomladno (tudi dražilno) krmljenje ravno zato, da imaš za paše močne čebele. Vzemi si čas, danes si bral le na pol. Praviš, da to ni sonaraven postopek, a je to velika zabloda. Zakaj? Glej, imaš čebelnjak na 400 metrov višine, spodaj v dolini, 6 km stran, pa tvoj kolega. On ima spomladi lepo zgodnjo pašo; malo sadnega drevja, malo vrbe, leska, pa akacijo kasneje, ti pa zgoraj tega nimaš, (imaš le lipo in kostanj) in čakaš, da se ti čebele razvijejo enkrat sredi lipe. To je slepo razmišljanje, ki ga bo osebna praksa potolkla. Za čebele je naravno, da imajo dotok hrane v panj. Če ga imajo, je to naravno, tudi če je od čebelarja. Še posebej če je to nujno za pridobitje močnih družin, ker ni zgodnjih paš. Zdaj pa konec z moje strani: kdor ne razume, itak ne bo razumel.

Pomladno krmljenje zaradi pomanjkanja hrane in pomladno dražilno krmljenje se medsebojno pokrivata v mnogih točkah. Kakooo to ni jasno? Saj govorim o tem krmljenju le pogojno, a je prezrto zaradi neke zazrtosti?

Zlatko, le tako naprej: tu imamo temo, da SPREMENIMO nekatere smernice, ker Demeter pač ni znamka za ljubezen do čebel, ampak zanamka za kvaliteto čebeljih pridelkov, zato je to še vedno industrijska veja, ki pa bo postala resnični Demeter šele, ko bo postala Naravno čebelarstvo. Po merilih, ki jih pišemo tudi tukaj.

Danes je močan bršljan; najbolj medi, ko je pod 20 stopinj in malo oblačno. Lp j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 13:26    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Citiram:
Da ne bom predolg - na misel so mi prišli preprosti standardi da hitro ugotovimo, kje je narava primerna za Naravno čebelarjenje, pa pustimo ekologijo za zdaj na strani, ampak se koncentrirajmo le na obilnost čebeljih paš. Takole bi rekel:
- če uspe normalen 2 kg roj, ki je rojil enkrat okoli polovice maja, s satjem, zalego in medom napolniti 2 Warre zaboja do jeseni,
- če uspe taista družina do konca prve paše v naslednji pomladi zapolniti tako spodnje tri plodiščne zaboje kot tudi večino četrtega, rezervnega zgoraj,
- če vam pri povprečnem industrijskem čebelarjenju družine prinesejo od 20 kg medu pa navzgor/panj,
potem čebelarite na primernem mestu za Naravno čebelarjenje. In obratno:
- če povprečen zgodnji roj ne more zgraditi okoli dveh Warre zabojev do jeseni, v povprečnem pašnem letu,
- če tudi po prvi paši spomladi ni zgradil vseh štirih W-zabojev,
- če tudi pri običajnem industrijskem čebelarjenju brez pretiranih manipulacij čebele ne prinesejo vsaj 20 kg medu na panj,
potem tak kraj ni primeren za naravno čebelarjenje!
.....
Najpomembnejša stvar v čebelarstvu je torej kje čebelarimo?

To tvoje razmišljanje mi je od objave ostalo trdno zasidrano v glavi, Jernej. Zato so morda gornja pregovarjanja skoraj nepotrebna. V pogojih, kot si jih navedel (brez sadnega drevja, vrbe, leske ... dodal bi še npr. regrat), tudi čebel ne bomo našli v naravi. Ja, lahko se tudi tam čebelari, a potem pridemo do točke, ko se je treba vprašati: je to čebelarjenje po meri čebele ali gojenje (reja) čebel, če jim mora čebelar ves čas polagati hrano v jasli ?
Vsaj nekaj od pomladanski paš po mojem mnenju mora biti, da si lahko čebelar privošči Naravno čebelarjenje. Tu pa se pogovarjamo predvsem o takem načinu. Živijo jazbeci kje v gorah ? Vsakdo ve, da ne. Pa gamsi v prekmurskih ravnicah? Tudi ne. Kaj pa sredi Ljubljane? Ja, tam jih pa lahko vsakdo vidi. V živalskem vrtu.

Dražilno krmljenje in pomoč čebelam v pomladanski stiski Demeter smernice pač ločijo in zato prvega ne dovoljujejo. Ker je razumljen kot ukrep, s katerim pohlepni čebelar sili čebele k večji in zgodnejši aktivnosti, čeprav narava še ni rekla: "Zdaj pa lahko ... Pridite, čebele."

Res lep dan želim vsem. Pri nas se je pokazalo sramežljivo sonce.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 14:10    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Jernej, ko vidiš da je nekaj napisal Klopotec, zamahni z roko in porabi čas za branje česar bolj pametnega.

Marko je čudovito razložil zakaj NE spomladansko dražilno krmljrnje. Pomagal je moji lenobi.
Jaz sem tudi enkrat napisal, da bi rad imel tune v mojem ribniku. Ampak ne gre. No mogoče bi kakšno sardelico v osoljeni vodi vzdrževal pri življenju. Drugega pa najbrž ne.
Razumem, da bi ljudje radi ćebelarili tudi v slabih pogojih. Ti si navajal Iztokove slabe pogoje. Res so slabi tam. Ampak po Slo je raztresenih ogromno parcel, kmetijskih zemljišč, ki jih Sklad daje v najem. Kjerkoli. In se da najtiprimeren plac.
Narobe bi bilo, da mi čebele prilagajamo slabim pogojem. Boriti se moramo za izboljšanje pogojev. Visokodebelni sadovnjaki, grmovnati pasovi med njivami. sonaravno pridelovanje hrane okoli hiš ne pa v nulo pokošene trate okoli vsake hiše.............

Prehitro označič drugačno mnenje za nesprejemljivo, za nesposobnost celostnega razmišljanja, za slabovidnost. Saj niasem užaljen, ampak vsaj malo vljudnosti.

V tej temi si želiš močnih družin, v eni drugi jamraš da poleti nekako zaspijo. Probaj malo celostno pogledati na stvar. Naj te tokovi ne potegnejo prehitro proti glavnemu toku čebelarjenja. Levsteka si masiral do onemoglosti zaradi kislin. Naenkrat so sprejemljive, ker je Rudi tako rekel. Satne osnove nikakor, zdaj so v Rudijevem načinu dobre. Krmljenje se nam zdaj hoče razvlečt že v celo leto.
Tudi jaz želim lep dan vsem. Nisem ga imel namena nikomur pokvariti.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 22 Sep 2011 20:00    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Pozdravljeni vsi,

Še enkrat sem dobro prebal, kaj smo pisali in kako se je razvila zame ta, zelo zanimiva debata. (v življenju sem se naučil, da govorim in pišem le o tem, kako jaz doživljam stvari, nikakor ne morem vedeti, kaj je imel drugi v glavi).

Lahko bi začel trgati stavke, navajati kaj je kdo kaj rekel, ampak tako ne pridemo nikamor, pa saj tudi ni potrebno, da kamorkoli pridemo. Vsi smo razložili nekaj idej na temo Demeter smernic ,oziroma natančno glede krmljenja zgodaj spomladi. Vsakemu ta ukrep pač drugače zazvoni v glavi. Nekateri so za, nekateri proti in tako je prav. Danes pač razmišljamo tako, kot smo napisali, jutri bomo morda kakšno dejstvo argumentirali drugače. Sam danes zagovarjam stvari, ki jih pred letom dni zagotovo ne bi niti slučajno. Ne vem, kako bom argumentiral naprimer krmljenje čez leto dni.

Če imamo naprimer čebelnjak na mestu, kjer ni spomladanske paše, pač nekaj storimo, krmimo ali preselimo čebelnjak, lahko nekaj let krmimo spomladi in začnemo saditi rastlinje in delamo kaj jaz vem kaj še vse.
Enkrat ko vzpostavim Rudijev sistem čebelarjenja, da bo stabilen, vsaj pri meni, vse te dileme odpadejo, ker jih enostavno ne bo več.

To kar vedno pišem je, da je to odločitev posameznika, ki se po lastni vesti in izkušnjah odloča za posamezne čebelarske ukrepe, zakaj vsak ravno kot ravna, pa ve vsak najbolje sam. Dokler ne poznamo stvari in delamo to iz nevednosti, nam narava to oprosti, ko pa nekaj delamo proti naravi, pa za to vemo, dobimo za to račun.

Nisem hotel komentirati nobenega vašega posta, le v delu kjer Klopotec govori o Rudiju in kislinah, pa satnih osnovah itd. bi dodal.

Jaz sem Rudija v delu, kjer piše o uporabi kislin razumel, da nikakor ne zagovarja uporabo kislin. Te priporoča vsem tistim, ki se niso sposobni sprijazniti z vsakoletnimi izgubami čebeljih družin. Sam navaja, da je pot do brekiselinskih oziroma brezkemijskih družin dolga in trnava in na tej poti bomo doživljali vse, od vzponov in padcev, od velikih rojev, do izgub, da pa ne smemo nikoli, prav nikoli odnehati, ker bomo zagotovo prišli do cilja.

Torej, če kot mali čebelarji nočemo uporabljati kislin, potem se moramo zavedati, da bomo lahko naprimer tretje leto tam, kjer smo bili na začetku in da morda, ker imamo malo čebeljih družin, zaradi tega nikoli ne bomo prišli do cilja. Veliki si lahko privoščijo vsakoletne izgube, nas male, bi po njegovo to pokopalo in s tem se strinjam.

Kako si ti Klopotec razumel, da Rudi zagovarja uporabo kislin ne vem, prav tako je glede satnih osnov napisal, da v našem medišču lahko delamo kot želimo, cela naklada, pol naklade, satne osnove ali brez, okvirji ali brez okvirjev, to sem razumel jaz.

Dobro bodite,

Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 23 Sep 2011 07:57    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Želodec

Če sem te kaj užalil, Istok, se opravičujem, to je le duh, ki šine skozme, ko želim dopovedati, da če čebel ne hraniš, imaš pa jih "ujete" na teritoriju brez pomladnih spodbud, si neke vrste "zločinec".

Marko je dobro napisal:
Citiram:
V pogojih, kot si jih navedel (brez sadnega drevja, vrbe, leske ... dodal bi še npr. regrat), tudi čebel ne bomo našli v naravi.


V TEM JE KLJUČ RAZUMEVANJA, ki ga potem potrdi tudi Zlatko:

Citiram:
Če imamo naprimer čebelnjak na mestu, kjer ni spomladanske paše, pač nekaj storimo, krmimo ali preselimo čebelnjak, lahko nekaj let krmimo spomladi in začnemo saditi rastlinje in delamo kaj jaz vem kaj še vse.


Istok, kot večina drugih, gledaš le skozi svojo lokacijo, ki ima pač vse paše, težko pa se vživiš v pogoje, kjer tega ni. Pa tudi pri tebi lahko stvar pade v vodo, tudi takšno vreme pride. Kadarkoli v letu. Čebele pa potrebujejo jesti vsak dan. Kot mi.

Torej: čebele niso same prišle v naše čebelnjake (no, pri meni je letos prišlo kar nekaj rojev, samih), niso se naselile po naši volji in če čebelarite tam, kjer ni spomadnih spodbud, ali pa prve paše, ali pa poletnih in jesenskih paš, potem kaj? Ali pa so te paše le vsako tretje ali peto ali drugo leto. Potem Kaj? Ali pa so dobre paše, pa je deževno. Ali pa so dobri pogoji, pa je dva meseca suše. Potem kaj? Potem jih hranite! Najprej s svojim medom in ko ga zmanjka, s sladkorjem.

Kozinc jim vedno vrže pogačo na podnico in ne muči čebel z odpiranjem in matičnimi rešetkami, pravi celo, da ni čebelar, ampak le "pobiralec medu". Tudi od njega se lahko kakšno stvar naučimo.

Ko berem Zlatkota in Marka, vidim, da imata na trenutke še romatične pojme o Demetru? Marko pravi:

Citiram:
Dražilno krmljenje in pomoč čebelam v pomladanski stiski Demeter smernice pač ločijo in zato prvega ne dovoljujejo.


Tega ne dovoljujejo zaradi možnosti vsebnosti sladkorja v pomladnem medu, ne pa zaradi ljubezni do čebel in kot preprečevanje delovanja "pohlepnega čebelarja". To bo treba razumeti.
________________________________________________
Za hip vam privoščim tale zoprn občutek, ki sem ga sam doživljal, kajti od njega se lahko veliko nauči:

Spomladi sem puščal svoje čebele, da se same razvijejo, kolikor jih je vsakič ostalo, bil srečen z njimi, potem pa odšel k sosednjemu industrijskemu čebelarju, ki je preživel, kot vedno, prav vse svoje čebele, in videl, da so sredi aprila že močne, konec aprila pa je bilo "že vse črno" znotraj panjev, medtem ko je bilo pri meni še dosti praznega prostora ... Ko sem gledal njegove čebele, sem videl, da so definitivno zadovoljne. Spomnil sem se, da je 150 družin že razdal brezplačno, da vsako leto kupujejo od njega čebele, da jih je prodal, družin, že morda tisoč, in se malo zamislil: Kaj se lahko naučim od njega? Rekel sem si takole: On je točil 35 kg na panj, jaz pa bi jim pustil 20, vzel pa 15, a kako za ...... naj pridem do tako močnih družin?

Kaj sem spoznal? Vsekakor to, da bo le tista družina, ki bo že spomladi močna, prinesla tistih 20 kg medu viška jeseni zase, in da bo la takšna družina prinesla nekaj medu tudi čebelarju. Take družine imajo tudi najmanj bolezni.

Res je najpomembnejše imeti čebele tam, kjer so dobre paše, a če paše ni, zaradi vremena, ni doliva medičine skozi žrelo in matica ne zalega. Amen. Tudi če ima 20 kg medu nad glavo. Oziroma zalega zelo siromašno. V tem primeru imamo čez dva meseca precej "belo" v panjih in takšna družina ne prinese dovolj medu niti zase. Zato smatram, da kdor spomladi ne hrani, tudi dražilno, če ni doliva vsaj 1,5 dl medičine na dan, je pač skopi naravni filozof, ki bo še naprej vedno mučil svoje čebele.

Idealno je, da imajo veliko zalogo medu, potem pa od prvih pomladnih dni po malem razne pašice, tako da medičina doteka v panj nenehno. Če tega ni recimo 10 dni ali več, bo panj kmalu slabo živalen, to pa ni v interesu niti čebel niti čebelarja. Kajti če bo čebelaril popolnoma naravno, mu bo pač preživelo le morda 20 ali 30% od pomladnih rojev. Tako je to v naravi. Bi res želeli?

Slabo živalna družina je vedno slaba; ko ni paše, ne najde nič zase, medtem ko močna družina nabere tudi za nekaj kg medu.

Vsaka družina pa bo slaboštevilčna, če teden ali dva ali tri ali več nima nič za pod zob, od zunaj. Matica sicer zalega že sredi januarja, a resnično zaleganje za preživetje družine se začne šele, ko pride do vnosa nove medičine v panj, ne glede na zaloge v panju. To je treba trdno doumeti in potem hraniti, ko je to potrebno. Če ne hraniš zaradi neke filozofije, potem pojdi pač po naravni poti in pusti, da ti preživi le, recimo 30% družin. Kot v naravi.

To so le moje misli, ne dajte se motiti, filozofija sicer tudi prinese kak rezultat, a manjšega od polnega želodca. Brez polnega želodca še misliti ne moremo, tudi filozofi ne. Zato indijska medicina postavlja želodec na prvo mesto med organi. Ker od njega prihaja moč do vseh ostalih. Tudi čebele mislijo tako. Oziroma ne mislijo, živijo tako. Omogočite jim, če ste jih že prisilili živeti v svojih kištah Wink . Lep dan, J
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 23 Sep 2011 08:42    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Saj sem rekel da me nisi užalil. Koga drugega s takšnim odnosom morda bi.

Razočaral v nekem smislu pa ja. To pa. Kot da bi bral industrijskega čebelarja. Ampak nima veze.
Morda samo to. Kaj je cilj? 100% preživetje? Po moje ne. Kar je nesposobnega mora v naravi propasti. Naravna selekcija.
Mislim da ti zdaj mešaš dražilno krmljenje in pomoč zaradi izrednih razmer. Imamo odlične pašne pogoje, odlične pašne okoliše, pa paš še ni, pa že dražilno krmimo. O taki situaciji govorimo. In jaz mislim da morajo čebele v taki situaciji dočakati klic narave.

Čudime da se ti na naravni način posmehneš.

". Vsaka družina pa bo slaboštevilčna, če teden ali dva ali tri ali več nima nič za pod zob, od zunaj. Matica sicer zalega že sredi januarja, a resnično zaleganje za preživetje družine se začne šele, ko pride do vnosa nove medičine v panj, ne glede na zaloge v panju. To je treba trdno doumeti in potem hraniti, ko je to potrebno. Če ne hraniš zaradi neke filozofije, potem pojdi pač po naravni poti in pusti, da ti preživi le, recimo 30% družin. Kot v naravi."
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 23 Sep 2011 10:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Malce gremo včasih tudi stran od teme (Novi Demeter), a nič hudega. Ne da se parcelirati prav vsega, saj je tudi čebelja družina homogena celota, katere posamezni 'deli' ne morejo obstajati sami zase Wink .
Takole za vmes ena tehnikalija, ki se mi je kot dilema pojavila ob branju Jernejevega pisanja o nujnosti 'dotoka' hrane.
Citiram:
...a če paše ni, zaradi vremena, ni doliva medičine skozi žrelo in matica ne zalega. Amen. Tudi če ima 20 kg medu nad glavo.

Citiram:
Vsaka družina pa bo slaboštevilčna, če teden ali dva ali tri ali več nima nič za pod zob, od zunaj. Matica sicer zalega že sredi januarja, a resnično zaleganje za preživetje družine se začne šele, ko pride do vnosa nove medičine v panj, ne glede na zaloge v panju. To je treba trdno doumeti in potem hraniti, ko je to potrebno

Kje torej hraniti?
Če dam pitalnik na vrh panja, nad tistih '20 kg nad glavo', pomeni to za čebele 'doliv medičine skozi žrelo' ali le '20+1kg nad glavo' ?
Saj vem, da se morda sliši smešno, a vseeno me čisto zares zanima, kakšen način krmljenja uporabiti recimo v Warreju, če čebelam 20kg nad glavo ne pomeni dovolj za pomladanski razvoj brez vnosa sveže medičine od zunaj?
O Demeter romantiki pa v nadaljevanju.

Pozdravček.
P.S.
Lepo napisano, Zlatko.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Zlatko H



Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm

PrispevekObjavljeno: 23 Sep 2011 11:06    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Spoštovani vsi,

Kaj pravi Rudi:
Če sem dobro povzel njegovo doktrino, pravi, da se čebelja družina spomladi, glede na stanje zalog v "kapi" odloča, kako dalje. Od medene zaloge nad družino je odvisen spomladanski razvoj, če te medene kape ni, bo družina najverjetneje rojila, zelo zgodaj, že v času cvetenja regrata, sicer pa bo ta družina lahko rojila celo cel mesec kasneje, torej nekje konec maja, ko iz take družine dobimo reproduktivni roj.

To tu vse prav in to se mi nekako vsede. Do sedaj sem mislil in bil celo prepričan, da strateška zalega medena kapa nad družino rešuje pravzaprav spomladanski razvoj. Jernej mi postavlja dvom in pove, da je možno, da bo zaradi zunanjih okoliščin, kljub medeni kapi, še vedno zaostajal spomladni razvoj in da je zaradi zunanjih okoliščina, kljub medeni kapi, še vedno potrebno spomladansko krmljenje, da bi se taka družina razvila. To mi ne gre skupaj ali kot napišem navadno, verjetno sem kaj in kje spregledal kaj pomembnega.

Če se postavim v Rudijeve razmere, on ima malo spomladanske paše, verjetno še bolj zgodnje kot naš regrat in potem konec, on nič ne krmi kasneje, to je što je in nič drugega, pa kljub temu ob zgrajenem in stabilnem sistemu, tudi nekaj toči. In to je moj cilj.

Tako, da res ne vem. Pa se bomo že dokopali do nekega stališča, kilometrina pa nam bo pokazala, vsakemu zase, kako je prav.

Trdim pa, da je spomladansko dražilno krmljenje, ob normalni spomladanski paši, popolnmoma nesprejemljivo z vidika sonaravnega ali čebelarjenja po meri čebele.

Za Rudija bom imel (ko se zopet vrne med nas) vprašanje oziroma prošnjo, da nam še enkrat razloži vpliv spomladnih navzkrižnih dejavnikov kot so: medena strateško rezerva, slabe, dobre paše, krmljenje ob medeni strteški rezervi in slabi pomladanski paši in kako itd. itd. itd.

Morda bomo ob njegovi razlagi, kaj bolj ponotranjili te dileme.

Bodite dobro

Zlatko
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 23 Sep 2011 14:31    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Fantje, mogoče se nisem dovolj natančno izrazil, da ne razumete:

kar pišem, niso moje ideje, še manj dileme, to je praksa uspešnih čebelarjev, ki na tak način pogosto rešujejo in prihajajo ven kot zmagovalci.

Če še zožim, izcedim, stisnem to, kar želim povedati je le želja, da se zavedate in potem vprašate:

Kako naj pridem do (optimalno) močnih družin? To je vse. Če se boste enkrat to vprašali, bo proces stekel in prišli bodo odgovori, ki so že napisani zgoraj. Razlika med mano in vami je mogoče le v tem, da sem jaz to že VIDEL, čeprav sem pred tem razmišljal enako kot Istok. In Iztok.

Marko:
Citiram:
Saj vem, da se morda sliši smešno, a vseeno me čisto zares zanima, kakšen način krmljenja uporabiti recimo v Warreju, če čebelam 20kg nad glavo ne pomeni dovolj za pomladanski razvoj brez vnosa sveže medičine od zunaj?
O Demeter romantiki pa v nadaljevanju.


Kot pišem v zapisu o čebelarju z 55 let uspeha, in kot piše Rudi, pa zgoraj potem povzema Zlatko:
Citiram:
Če sem dobro povzel njegovo doktrino, pravi, da se čebelja družina spomladi, glede na stanje zalog v "kapi" odloča, kako dalje.


, je strategija čebelje družine povsem odvisna od zalog. To je prva stvar. A kaj, ko zalog ni dovolj? Če je le 5 ali 8 kg spomladi je razlika kot če jih je 15 ali 20.

Druga Zlatkova dilema, in vseh ostalih, pa je:
Citiram:
Jernej mi postavlja dvom in pove, da je možno, da bo zaradi zunanjih okoliščin, kljub medeni kapi, še vedno zaostajal spomladni razvoj in da je zaradi zunanjih okoliščina, kljub medeni kapi, še vedno potrebno spomladansko krmljenje, da bi se taka družina razvila.


V tem primeru spomladno krmljenje ni nujno, je pa koristno.
Druga stvar je pač dejstvo, če je minimalna pašica, recimo 2 dl na dan skozi žrelo, matica zalega "na polno". Če tega priliva ni, zalega manj, čez kak teden ali dva pa prekleto malo. Tako pa ne prideš do živalne družine, le takšne pa so tudi zdrave družine. To velja za našo Sivko, Italijanka pa se odziva drugače.

In še odgovor Marku; čebele točno vedo koliko in kje je zaloga, zato je pitalnik lahko, najbolje je, na vrhu, s tem zmanjšaš možnost ropov, in donos iz pitalnika čebele smatrajo kot zunanji donos.

In za konec, da ne bomo travmatizirali; gre se za 1 ali 1,5 kg trdega medu na družino spomladi. Ali pa malo več. Izvaja pa se lahko tudi takole, kot sem videl:

ob zadnjem točenju se vzame nekaj satja in se ga nalomi v kozarce ali celo odrezane plastenke, ter zalije z medom. Satje je za to, da čebele ne umirajo v medu, jaz pa v med porinem bambusove palčke. Čez zimo se med strdi. In to je to.

Seveda pa tega ni potrebno nikomur delati, govorim le za tiste, ki si želijo močnih družin nad 40.000 čebel. To je dandanes v Sloveniji že kar težko doseči, zato se spomladi ne sme zgubljati časa, kadar so zunanje okoliščine revne.

Še glede Rudija, Zlatko: zagotovo ima nekaj pomladne pašice, potem pa kak močan a kratek rukar prave paše. Pri družinah s 50 do 100.000 čebelami je to dovolj, da si v tem času zagotovijo zimsko zalogo, močno zalego in med za čebelarja. Družina z 20 ali 30.000 čebelami pa bo v tem času nabrala le zase, pa še to le za pol zime. !!!

To je pač moj pogled, ki sloni na opazovanju, tudi mojstrov. V tem ni nič nenaravnega. Če bi čebele imele možnost, bi šle vedno tja, kjer je zgodnja paša. Ker pa ne morejo iti, ker smo jih dali v svoje zaboje, ali pa je slabo vreme, je dobro, da jim pomagamo. Ni pa nujno, A potem bo, kot je. Bo kot je.

Ne prepričujem, le pojasnjujem. Lepo se imejte, bršljan še po malem vleče, j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 24 Sep 2011 00:43    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

JernejM je napisal/a:
Fantje, mogoče se nisem dovolj natančno izrazil, da ne razumete:
Napisal si
Citiram:
Fantje

Ej, ste opazili, da med nami res ni deklet? Sad

Zdaj pa resno.
Sam običajno najprej pomislim nase, ko gre za nerazumevanje in tudi zdaj je tako. Nekaterih stvari (še) ne razumem kljub pojasnilu. A najprej tole:
JernejM je napisal/a:
Druga stvar je pač dejstvo, če je minimalna pašica, recimo 2 dl na dan skozi žrelo, matica zalega "na polno".

Brez zamere, prosim, če sem malce skeptičen glede tega, kot ti praviš, dejstva. Morda se je kdo s tem bolj temeljito ukvarjal in res 'meril', a do sedaj nisem zasledil podatka, kdaj v resnici začne matica zalegati na polno in kaj vse vpliva na to. 2 dl je mogoče precej premalo, mogoče pa dovolj. Morda pa je šele 10 dl tisti sprožilec, ki spodbudi matico. Nima pojma, ali je primerjava med 2 dl pozno poleti (dodajanja, da matica zalega) in 2 dl zgodaj spomladi možna.
Gotovo je pomembno, koliko je v okolici tedaj cvetnega prahu. Bolj kot medičina po moje odloča o zaleganju prav pojav slednjega. Ampak da je to dejstvo, si pa ne morem privoščiti napisati.
No, tole je tako bolj za mimogrede, da skozi razmišljanja bolje spoznamo skrivnosti naših prijateljic, sester in jim po najboljših močeh pomagamo.
JernejM je napisal/a:

In še odgovor Marku; čebele točno vedo koliko in kje je zaloga, zato je pitalnik lahko, najbolje je, na vrhu, s tem zmanjšaš možnost ropov, in donos iz pitalnika čebele smatrajo kot zunanji donos.

Vidiš, to je pa tista skrivnost, ki me že nekaj časa sili k razmisleku. Čebele si poleti in jeseni delajo zalogo, da pregurajo do naslednje paše spomladi. In da točno vedo, koliko in kje shranijo ozimnice, se mi zdi zelo zelo normalno, logično.
Praktično taisti med, ki jim ga naj bi dal čebelar nad te zaloge (četudi kot praviš, jih je 20kg) v pitalnik, pa naj bi bil tisti, ki spravi matico (in družino) na obrate, saj ga smatrajo kot zunanji donos. 20kg (ali pa 15, saj je vseeno) je velika količina, ki jo gotovo 'občutijo' in vedo zanjo, pa jim kljub vsemu ni dovolj močan stimulator, da krenejo na polno. Potem pa jim čebelar doda še dober kg in to jih požene v tek. Le zakaj naj bi bilo tako?
Vedno skušam najti odgovor na te mnoge 'zakaj'. Najbrž mi je to ostalo še iz srednje šole, ko smo imeli eno fino, starejšo profesorico fizike, ki je pogosto govorila: Fizika išče odgovore na vprašanje "Zakaj" Very Happy . Vedno se vprašajte: Zakaj? .
'Dejstev' v čebelarskih doktrinah, ki se kar vneto prenašajo iz roda v rod in jih ponavljajo en za drugim mnogi, čeprav jih ne morejo z ničemer utemeljiti, mnoga pa sploh ne držijo, je, vsi vemo, kar precej.

Pozdrav vsem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 24 Sep 2011 17:35    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Zato na tvoj zakaj je zelo preprost:

Čebele ne trpijo proste hrane v panju, ker jim prinaša napade drugih družin ipd. Zato jo pospravljajo. Tisto v satju pa se pogosto ne dotaknejo. Čudno, da še nisi opazil tega, to vendar ve vsakdo? Kolikokrat smo dali sat hrane v panj, pa se ga ne dotakejo, pa ga potem čebelarji napraskamo, čebele pa odprte celice pogosto samo zaprejo. Iz tega smo se naučili, da čebele med v satju smatrajo kot trdno zalogo. Za njih tak med pogosto ni "paša", ampak zaloga, zato se matice ne prestavi v višje obrate, kar pa ni naravno, če imaš čebelnjak na nepravem mestu, par km stran pa matice že zalegajo, ker čebele nosijo po kak deci na dan, ker je bil tisti čebelar pametnejši od nas.

Vse to čebelarji že dolgo vedo, a ne govorijo dosti. No, nas zanima predvsem močna družina po naravni poti. Ker pa smo čebele prisilili v svoje zaboje, moramo tudi naravi malo pomagati. Podobno kot če pride do izlitja nafte, pa moramo naravi pomagati, čeprav bi se tudi sama očistila, a Bogve kdaj.

Še enkrat ponavljam da govorim o pomladnem hranjenju le pogojno, po potrebi.

Lp j


Nazadnje urejal/a JernejM 24 Sep 2011 17:41; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 26 Sep 2011 08:02    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

JernejM je napisal/a:
Zato na tvoj zakaj je zelo preprost:
Čebele ne trpijo proste hrane v panju, ker jim prinaša napade drugih družin ipd. Zato jo pospravljajo. Tisto v satju pa se pogosto ne dotaknejo. Čudno, da še nisi opazil tega, to vendar ve vsakdo?

Ojla, Jernej.
Vidiš, to vem celo jaz, a tvoj 'zato' ni odgovor na moj 'zakaj' Wink .
Morda ga nisem dovolj razumljivo formuliral.

Iščem odgovore (tudi) sam.

Lep dan vsem.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 26 Sep 2011 08:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

To je to, kolega Marko: vse dvome se razbija z lastno prakso, ne pa z zavračanjem. Si na pravi poti in želim si tvojega sodelovanja! Lp j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Marko



Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.

PrispevekObjavljeno: 26 Sep 2011 09:32    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ja, en gram prakse odtehta tono teorije.

Ko sem se lotil čebelarjenja (praktično), se mi je dozdevalo, da vem kar veliko o čebelah (morda še komu tu ? Wink ). Pa sem prvič odprl panj poln čebel čez kak mesec. Shocked
Pred menoj je bil en sam zid. Pojma nisem imel, kaj naj sploh gledam, da o tem, da bi kaj videl, sploh ne govorim. Tista teorija je bila vredna manj kot počen groš.

Lepo bodite vsi skupaj.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
klopotec



Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc

PrispevekObjavljeno: 26 Sep 2011 10:06    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Marko je napisal/a:
Ja, en gram prakse odtehta tono teorije.

Ko sem se lotil čebelarjenja (praktično), se mi je dozdevalo, da vem kar veliko o čebelah (morda še komu tu ? Wink ). Pa sem prvič odprl panj poln čebel čez kak mesec. Shocked
Pred menoj je bil en sam zid. Pojma nisem imel, kaj naj sploh gledam, da o tem, da bi kaj videl, sploh ne govorim. Tista teorija je bila vredna manj kot počen groš.

Lepo bodite vsi skupaj.


Ja Marko. Ista zgodba pri meni.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
JernejM



Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv

PrispevekObjavljeno: 26 Sep 2011 17:51    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Moje teorije pa niso bile ravno počen groš, ker sem prej odprl, hodil k mojstrom na oglede in veliko bral in premišljeval. Jih je pa treba vseskozi na novo kalibrirati, glede na nove izkušnje. Lp j
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov -> dr. RUDOLF STEINER - duhovno proučevanje čebel
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.