 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
 Objavljeno: 16 Avg 2015 12:03 Naslov sporočila: |
 |
|
Pri nas jih je običajno veliko (malo), nič posebnega do zdaj nisem opazil, kar bi leto 2015 zaznamovalo kot osje leto.
Pojavljajo se posamično na žrelih oz. pročeljih panjev, a jih (zaenkrat) čebele zlahka odženejo.
Več kot dve hkrati še nisem videl, pa še to je bolj redko.
Toda njihov čas šele prihaja, ko bo še bolj zorelo sadje, pa tudi kasneje, septembra bodo 'tečne' pri panjih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 16 Avg 2015 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, imaš pač srečo (ali pa si prikrajšan za "zabavo") z osami (in sršeni!) - pri nas je tako (ne le pri meni, temveč po vsej okolici).
Sicer pa, da je le z našimi "muhami" vse v redu!
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Avg 2015 19:53 Naslov sporočila: |
|
|
pri nas so na mamini parceli sršeni in ose napadli vse po spisku, tako da sta se jih starša lotila s pastmi... danes smo bili tam in je bila ena od pasti nabito polna os in sršenov...
pri čebelah sem tudi nastavil past, in je tudi orenk polna... glede tega da nisi videl več kot dve hkrati hah. tam kjer imam čebele, je okoli panja vedno kakšni 20 os, zadaj pod balkonom kjer imam pa zloženo skladovnico pa skoraj da bi rekel da rojijo... v kakšnem momentu jih je bilo tudi po 100 hkrati. teta me je že obtožila da sem za vse kriv jaz in moje čebele. 
no zdaj ko je v igri past, jih je dosti manj.
marjan, za tistega metulja. lastovičar se imenuje.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Lastovi%C4%8Dar
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 17 Avg 2015 08:06 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, hvala za tvoje zadnje javljanje - pomagal si mi razširiti znanje oz. odpraviti napačno prepričanje, čeprav nevede.
Posebno pozornost mi je pritegnila nalepka:
Do danes sem bil namreč povsem prepričan, da je STRD samostalnik moškega spola - enako, kot med. 
Zato me je napisa na tvoji nalepki seveda presenetil. Pogledal sem še v SSKJ in našel potrditev napisa na nalepki.
Le kaj bi človek brez foruma. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 17 Avg 2015 11:18 Naslov sporočila: |
|
|
hja "tisti" strd, "tisto" strd ali "tista" strd 
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 18 Avg 2015 11:02 Naslov sporočila: |
|
|
Še o "strdi" - strjenem (kristaliziranem) medu.
V slovarjih precej pomanjkljivo piše, da je "strd" samo staro slovensko ime za med.
Pa ni samo to!
Že od davna so naši čebelarji vedeli, da se med po navadi ali skoraj praviloma strdi (kristalizira). Zato so mu rekli strd. Strjen med.
Zato so tudi vsakemu medu, četudi ni bil strjen, rekli in vsaj na Gorenjskem, rečejo ponekod še danes strd. Tista strd. Torej ženskega, lepega spola.
Tako je med našel ime strd tudi na moji nalepki.
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
RobertR
Pridružen/-a: 21.07. 2013, 23:39
Prispevkov: 587
Kraj: Žepovci, Apaško polje, čebele na 230 m n.m.v.
|
| Objavljeno: 21 Avg 2015 13:33 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, tile široki sati za medišča so mi izredno zanimivi že iz Kirarjevega panja, ki mi je vedno bil všeč.
V Kirarju so široki sati vloženi v 'kaseto', podobno, kot v naklado.
Kako gredo pa tile široki sati v AŽ med razstojišča? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 21 Avg 2015 16:12 Naslov sporočila: |
|
|
Moji "široki" sati za AŽ-panj imajo izreze, ki se vidijo na fotografiji in tudi v mojih podrobnejših razlagah v moji temi. V tak izrez se umaknejo tisti zobci razstojišča, ki so v tem primeru odveč, oz. ne opravijo predvvideno običajno funkcijo. Vlagati pa moram take sate med razstojišča tako, kot se vidi tudi postavljene v omari. Torej po dva taka sata simetrično.
Poseben postopek je potreben, da se do takih satov v AŽ- panjih pride. Lažje je to doseči v nakladnih. Je pa mogoče tudi v AŽ-panjih, kar dokazuje moja praksa.
Nisem pa več tako navdušen za to uporabo satja. Ga je kar komplicirano pridobiti, predvsem pa mi to postaja nepotrebno, ker mi družina v AŽ-maksiju praviloma ne sili z zalego iz dveh plodiščnih etaž v tretjo etažo, kjer je prva etaža medišča. Zato ne uporabljam več za ta primer matično rešetko. In tudi ne širokih satov.
Druga stvar je pa pri "navadni" rabi AŽ-panjev, če ne bi želel iz principa uporabiti matične rešetke nad enoetažnim plodiščem. Tam bi taki sati rešili problem.
Ampak matična rešetka se meni ne zdi tak bav-bav. Jo še vedno uporabim marsikje in nimam pri tem slabe vesti. Saj čebelarimo samo približno naravno in v tem približku se lahko po mojem mnenju tudi znajde matična rešetka, kjer je potrebna in s katero lažje rešimo kakšne probleme pri "gojenju" čebel ali čebelarjenju.
Ne soglašam pa z mnenjem, da je med iz takih podaljšanih celic slabši - bolj "voden". Saj to zanikajo tudi čebele same, ker često podaljšujejo celice, predvsem v vencu nad zalego. Celic z medom gotovo ne pokrijejo prej, predno ne ugotove, da je "zrel"! Toliko jim je že za zaupati!
Celice v teh "širokih" satih pa so podobno globoke, kot jih lahko vidimo in zmerimo v omenjenih naravno podaljšanih celicah.
Lep pozdrav Robi! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 01 Sep 2015 11:56 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo, Marjan
Po podatkih spletne strani 'Napoved medenja' se je Bled 'prebudil'  .
Kar lepo dopolnjujejo zimske zaloge zadnje dni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 01 Sep 2015 16:29 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Marko, za informacijo!
Sem bil te dni pri čebelah in jim dal zadnje obroke klaje za zimovanje. Po mojih izračunih, bi jim moralo zadoščati tudi za zgodnje pomladanske dni.
Moram se pa seveda še prepričati, ko bom odvzel moja pitalna korita v velikosti stranice, kot je spodnje okence AŽ-panja. Takrat bom s kratkim potegom nekaj satov v obeh etažah gnezda ocenil količino zalog hrane Mimogrede tudi ponovno pregledal moje zamrežene "pladnje" na podnicah - če je kaj naravno odpadlih varoj. Doslej celo leto nisem videl niti ene...!? Ne morem verjeti, da jih ni - ampak tako je.
Bom moral še par družin tretirati s kakšno solidno kemijo da se popolnoma prepričam.
Kaj naj bi bilo temu "pomanjkanju" vzrok mi ni jasno. Dvomim, da malo bolj vroče poletje - Saj so bila tudi taka in kljub temu veliko varoj...
Če bi imel v vsem plodiščnem satju male celice ali če bi vse družine imel z gnezdom pod žrelom v zatesnjeni "posodi" - bi mislil, da je to vzrok. Nimam pa ne enega, ne drugega.
Tako pa brcam v temi. In mi je to stanje kar všeč. Še bolj pa čebelam, seveda!
Da je nekje na območju Bleda taka paša (izven pitalnikov) se mi ni sanjalo. Tudi opazil nisem tega pri letu čebel.
Če je to res rezultat paše je škoda, da merilec ni dognal izvor te paše. Bojim se, da bi v tem primeru lahko bila le kakšna mana - ki strjuje- prav nič mi ni zanjo!
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
lakotnyk
Moderator foruma
Pridružen/-a: 04.08. 2011, 08:51
Prispevkov: 4423
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 01 Sep 2015 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
prenešeno iz marjanove teme.
| MarjanD je napisal/a: | Še malo iz zgodovine mojega čebelarjenja.
Z Igorjem imava od nekdaj silovite debate o čebelah. Nekoč mi je pripovedoval, kako je preprosto, a verodostojno izračunal koliko matica lahko zalega.
Sicer sem o tem že pisal, a vsi smo nagnjeni k pozabljivosti, zato še enkrat.
Pri svoji družini v AŽ-panju, iz katerega je odstranil matično rešetko (saj je imel tudi zaklado), je pregledal vse satje v obeh etažah in zakladi, ki so bili dostopni matici, Približno je izmeril zaležene površine satja in na tej osnovi dobil presenetljivo visoko številko povprečne zmogljivosti zaleganja te njegove matice. Vrtela bližala se je blizu številke 3000!
V čebelarskih literaturah navajajo precenj nižje številke. Morda je bila ta njegova matica bolj izjema, kot pravilo. Pa vendar.
Tudi pri meni skoraj redno opazim na višku razvoje družin zalego na 10. - 15. satih. Seveda ne do zadnje celice! Nisem se pa še spravil bolj natančno šteti vse zaležene celice v panju.
Zato imam vse gospodarne (polno razvite) družine v dveh panjskih etažah. Torej pri devetsatnih AŽjih na 18. satih. Vidim, da se to glede zalegalnih zmogljivosti matic kar izide. |
| klopotec je napisal/a: | Dobro je štel Igor.
Danes sem v eni temi že napisal Riharjev podatek, da selekcionirane matice dosežejo tudi 3000 zaleženih jajčec dnevno. |
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
.