 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
 Objavljeno: 17 Jan 2012 20:35 Naslov sporočila: O naravnem SODELOVANJU z Naravo |
 |
|
SODELOVANJE 1
| Zlatko je napisal/a: | Nisi zoprn, imaš čisto prav. A jaz (teoretično) v nulo poznam sestavo kmetijskega organizma, a da bom še bolj natančen, sestava se spreminja glede na to ali smo v območju šibkih vegetativnih sil (kot je pri recimo pri meni) ali smo v območju presežka vegatatvnih sil. Glede na to, se spreminja procent gozda, sadovnjaka, grmičevja, travnih površin itd. Ne bom našteval, saj to ni tema.
Ampak, kar je bistvenega pri načrtovanju ( velja tudi za čebele) kmetisjki organizem ali samo ena naša njiva mora biti uravnovešena z okolico, sicer imamo velike probleme. Ti se kažejo ali v močnem napadu gljivičnih bolezni ali pa nam inseketi pojedo vse.
Kjer stanujem, imam premalo sadnega drevja (lastnega), torej imam pomanjkanje ravno v delu, ki je za čebelo zelo zelo pomemben. Imam višek gozda, energija gozda mi počrpa, še tisto astralno energijo, ki jo imam preko sadnega drevja. Čebele mi pri tem pomagajo, saj mi uravnovešajo ravno to neskladje, ampak pri tem trpi tudi njihova vitalnost.
In to nameravam popraviti, spomladi bom sadil nešplje (bral raziskave, da delujejo terapevtsko na čebele), pa divje hruške itd. A vsega se ne da storiti naenkrat, zato delam na horuk kar se da, torej enoletnice ali nekaj kar cveti še isto leto in seveda špricanje biodinamičnih preparatov. Itd., never ending story. |
Torej imaš gozd okoli teh tvojih njiv? Praviš:
Imam višek gozda, energija gozda mi počrpa, še tisto astralno energijo, ki jo imam preko sadnega drevja. Čebele mi pri tem pomagajo, saj mi uravnovešajo ravno to neskladje, ampak pri tem trpi tudi njihova vitalnost.
Vidiš, od tu dalje bi rad, da se začno novi časi. Oči mi odpira Šauberger, tudi oče biodinamike je stremel k temu, a tudi učenci biodinamike se mi zdi da jim še ni jasno. Greva počasi.
Tale tvoja zgornja stavka kažeta na popoln polom človeštva v odnosu do Narave. Takšno razmišljanje nam je vsiljeno in je izkrivljeno in vsi zdaj tako razmišljamo. A Resnica je popolnoma obratna:
Narava ne deluje direktno ampak indirektno.
Indirektno pomeni centripetalno, ne centrifugalno.
Centripetalno pomeni sodelujoče, centrifugalno je nasprotujoče.
Sodelujoče je prijateljsko, nasprotujoče je tekmovalno.
Narava nikoli ne deluje tako, kot opisujeta ta dva stavka, mi pa bebasto mislimo, da je Narava le boj in da deluje kompetativno. Gledano z velikimi očmi pa je narava vedno sodelujoča, kooperativna! Narava deluje indirektno, mi, ti, pa direktno. Tako so nas naučili ne-ljudje.
Če jo opazujemo natančno, uči Šauberger, vidimo samo sodelovanje, sodelovanje, sodelovanje. V knjigi je slika (nimam časa da jo dam gor) smreke in nekaj vrst ptičev, velikih kot vrabci: vsaka vrsta se hrani le na svojem delu smreke, med njimi ni tekme in boja. Tekma in boj nastane šele, ko se vmeša človek - idiot. Tisti, ki je pobil 80% Indijancev in skoraj vse bizone, volkove, medvede ...
Če vzamemo recimo rop pri čebelah - sam ga vedno vidim kot pošteno sodelovanje v naravi. Seveda čebelarju to ne paše, a tu je bistvo: ko je ena družina slaba, bi itak kmalu umrla, in razna bitja bi se spravila na med in satje. Zato imajo čebele nenehne izvidnice med seboj, nadzirajo ene druge, tako da v primeru sesutja sistema ene družine med dobijo druge čebele in "vse ostane v družini". Potem pa sledijo ose, pa mravlje, pa črvički ... To je podobno kot dediščina pri ljudeh; naravno je, v glavnem, da jo pobere žlahta, mar ne?
Šauberger je bil popoln znalec sodelovanja v Naravi.
Greva k tvojima stavkoma (in mojemu bednemu znanju):
Nikoli ne more gozd zraven počrpati energijo živalim ali ljudem ali drugim rastlinam zraven. Ravno nasprotno; brez gozda ljudje in živali, čebele, klavrno uvenimo. Gozd, drevje, ne marajo in ne uporabljajo zelenega spektra sevanja in ga zato odbijajo (osnovni zakon), mi in čebele pa rabimo ravno to barvo. Naše čebele recimo ne rabijo sivo/rjavo/črne barve sevanj, italijanke pa imajo rumene obročke, da zavrnejo premočno sevanje rumeno-oranžnega spektra. Vse to mi počasi postaja jasno. In še marsikaj zraven.
Zemlja še bolj kot čebele potrebuje drevesa. To veš sam, to so kralji vseh rastlin. Le drevesa zadržujejo vlago in vodo na nekem območju. Če jih imaš tam v tvoji sušilnici soli, je to pravi blagor in edini način, da ti zaživi še vse ostalo. Večja in več ko boš imel dreves, močnejše bo tvoje čebelarstvo, več boš imel medu. Nenehno in vedno na vseh forumih govorim le eno: ne rešujte čebel, dolgoročno, z rožami in posejanimi njivami, ampak z DREVESI! Ko bo veliko močnih dreves, bo veliko močnih čebeljih družin. Takrat boš sredi dreves naredil 30 m jaso, ali pa čebele dal na rob gozda in vedno bo nekaj paše zate, ko bo povsod drugod suša. Drevje bo dalo zavetje tudi drugim rastlinam. Le drevje zadržuje vlago na neki lokaciji, ne drobne rastline, rože. Te to počno le v mikronih v primerjavi z drevjem.
Njivo pa obvezno odpreti, če imaš pomanjkanje vode, ter narediti globoke Holzerejeve grede, polne lesa, ki bodo ob deževju zbrale vodo in vlago za vedno. To je dolgoročni pogled, trajna rešitev za naslednjih 100 let. Na to poseješ rastline z globokimi in plitkimi koreninami. Tako boš rešil svet, dokler ne pride bebast pravnuk in vse poseka in zravna.
Parcelica, ki jo imam, visi v soncu in poleti je vse popraženo. Pa vidim, da se iz grmovja, ki ga je pustil prejšnji lastnik, razvija gozdiček, ki samo na mojem proizvaja kup lip vseh treh sort in tudi povsod nad menoj so lipe, kostanj, javor, hrast, tudi dlje stran nekaj hojice. Naši predniki so načrtno posadili desetine lip in naredili gozdičke z jasicami in njivami in vinogradi vmes. Dandanes pa se napijejo, pa gredo cel gozdiček posekat, les pa gnije še 15 let.
No, to je moj poskus velikopoteznega razmišljanja. Misliti na vnuke.
Ne vem, pa bom videl.
Dobro rihtaj, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min
Nazadnje urejal/a JernejM 19 Jan 2012 21:27; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 22:33 Naslov sporočila: |
|
|
Jernej, jaz sem se slabo izrazil, vse kar si napisal popolnoma drži in ni v nasprotju z mojim skromnim vedenjem. Gozd je temelj zdravega kmetijskega organizma. Kot kmetijski organizem jaz razumem, gozd, njive, pašnike, živino, vrt, štale, hišo za kmeta in družino in kmeta, ki gospodari na takem posestvu. In da bi ta kmetijski organizem uspešno deloval mora biti v harmoniji.
Če pišem, da imam preveč gozda, pomeni preveč v sorazmerju do ostalih površin, gozda kot takega pa ni nikoli preveč. To kar si napisal, da narava nikoli ne deluje tekmovalno popolnoma drži. Človek je tisti, ki je porušil to razmerje, zato pa je tudi dolžan aktivno delovati, da bo to spreminjal, da bo zopet uravnoteženo deloval.
To pa pomeni, da mora biti za zdrav kmetisjki organizem prisotno v pravem razmerju vse, kar ta organizem potrebuje, sicer se to odraža v boleznih. Na kmetijsem organizmu mora biti v pravilnem razmerju zastopano sadno drevje, sicer se to razmerje poruši ali obratno. Če imamo 100ha sadnega drevja kot monokulturo, potem je to leglo bolezni. Če imamo 100ha gozda, potem bomo morali trezno premisliti, kaj bomo vzgajali sredi takega gozda, da nam bo uspevalo. Delovanje človeka z monokulturami, so v znatni meri pripomogle k propadu kmetijske krajine.
To sem hotel poudariti in še enkrat imaš popolnoma prav, narava nikoli ne tekmuje, energije narave se dopolnjujejo, ko pa človekl poruši to naravno ravnovesje, potem se sprožajo problemi.
In to kar pišeš o pomembnosti gozda, ima Steiner zelo dobro opisano, če je na kmetijskem organizmu kmet tisti jaz, tisti duhovni vodja kmetijskega organizma, je v rastlinskem svetu gozd tisti, ki nekako prav poudarja duhovno bistvo ali JAZ rastlinskega sveta. Samo poglej nasad visokoraslih cipres na Primorskem in ne moreš si kaj, da ne zaznaš moči, ki je te izžarevajo. Kmetje so jih načrtno sadili okrog hiš, vzdolž poti, vhodov na kmetije in posestev in okrog cerkva in pokopališč.
(majhno vprašanje za Petra, pa zakaj ciprese?, slučajno?. Majhna pomoč. Peter poglej Jernejevo sliko o drevesih in razvrsti cipreso, poglej kam gre s svojo ozko in koničasto krošnjo, odgovor je na dlani)
Jernej, bova morala nehati s temi temami, skoraj nihče se ne odziva. Dobro, da je Frank napisal tisti post.
Lp vsem,
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 23:48 Naslov sporočila: |
|
|
težko se je odzivat na to ker noben (najbrz lahko za vse napišem) ne zastopi kaj dosti... jaz vse preberem, nekatere reči tudi po večkrat ker je dokaj komplicirano razumet.
drugače za ciprese, sta dve sorti cipres, tiste koničaste ki bi jih razvrstili na vrh tiste risbe, potem pa so še take ki so podobne boru in imajo orenk krošnjo daleč na vrhu.
najbrz govorimo o prvih, vem to da so jih v rimskem imperiju sadili ob cestah, ki vodijo iz mesta... kot sveto cesto (via sacra) po kateri so odpeljali umrle... tradicija pa se je obdrzala do danes se pravi sajenje teh dreves.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 18 Jan 2012 00:00 Naslov sporočila: |
|
|
| lakotnyk je napisal/a: | težko se je odzivat na to ker noben (najbrz lahko za vse napišem) ne zastopi kaj dosti... jaz vse preberem, nekatere reči tudi po večkrat ker je dokaj komplicirano razumet.
drugače za ciprese, sta dve sorti cipres, tiste koničaste ki bi jih razvrstili na vrh tiste risbe, potem pa so še take ki so podobne boru in imajo orenk krošnjo daleč na vrhu.
najbrz govorimo o prvih, vem to da so jih v rimskem imperiju sadili ob cestah, ki vodijo iz mesta... kot sveto cesto (via sacra) po kateri so odpeljali umrle... tradicija pa se je obdrzala do danes se pravi sajenje teh dreves. |
No končno, si razmišljal v pravi smeri. Torej cipresa najvišje na sliki, torej najbližje v sozvočju s Saturnom, torej ima veliko Saturna v sebi, najvišji (beri najbolj odaljen planet je Saturn, Saturn je mogočen stari počasni dolgoživi orjak, kot nekakšna zadnja vrata pred vstopov v ozvezdja, preko Saturna, pa vodi tudi sveta cesta do ozvezdij, tja pa potujemo enkrat vsi.
Lahko noč Peter
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 18 Jan 2012 08:42 Naslov sporočila: |
|
|
Zakaj bi odnehali, Zlatko? Saj tu govorimo vendar o SODELOVANJU. Če kdo bere, že sodeluje.
Lepo si dodal in potrdil tisto zgoraj o gozdu! Zdaj pa poglejmo čebelarstvo: ko je bila na "glavnem" forumu pred leti v tem zimskem času huda vojna, sem omenil, da je to tako zato, ker je zima in čebelarji nimajo dela, pa čepijo za PC-ji in nergajo. Odgovoril mi je velečebelar in guru B. Seražin: rekel je, da je to zdaj prijateljstvo, klanje se pa začne, ko čebele poletijo na prve paše.
S tem me je do konca s panjem po glavi in spoznal sem vse bistvo sodobnega človeka in tudi čebelarja - večji kot je, še hujši je v tem pogledu.
Ta pogled pa je povsem nenaraven. Zato čebele propadajo.
Zato je treba odpirati te teme, ne jih zapirati. S cipresami pa iti v drevesno temo. Čeprav še zdaj ne vem, zakaj ob morju raste špičasta cipresa. Aja, zdaj sem se spomnil, zaradi latitude, zemljepisne širine. Ta povzroči, da je cipresa v Sloveniji v enakem stanju kot ob ekvatorju nekje na višji nadmorski višini (latitude).
Ali visoka nadmorska ali pa visoka zemljepisna širina.
Vse je v tem: odpirajo se mnoga vrata, tudi glede varoje.
Lep dan, J
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 19 Jan 2012 21:26 Naslov sporočila: |
|
|
SODELOVANJE 2
Zen mojster in poet Ryokan je napisal poemo, z naslovom "No mind", lahko prevedemo, da bo razumljivo, kot:
Brez razmišljanja
Brez razmišljanja, cvetovi vabijo metulje.
Brez razmišljanja, metulji obiskujejo cvetove.
Kadar cvetijo cvetovi, prihajajo metulji.
Kadar prihajajo metulji, cvetijo cvetovi.
No-mind pomeni še kaj več kot ne-razmišljanje, je ne-oklepanje, čisti um, ki je neposredno v jedru življenja v tem trenutku. Je intuitivna, v trenutku delujoča modrost.
Vidite, takole deluje Narava. Brez pametovanja. Vse deluje brez sestankov in debat. In potem pride človek, preračunljivec ...
Človek deluje direktno, zato razbija. Narava deluje indirektno, zato združuje.
Ljudje smo hudo bolni. Čebelarstvo tudi.
Naučimo se čutiti in razmišljati kot Narava.
(Se nadaljuje), lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 20 Jan 2012 19:22 Naslov sporočila: |
|
|
SODELOVANJE 3
Takole sodeluje Narava: več vrst ptičev se hrani na isti smreki brez konfliktov: vsaka obvladuje drug del smreke. Ljudje pa smo te stvari že zdavnaj pozabili. In zboleli.
Iz knjige o Scaubergerjevem delu.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 10:04 Naslov sporočila: |
|
|
SODELOVANJE 4
Schauberger je svoja spoznanja začel z začudenjem, zakaj lahko postrv brez napora plava v deročem planinskem potoku, ki palico kar ruka in trese od svoje moči. Počasi je spoznal skrivnosti, kako Narava (so)deluje, v tem primeru postrv v potoku. Vse to je narisal in opisal:
Kar je že vse narisano, komentar ni potreben? 
Lep dan, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4422
Kraj: Ljubljana
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejM
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 13:00
Prispevkov: 1578
Kraj: Semič, čebelnjak na 420 mnv
|
| Objavljeno: 02 Feb 2012 07:54 Naslov sporočila: |
|
|
Nekaj malega že je tole, za povohat. Living energies od Calluma pa je za leta študija. Strašne stvari se spoznajo, samo o drevesih je cela knjiga ... Prebereš, greš ven si se čudiš, čudiš: zakaj je eno drevo takšno, zakaj ni zdravo čeprav zgleda. Bistvo je, da drevesa rastejo v sklopih, sem doumel. Edino takrat so zdrava. Zakaj je to tako, vse to je in še 1000 drugih stvari, tudi o "energetskem oranju" npr ... Ni pa angleščina za hobi.
Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.
Lin Hwai Min |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
