Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

JernejM

Nukleusi za med Ivana Brndušića

Na željo člana foruma počasi odpiramo to zanimivo temo. Namreč, srbski čebelar Ivan Brndušić je raziskovalec čebeljega življenja v naravi, in morda edini v našem prostoru ki svojih čebel ne tretira s kemijo ali kislinami že skoraj 20 let.

Svoj uspeh dosega s premišljeno in so-naravno metodo, ki temelji na znanju o učinku prave temerature čebeljega gnezda na zdravje čebel kot tudi na razvoj varoje.

Čebelari tudi v alpskem panju, ki je navidezno enak warre panju, le da se uporabljajo okvirji in stari sati. A v tej temi bomo govorili o njegovih nukleusih, lahko rečemo tudi prašilčkih, ki pa se skozi Brndušičevo prakso in spoznanja kažejo še v mnogih drugih perspektivah.

On sam pravi, da čeprav je že mnogo napisal o svojih nukleusih, ni povedal pravzaprav niti nekaj odstotkov tega, kar je za povedati. Njegov čudežni čebelji "dimnik" zgleda takole:

Čeprav bo kdo mislil, da je to hec, je resnica precej drugačna:

- v takšnem panju čebele z lahkoto vzdržujejo maksimalno optimalno temperaturo gnezda, to je celih 36 stopinj C (!!!!), zato se rojevajo čebele, ki so "inteligentne",
- kar pomeni, da se rojevajo 12 do 24 ur prej kot čebele v običajnih industrijskih čebelnjakih,
- kar pa drastično negativno vpliva na razvoj varoje.
- Tudi troti se rojevajo bolj zgodaj in s tem prekinjajo oplojevalni krog varoje, posledica je večje število neoplojenih varoj.
- V takšnem panju se tudi matice razvijajo v najboljši možni atmosferi in so zato kvalitetnejše.
- Takšen panj je primeren predvsem za področja s pičlimi pašami in lahko prinese, s sedmimi nakladami, okoli 20 kg medu.
- Ker se uporablja staro satje, ni stroškov s satnicami, čebele se ne trošijo z novo gradnjo, stari sati pa imajo za odtenek ožje celice, pri Brndušiću okoli 5,2 in 5,1 mm, kar dodatno zavira razvoj varoje.
- Bistvo je torej v obliki tega panja, ter v premišljeno postavljenem okroglem žrelu premera 3,5 cm.
- Oblika in žrelo skupaj zagotavljata vzdrževanje optimalne temperature, kar ugodno vpliva na zdravje čebel.
- Matice pridobiva izključno le z rojenjem, ker so preskušeno najboljše, drugače pa rojenje v svojem sistemu (tudi alpski panj) zavira.

- Ivan Brndušić trdi, da se inteligenca čebel (kar pomeni tudi ugodnejše razmerje med domačimi in pašnimi čebelami) lahko torej doseže tudi z večjimi celicami, za razliko od "maloceličnega" pristopa. To potrjujejo tudi primeri zapuščenih čebelnjakov, kjer čebele na starem satju pogosto preživijo brez človeške "božje roke".

Mere njegovega nukleusa:

Tu pa so mere okvirjev:

Kot vidimo, so okvirji precej komplicirani, to pa zato, da se dajo sestavljati in kombinirati z nekaterimi klasičnimi panjskimi sistemi. Na moje vprašanje glede tega pa je potrdil, da se lahko uporabljajo tudi preprostejši okvirji, če ta kompatibilnost ni potrebna.

Takšne zabojčke lahko torej naredimo kar sami doma. In kot vidimo iz dosedanjih informacij, takle panjiček nikakor ni nekakšna naivna zadeva, kajti za njo stoji desetletja uspešne Brndušićeve prakse. Ne samo, da ta panj daje med tudi tam, kjer večji sistemi ne dajejo praktično nič, še več: čebele, ki živijo v njem imajo možnost najoptimalnejšega razvoja tudi tam, kjer so paše pičle.

- Ivan uporablja kombinacijo odpiranja žrel na spodnjih dveh ali treh nakladah, uporablja tudi primerne barve za reguliranje temperture, kot še mnogo drugih stvari, o katerih upam da bo več spregovoril skozi naše pogovore na srbskem forumu.

- Še informacija glede barv: temnejše so toplejše, začuda pa je topla tudi rumena. Barve ne smejo biti oljnate, recimo tiste za parket, ki zaprejo vse pore lesa, sicer čebele bežijo, se v takih panjih ne razvijajo dobro, vse do takrat, ko ta barva popoka.

- Pravilna odprtina in postavitev žrel(a) zagotavlja tudi najboljši izkoristek CO2 plina v času zime, kar ugodno vpliva na preživeje čebel. Ivan še opravlja te meritve in vseh rezultatov še ne vemo.

- Žrela morajo imeti nagnjeno naletno deščico.

- Čebele v eni nakladi ne rojijo, v dveh, treh in štirih rade rojijo, v petih in več pa se jim rojilni nagon ponovno zmanjša.

- Brnda trdi da so visoka štojišča slaba za čebele in da se najboljše razvijajo, če so le malo dvignjene od zemlje; če prav razumem to povezuje z vlago zemlje, pa tudi temperaturnim sevanjem tal pozimi??

- Stare sate namoči za 24 ur v mrzlo vodo in neverjetno je, kaj vse se izloči iz njih in kako se na ta način povsem očistijo za ponovno uporabo! Po pranju tudi lepo dišijo.

- Rotacija naklad je katastrofa za temperaturo gnezda!

- Mešanje okvirjev je katastrofa za č. družino!

- Prisotnost malega voščenega moja inicira čistost voska - odsotnost kemije, kar seveda ugodno vpliva na razvoj čebelje zalege.

- Stalno govorjenje o ventilaciji v industrijskih panjih po Brndušiću prinaša težave: preveč ventilacije namreč ne samo da zmanjšuje optimalno temperaturo, ampak tudi sili čebele v to, da se stiskajo na prostor, kjer ni prepiha, to pa povzroča, tudi v velikih panjih, povečan rojilni nagon! Moj komentar: tega podatka ne moremo izvedeti nikjer drugje - od nobenega sodobnega čebelarskega predavatelja, praksa pa ga podpira: v lovilne panje prihajajo ogromni roji iz velikih industrijskih panjev, široko odprtih spredaj in zadaj, v pričakovanju medenih dobičkov.
___________________________________________________
Kot vidimo Brndušićevi nukleusi potrjujejo življenje Čebele v duplih, kot tudi usmeritev Naravnega čebelarstva v nekoliko manjše, ožje panje.

Toliko za prvi navdih, lep pozdrav vsem, predvsem pa hvala Ivanu, j

Zlatko H · Objavljeno: 09 Jun 2011 17:58 Naslov sporočila:

Jernej, hvala za te povzetke o delu Brnde, sam sem se tudi lotil prebiranja teme, ki si jo odprl na Srbskem forumu in sem za to rabil dva dni po nekaj ur. To kar sem nekako strnil, bom v teh dneh tudi sam povzel in napisal pod to temo, predvsem pa tudi nekaj misli o tem, kje je on s svojo metodo, kjer ne poudarja velikosti 4,9mm celic in seveda ne tretira in ima staro satje in kje mi, s svojo potjo o malih celicah in vedno novem satju.
Velja pogledati tudi njegove filme na youtubu, res dobro.

U, to bo še zanimivo.

lp vsem.

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 09 Jun 2011 18:23 Naslov sporočila:

Fino, le metod ne mešaj, nima smisla, naj bo čisto; golaž je golaž in jota je jota. Smile

.

Zlatko H · Objavljeno: 10 Jun 2011 09:05 Naslov sporočila:

Torej, kot sem navedel v prejšnjem postu, bom na tem mestu povzel odgovore in pojasnila mojstra Brnde, ki jih je na vprašanja Jerneja in drugih forumcev napisal v času od 28.02.2010 dalje.
Ne glede, da je Jernej že veliko tega, kar navajam jaz tu, že napisal, bom nekatera njegova pojasnila navedel še enkrat.

Panje namešča na višino ne več kot 30cm od zemlje. Ima več kot 70% naklad obrnjenih v smeri sever/ jug. On dodaja naklade, čeprav bi lahko dodajal tudi podklade.

Ne pozna razlik soodvisnosti med vlago in številom varoj.

Dne 10.06.2010 je zapisal na standardnih panjih je velikost okrogle odprtine 3,5cm, na njegovih nukleosih pa le 2,5cm.

Brez zadržkov lahko čebele prehranjujemo s sladokorjem, nikako medom in uživajte.
(Op. Zlatko, ja to sem večkrat prebral in bi ga zagotovo kaj povprašal na ta njegov zapis, ker je on verjetno mislil nekaj drugega, kaj v resnici pa ve le on).

Piše da čebele v naravi gradijo vedno nepravo število satov.

Pravi, da so črne čebele stare čebele, pravi pa tudi da so črne čebele tudi tiste ki »ki prave grabež«. (op. Zlatko, tega žal ne znam prevesti in ne razumem konteksta).

Velo veliko piše o inteligenci čebel.

Matice razen matice iz rojilnega razpoloženja zanj niso matice, ki bi lahko izpolnile njegova pričakovanja.

Če je v družini veliko čebel in dosti trotov, potem lahko od take družine v primeru tihe zamenjave matice pričakujemo dobro novo mlado matico in obratno.

Piše o barvah panjev in soodvisnosti temperatur. Izmeril je, da je rumena najtoplejša in da je to zelo važna podrobnost v čebelarjenju.

Mišice čebel zgubljajo sposobnosti dela na temperaturi pod 10 stopinj, čebela ki se vrne v panj, se ji dviga temperatura za 1,5 stopinje vsako minuto.

Lahko prezimi tudi samo ena njegova naklada (ne vem ali govori o njegovem malem nukleusu ali o LR nakladi), vendar ji moramo dati pogočo in mora biti na zemlji. Z meritvami je namreč dokazoval temperaturne razlike, ki nastajajo v panju, če je panj na zemlji ali dvignjen od zemlje. Višje kot je panj slabše je za čebele. Pojasnjeval je tudi, da je vpliv elektromagnetnih valovanj pri zemlji najnižji, zato priporoča to razdaljo 30cm.

Inteligentnost čebel je v soodvisnosti od natančne/prave temperature gnezda.

Če je problem zaradi vetra in možnost zvrnitve njegovih majhnih panjev priporoča kot rešitev tudi kol, ki se zabije zraven njegovih nukleusov in se veže naklade na kol.

Pred vhod (okrogla odprtina v nakladi) je obvezno namestiti naletno desko,

Prisotnost voščenega molja v panju je dokaz o neoporečnosti (čistosti) satja, nobenih drugih meritev ne potrebujemo.

Genetika naše Sivke in rumene čebele se kaže v načinu gradnje satja, lahko pa pride tudi do tega, da Sivka gradi na način kot rumena čebela in obratno. Govori o vrednosti naše Sivke, glede na razporeditev hrane v panju v odnosu na rumeno čebelo.

Brndine čebele izletavajo na čistilne izlete tudi pri petih stopinjah zunanje temperature. Sam ugotavlja, da gredo ven tudi, ko je manj kot deset stopinj.

V panjih čebele ustvarjajo mikro klimo.
Izreden pomen daje svojim ozkim in visokim ramom (okvirjem)

Njegov odgovor z dne 23.01.2011 na strani 20, kjer pravi

Da so ozki in visoki okvirji jedan od »karika« življenja čebel v naravi, prav da so ti okvirji kot atomska bomba.

Govori o pranju že uporabljenih okvirjev zaradi problema z velikim moljem in to se naredi tako, da se da v plastično kanto 10 LR okvirjev in se jih potopi v hladno vodo in obteži z desko ali čim podobnim. Pusti se jih 24 ur, po tem se jih temeljito otrese, nagne da odteče vsa voda, se postavi v vrsto in počaka, da se posušijo in shranijo.
Če se jih povoha prej in potem se opazi občutna razlika. Če v vodo daš še malu ledu je efekt še boljši.

Nikoli ne uničuj trotovskih celic, on sam (larve) koristi samo za izdelovanje posebnega izdelka, ki dviguje imuniteto pri ljudeh. Romuni nazivajo tak izdelek Apilarinil, več kot je trotov v panju, več je medu.

On svoje LR okvirje obrne na glavo, skratka s svojimi okvirji zelo veliko kombinira.

Varoji ne odgovarja temperatura v njegovih kišticah, ker je v teh njegovih kišticah zaradi višje temperature krajši cikel izleganja čebel iz celic, po njegovih meritvah tudi do 12h in več, ampak dovolj je tudi izleganje čebel 4 ure prej, da se prekine razvoj varoje, ker ostane veliko varoj neoplojenih.

Torej poudarja pomen temperature v njegovih LR panjih, ki je 36 stopinj, medtem ko stroka pravi, da je 35 stopinj, pa se stroka čudi kako lahko on shaja brez tretiranja.

Meri CO2 v njegovih škatlah citiram: mali i četvrtastog oblika a zatvoreno donje leto koncentracija 3,15 %.

Rotacija naklad je po njegovem delo z izgubo, čebelar ki to dela ne pozna temperaturnega režima v nakladi in šoka, ki ga doživijo čebele pri tem.

On odobrava rotacijo naklad za stoosemdeset stopinj in da se kišto spusti na podnico in tista s podnice povzdigne, da bo druga v vrsti, vendar se to lahko naredi samo, če je zunaj toplo in nikoli v marcu ali aprilu.

26.01.2011 pa je zapisal

Da je leglo za čebele in temperatura vse in vse. Če se to kakorkoli prekine, potem je to za čebela katastrofa, ne menja niti mesta okvirjev, ker je tempoeratura in vlaga na različnih mestih v isti nakladi drugačna. ( opomba Zlatko, fantje ali si lahko samo zamišljamo o kakšni subtilnosti v eni sami nakladi tukaj pišemo).
Dodaja edino zgrajen prazen okvir zraven zalege in to priporoča.

V svojih letih čebelarjenja meri tudi zvok čebel, pri tem ugotavlja kako se odzivajo glede na različne motje v okolici.

Dodajanje satnic samo kadar je paša in sicer zgrajen okvir. Dodajanje satnic, dodaja se lahko satnica zraven zalege, ki ima že zgrajeno satje v obdobju, ko ni intenzivne paše in to k mladi matici. In tako naprej delati leta in leta, dodajati okvirje brez satnic in jih zamenjevati s tistimi s satnicami. Ko to naredite se ne sme seliti družine na drugo nadmorsko višinio, čebele morajo ostati na istem mestu.

Pristaš je naprimer plastičnih satnic, ki pravi da bodo bodočnost. Ugotavljal je prisotnost težkih kovin v njegovem satju in ugotovil, da je to katastrofa, tega problema pri plastiki ni.

Po njegovem je nekako idealno imeti 45.000 čebel za dobro nabiranje medu (medobranje kot on pravi paši, ker pravi da čebele niso krave, ki se pasejo po rastlinah), vendar je to odvisno tudi od tipa panja.

Odprtine na nakladah. Prva odprtina se po dodajanju druge naklade na zapira, ko čebele napolnijo tudi drugi nastavek, pa se doda tretjo naklado in tedaj se odpre odprtina na drugi nakladi in zapre odprtina na prvi nakladi.

Hausel ali Y pozicioniranje po njegovem nima velikega pomena, saj čebele po nekaj generacijah, te kao prednosti ne občutijo več.

Rojenje: pri eni in dveh nakladah gredo rade na rojenje pri nadalnjem dodajanju naklad, pa se ta rojilni nagon ustavi.

Moja razmišljanja:

Ko še nekrat prebiram te njegove zapise, kot vedno znova ugotavljam, bi moral še zelo veliko spraševati, da bi se v glavi razjasnil nekatere njegove ugotovitve, ki so za njega pač svete.

Brndo ne zanima toliko velikosti celic in celicam 4,9mm ne daje velikega pomena. Pravi, da so njegove celice v glavnem okoli 5,1 ali 5,2mm, redkokdaj gredo pod to mero. Vsaj to, kar sem jaz do sedaj razumel je, da on kontrolira varojo s temperaturo v gnezdu in to sem jaz nekako izluščil iz njegovih zapisov. Zanj ni pomembna velikost čebel oziroma celic, ampak temperatura, mikroklima, ki se ustvari v plodišču. Plodišče je po njegovem sveto in pustiti čebele tam pri meru je, tako kot sem jaz razumel, njegova pot do kontrole varoje. Zato nikoli ne dreza v plodišče in ima tam zaradi tega staro satje. Z njegovimi nukleusi pa dodatno dviguje temperaturo v nakladi. Tako se iz teh njegovih kombinacij rojevajo inteligentne čebele.

Torej njega ne zanima velikost celic in velikost čebel, zanima ga temperatura v gmezdu.

pa lp

Zlatko

JernejM · Objavljeno: 10 Jun 2011 14:09 Naslov sporočila:

Hvala Zlatko! Vidim, da sem nekaj stvari drugače razumel. Recimo o pranju okvirjev, jaz pa imam v glavi o pranju starih satov.
-In da ima on LR okvirje - to je nemara le kombinacija njegovih nukleusovih okvirjev?
-Seveda so črne čebele tiste, ki ropajo.
-Plastika brez problemov? Če beremo našega Komata, je plastika glavni hormonski motilec in vzrok feminizacije vsega "razvitega" sveta, pri moških drastično upada št. semenčic, v rekah je vse več dvospolnih rib, živali z dvojnimi ali zakrnelimi spolnimi organi; pesticidi in hormonski motilci v plastiki ... Tako da je plastika po mojem z dežja pod kap ??
-Rojenje; pri eni nakladi ne rojijo, je nekje zapisal.

Ja, mnogo je tega, kar pa bo moral vsakdo sam v praksi preizkusiti. Brnda že ve svojo pot, pomembno je odkriti tudi koga, ki dela kot on in uspeva kot on? Vsekakor pa je njegov način v veliki meri v skladu z naravo, saj preživljajo tudi čebele v drevesnih duplih in zapuščenih čebelnjakih, na starem satju. On pravi, da satnico kupiš le enkrat, njen sat pa uporabljaš 40 let. Tudi Frank piše, da je tam čez lužo to običajen način pri mnogih čebelarjih.

Glavno pa je vzdrževanje optimalne temperature in klime gnezda:

http://www.users.callnetuk.com/~heaf/thur.pdf

Obvezen tekst od Johanna Thura, napisan v povezavi s Christ panjem, katerega Warre začuda ne omenja, čeprav je njegov predhodnik, notranje mere njegovega zaboja pa so 28x28x14 cm višine.

Ta tekst torej potrjuje Brndušića, ali obratno.

Še to, male celice in Brndušić sta dva pristopa, ki pa najboljše delujeta v medsebojni kombinaciji, če je seveda možna. Z malimi celicami v svetu uspeva na tisoče čebelarjev, tudi profijev, ki jim nič drugega ni delovalo. Kot vidimo, pa stvari delujejo tudi brez tega, a težko je najti čebelarja, ki dela tako: da uspeva brez kemije s pomočjo velikih celic. Sam zaenkrat poznam samo dva; Ivana in Naravo.

Lp j

JernejM · Objavljeno: 24 Jun 2011 09:55 Naslov sporočila:

Prva pitanja za Ivana

Pozdrav čika Ivane! Ko prvo mi bi željeli vaše mišljenje o razlici između pristupa mladog saća/malih ćelija i Vašeg pristupa:

- Zašto kažete, da su se uslovi pčelarenja toliko promjenuli, da stari Warre sistem nije najbolji za ova vremena? Koji su ti uzroci?
- Mi smo ove godine počeli sa Warre, pa nas interesuje i japanski/Rudijev sistem prostog saća nadole bez letvica ili okvira, gdje pčele mogu da održavaju manje ćelije skroz nadole brez prekidanja. Zašto je po vašem mišljenju vaš način prikladniji? Koje su prednosti vašeg načina i zašto ga ne bih zamjenili sa ničim?

Ova pitanja nemaju namjeru u upoređivanju oba načina, nego da bih vi istakli jaće strane vašeg načina.

Molim vas ako se malo razgovorite. Pozdrav j

Marko · Objavljeno: 24 Jun 2011 11:36 Naslov sporočila:

Mere IB nukleusa:

Doma prirejam po svoje IB nukleus in naletel sem na eno pomembno podrobnost. Okvirček v originalu je visok 232mm, naklada 242mm. Utor za okvirček na nakladi je globok 15mm, debelina tistega dela zgornje letvice, ki se usede v utor, pa je 10mm. Če tole seštejem in odštejem Smile

, dobim razdaljo med spodnjo letvico ene naklade in zgornjo druge 5mm.
Ali ni to tako majhen prostor, da ga čebele zazidajo ?
Berem namreč o čebeljem 'presledku', ki je menda 8 +-2 mm. vse, kar je izven teh meja, naj bi čebele zazidale.
No, morda pa velja samo za vodoravno razdaljo med sati Smile

Lep dan vsem.

Ivan Brndusic · Objavljeno: 24 Jun 2011 23:46 Naslov sporočila:

Zdravo poštovane kolege
Kada sam negde napisao da je stari Warre sada sa nama i on bi Vam isto savetovao, ne zato što taj sistem-način pčelarenja sa tim panjem ne valja nego se moramo moramo sada u XXI veku odreći mnogo nama lepog iz prirode , eto nekada sam pio vodu sa izvora a sada kažu zagađeno ,,nijeza piće'' tako i sa pčelama tj ne sa pčelama ali sa saćem koje pčele grade same.
Pošto je vosak jedan od proizvoda pčela one ga proizvode znamo kao , a pošto sam čitao da u Sloveniji ima dosta pčelara koji pčelare na biološki način znamo koji su uslovi i zašto je to tako.
Da skratim priču i da napišem da sam ja radio ispitivanje , meda, voska i cvetnog praha(pelud) na prisustvo teških metala pa jena kraju ispitivanja došao zaključak koji mi je promenio ono što sam znao i što sam mislio da je prirodno, med je dobar i u njemu nema ničega što nije u gr. normale ali zato u prahu i u saću koje grade ima svega i svačega više nego što je dozvoljeno.
Mnogi se pitaju odakle i kako , ali je pčela čudo Božije i ima takvu labaratoriju kakvu nemamo mi koja će odvajati tako nešto, i ti tešk imetali i mnogo drugih primesa neidu u med i u mleč nego jedan deo ide u saće-vosak.
Med koji pčele skladište u vosku koji je pun teških metala i insekcitida dobiće deo toga i nije više to što mi hoćemo.
Pored mnogo dobrih-pozitivnih osobina starog saća , a kod mene je to od pre 20 i više god. u njemu ima mnogo manje svega toga .
Mi u Evropi vrtimo u krug vosak koji se tretira protiv varoe već 30 god. ti otrovi koji nisu lek su tu u tom vosku.
Drugo i prvo Warre je znao ugao krova koji je imao , košnica koja nema krov kao što je pravio Warre nije više Warre košnica , Warre je znao i na koju stranu da okrene te krovove , sledeće , znao je na kom mestu da postavi košnice i znao je da ne proizvodi matice od najboljih društava-panjeva jer je znao zašto su te matice najbolje , i ko zna šta je sve znao , ali nije imao ove klimatske promene koje nam ne dozvoljavaju zbog visokih temperatura da imamo tako dugačko saće , u ostalom videli ste kako prolaze pčelari koji imaju TBH a kamoli saće kao u Warre panjeve.
Ti panjevi bi morali imati daske debele bar 4-5 sm kod nas u Srbiji neznam za Sloveniju?
Vidim neki pčelari prave duboke podnjače na Warre panjeve , a tek čime se pokriva panj , taj krov koji je imao lim od aluminijuma AL ili neki drugi lim do pre 5 god nije smetao pčelama a sada ti limovi i mreže povećavaju Elektomagnetno zračenje za 10X pa to unosi probleme jer gde smo do juče čuvali panjeve sada neće više ako ima Elektromagnetnog zračenja.
Y pozicioniranje i manje ćelije su neki ubacili da bi zbunili pčelare , apsurdno je ubaciti male ćelije a prizvesti krupnu maticu koja ne može da polaže u tako male ćelije, ili pčele ne mogu da grade to saće, ali o tome , drugi put, ovo sam ukratko koliko to može da se skrati i da bude jasno.
Laku noć
Brnda

JernejM · Objavljeno: 25 Jun 2011 20:22 Naslov sporočila:

Ne znam zašto mašina neće da prima moj odgovor,

pa bi odgovoril Markotu: 5 mm režo ti bodo nemara pustile na miru, kar je malo manj skušajo propolizirati, kar je več od tistih mer pa zagradijo. Mislim, da bodo pustile na miru in da je vse OK. Lp j

JernejM · Objavljeno: 25 Jun 2011 20:36 Naslov sporočila:

Hvala Ivane! Prvo što mi dođe na misao čitajući, jeste pitanje, dali ste merili ta svojstva voska samo u blizini Bora, gdje je, ako dobro shvaćam, ponovo proradila ona tovornica bakra, ili ste to radili i daleko od tamo, i dobijali slične rezultate oko teških metala u vosku i pergi?

Drugo pitanje koje dolazi jeste, da se ta zagađena perga (cvetni prah) stavlja u ćelije i tako isto zagađuje vosak?

Treće pitanje je, dali vi upotrebite satne osnove iz svog voska ili nabavljene, pošto ako nisu garantovane, mogu, kao kažete, imati u sebi otrove još od 1985 godine.

Aha, oko naklona krovova mislim da znam gde da nagađam: to je prića iz vrškare odnosno njezinih piramidalnih energija, zar ne? Isto tako mislite na rašljarstvo, govoreći o "pravome mjestu"? Postaje doista zanimljivo!

Uh, puno ste napisali; dalje: zar u vašem nukleusu od recimo 5 spratova nije saće slično "dugo" kao kod Warre košnice? Molim ako to malo objasnite??

Slažem se, da bih deblje daske bile bolje, jer i japanska košnice slične W samo brez letvi, ima 3,5 cm debljne daske. Ali takav W bih postao veoma težak za baratanje?

Limeni krovovi zaista pogoršavaju geopatogena zračenja, ako jih ima, jer ne mogu da prolaze kroz košnicu, nego se odbijaju nazad i multipliciraju, kao što kažete. O tome sam pisao na nekom našem forumu. Zbog toga ja stavim plastični pod na krovove, koji su pod krovom. I pazim, gdje stavljam košnice.

klopotec · Objavljeno: 26 Jun 2011 07:41 Naslov sporočila:

Jernej kako debele deske ti uporabljaš za Warre. Japonci uporabljajo praviš 3,5 cm, kakšna pa je tam klima?

JernejM · Objavljeno: 27 Jun 2011 05:56 Naslov sporočila:

Jaz imam 25 mm. To je racionalno za Warre, za čebelarja, da ni pretežko, saj je polna kišta medu že zdaj kar težka. Japonci pa imajo nižje naklade in puščajo čebele na miru, tako da so stene lahko debelejše, kar je ugodnejše.

2 cm ni OK tudi zato, ker se rade krivijo.

Klima na Japonskem je izredno raznolika: na severu je kot v Alpah, na sredini je kot pri nas, na jugu je kot v Grčiji. Problem njihove klime in vremena je velika spremenljivost in ekstremi. Velika vlaga, velika vročina, pa tudi mraz, veter, tajfuni ... Vse to se odlično kompenzira z debelejšimi zidovi, kot pravi Brnda bi bilo 4-5 cm še boljše (Anastazija pa še več, če se ne motim - to ti veš bolje).

Lp j

Ivan Brndusic · Objavljeno: 28 Jun 2011 22:51 Naslov sporočila:

Zdravo momci
Malo sam bioodsutan ali tu smo , izvinite na čekanju odgovora.
Prvo pitanje.
Da uzimao sam zaperke sa raznih mesta , a jedan je zaperak uzet daleko od svega što bi moglo baciti sumnju , ali i u tom zaperku je bilo sve čime taj truje pčele , ko bajage leče?
Drugo
Prega u odnosu na cvetni prah, pelud, a ti mi kaži kako vi to kažete i pišete, je suva materija u odnosu na mleč i med.
Treće
Ne pravim satne osnove i ne menjam ,ne dajem pčelama na izvlačenje , jer to već 20 godina ne menjam , imam ram iz prirodnog staništa koji je star sigurno više od dvadeset godina n neznam može li ovde da idu i slike?
Četvrto
Da odmah na početku kažem , da je moj način zasnovan na sledećim pravilima:
zatvoreno donje leto , uz okrugle otvore na plodištu, ne menjati saće , selekcija matica , i obavezno postaviti pčelinjak uz pomoć rašlji.
Bilo koja karika ako nedostaje i koliko karika nedostaju toliko je pčelar udaljen od sna o pčelarstvu bez hemije.
Peto
U mojim nukleusima saće i ramovi su isto kao u svim košnicama , samo su manji a ostalo je standardno, i debljina nihovih tela je 2,2 sm, brodski pod. Ti moji nukleusi su isto što i standardne košnice.
Ja sam naglasio da Warre košnica nemože bez debljih dasaka , u suprotnom sće će se kriviti i kidati , kao u vrškari , pa tvoja i sve vrškare moraju da imaju ona unakrsna prutiča , inače ode saće pogotovu kod tako velikih vrškara, tako i kod W košnica , videćete u ostalom , ja to znam samo teoretski , nisam sebi dozvolio da gubim vreme da bih shvatio da nije dobro kao što je TBH i slično , ali opet da naglasim negde je TBH bolja od svih ostalih ali gde? generalno u celom Svetu LR nezamenljiv .
Šesto
Ja sam uspeo sa velikim ćelijama uz uslove koje sam naveo , ali sada imam ćelije koje odgovaraju mojim pčelama i nikada ih neću naterati da idu na 4,9 ,mladi ste videćete jednog dana da je to 4,9 dobro ali gde? kod nas i za našu pčelu videćete nije.
Sedmo
Vodotokovi ,ršljarstvo i pčele su posebna tema i time se malo pčelara bavi , a još manje veruje, ali postoji i još veći problem , što jedni misle da je dobro baš ono što oni misle i znaju, a ja sam proveravao sve to kod rojeva koji su ziveli i žive u prirodnim staništima , i to preko 100 takvih mesta , pa sam merio gde se rojevi hvataju kada roje , i došao do mog zaključka , koji primenjujem , a merio sam i kada nekom od pčelara umru malte ne sve pčele ali ostanu , tu i tamo po jedna , i to je dokazalo ono moje da sam u pravu jer su samo one opstale, to je dug put i traganje ali mi nije žao .
Mislim da imaš osnove za nova pitanja , ali nemoj mnogo.
Pozdrav

BorisP · Objavljeno: 28 Jun 2011 23:05 Naslov sporočila:

Huh...razumem ravno toliko, da me zanima kaj je Ivan(Oprosti, sem spet zamešal ...) napisal. Sem probal že z prevajalnikom ampak tam prevede nerazumljivo... Shocked

Mi lahko kdo, ki ima čas(ko ga bo imel) na kratko razloži te odgovore? Smile

Lp

Ivan Brndusic · Objavljeno: 29 Jun 2011 23:31 Naslov sporočila:

Kolega Boreise
Huh...razumem ravno toliko, da me zanima kaj je Vojo napisal.
Ko je Vojo?
Kraće odgovoe od ovih teško bih mogao napisati , i ovo sam skratio za 60% .
Lp

JernejM · Objavljeno: 30 Jun 2011 08:06 Naslov sporočila:

Hvala Ivane! Ima dosta da se shvati, trebaće vremena. Ali vaš menu je pun i dosta se može saznati već samo od njega.
IVAN:

Marko · Objavljeno: 30 Jun 2011 08:25 Naslov sporočila:

PREVOD prispevka I. Brndušića

Zdravo, fantje.
Malo sem bil odsoten, ampak sedaj sem tu. Oprostite zaradi čakanja na odgovore.

Prvo vprašanje
Da , jemal sem vzorce satja ("zaperci" = tisto satje, ki ga čebele ponavadi zgradijo nad ali pod okvirčkom - divje satje), en vzorec sem vzel precej daleč stran od vsega (v mislih ima industrijo Bora), da ne bi bilo dvoma, toda tudi v tem vzorcu sem našel ostanke vsega, s čemer tisti čebelar 'zastruplja' svoje čebele ...

Drugo vprašanje
Najprej pojasnilo: "Perga" je predelan cvetni prah (pelod), ki ga čebele shranjujejo v celice satja. Ne vem, ali imamo Slovenci tako kot Srbi in Hrvati poseben izraz za to ?
Perga je v primerjavi z matičnim mlečkom in medom suha snov, materija.

Tretje
Ne izdelujem satnih osnov in ne menjam (satja), ne dajem čebelam v izdelavo satja, ker ga že 20 let ne menjam, imam okvir (satnik) iz naravnega bivališča (čebel), ki je star gotovo več kot dvajset let. Ali se lahko tu objavijo tudi fotografije ?

Četrto
Naj takoj na začetku povem, da moj način (čebelarjenja) temelji na naslednjih pravilih (načelih):
zaprto spodnje žrelo, okrogla "žrela" na plodišču, brez menjave satja, selekcija (izbor) matic in obvezna uporaba bajalice pri postavitvi čebelnjaka (za določitev dobre lokacije).

Če kateri koli od teh členov manjka, toliko bolj je čebelar oddaljen od sanj o čebelarjenju brez kemije.

Peto
V mojih nukleusih (majhni panji) so satniki (okvirčki) in satje enaki kot v sveh drugih panjih, le manjši so, ostalo pa je standardno. Debelina sten (naklad) je 2,2cm, ladijski pod. Ti moji nukleusi so torej enaki kot klasični (nakladni!) panji.

Poudaril sem, da mora imeti Warre panj debele stene (izdelan mora biti iz debelih desk), sicer se bodo krivile in odstopale. Enako je v koših (vrškara, pletara so njihovi izrazi za podobne panje kot pri nas pleteni koši). Tvoj in vsi koši morajo imeti dve palčki, postavljeni v križ, sicer se satje v tako velikih koših odtrga. Enako je pri Warre panjih. Boste videli, jaz to sicer govorim samo teoretično. Nisem si privoščil izgubljati časa, da bi spoznal, da TBH in podobni panji niso dobri, toda ponovno poudarjam: ponekod je TBH boljši panj od vseh drugih, samo kje ? Načeloma je v celem svetu LR nenadomestljiv.

Šesto
Jaz sem uspel (v mislih ima najbrž borbo proti varoji) tudi z velikimi celicami v satju z upoštevanjem pogojev (načel), ki sem jih navedel zgoraj in sedaj imam velike celice, ki ustrezajo mojim čebelam. Nikoli jih ne bom prepričal, da gredo (delajo) na 4,9mm. Mladi ste in enkrat boste že spoznali (ugotovili), ali je 4,9mm dobro. Samo kje ? Pri nas in za našo vrsto čebel že ne.

Sedmo

Podzemni vodni tokovi, 'bajalištvo' Smile

(radiestezija) in čebele so posebna tema, s katero se ukvarja le malo čebelarjev, še manj pa vanjo verjame. Je pa še ena, večja težava: nekateri mislijo, da je pravilno (dobro) samo tisto, o čemer oni razmišljajo in 'vedo'. Jaz sem vse to preizkusil na rojih, ki so živeli in še živijo v naravnih bivališčih - na preko 100 takih mest. Meril sem, kje se roji najraje naselijo, ko rojijo in prišel do svojega zaključka, ki upoštevam. Meril sem tudi, ko so nekaterim čebelarjem umrle skoraj vse družine, ostane le sem in tja kakšna in dokazal, da imam prav (najbrž glede zgoraj navedenih načel). To je dolga pot, iskanje ... a ni mi žal.

Mislim, da imaš sedaj podlago za novo vprašanja, samo ne pretiravaj.

Pozdrav

BorisP · Objavljeno: 30 Jun 2011 11:12 Naslov sporočila:

Kolega Ivane...

Oprosti mi jer sam /zamešal??/ ime. Ja i imena ne idemu zajedno . Potrebno je neko vreme da si zapomnim kakva imate imena. I Jerneja sam ja ponekad nazvao Matej , ali ja sam uvek popravio pre nego što je prometio.
Odgovore nisam razumeo jer ja ne znam srpski, a ne zbog toga jer su bili suviše dugi.

Spet oprosti za napake v besedilu. Pomagal sem si z google prevajalnikom Wink

.

Marko res ti hvala!

JernejM · Objavljeno: 30 Jun 2011 13:48 Naslov sporočila:

Marko, hvala za prevod za vse, ki so "na novo rojeni" Very Happy

!

Ivane, Boris ima 14 godina, to je čovijek nove ere, one, koju mi nećemo vidjeti, pa želi da nađe kontakt sa starim znanjima.

Genijalac je onaj, koji na 85% staroga dodaje 15% novoga. Zbog toga trebaju nam i stara znanja; sve više i više ...

Lp. j

Ivan Brndusic · Objavljeno: 30 Jun 2011 15:02 Naslov sporočila:

Hvala kolega na prevodu i objašnjenju razlike izmrđu cvetnog praha,,pelud'' i perge.
Jernej pisaosi da je otrov otrov ,da to jetačno ali rzlika je u tome što je perga suva u odnosu na med i otrovi teže prelaze u vosak u odnosu na med .

Marko · Objavljeno: 01 Jul 2011 14:45 Naslov sporočila:

Kratek prevod:

Luka Lo. · Objavljeno: 05 Jul 2011 13:00 Naslov sporočila:

Ali bi bil ta panj primeren tudi za čebelarjenje v hribih, kjer je kratka sezona, in še malo cvetlic?
Drugo leto bi poskusno naselil kak panjiček v hribih.

Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

klopotec · Objavljeno: 05 Jul 2011 13:30 Naslov sporočila:

Ne razumem zakaj je pri nukleusu 2,2 cm debela stena dovolj pri Warre pa ne? A mi lahko kdo to razloži?

klopotec · Objavljeno: 05 Jul 2011 13:35 Naslov sporočila:

Luka. če bi jaz imel možnost postaviti kak panj v hribih, izolirano od drugih čebel, bi naredil Warreja iz 3 cm desk, postavil bi ga na mesto, ki bi mi ga določil Jernej s svojo radiostezijsko tehniko, letvice bi dal samo v vrhnjo naklado in pika. Roj bi moral biti čimbolj zgoden, po možnosti od Brnušiča.
In pika, naj delajo kar čejo. Samo bi spremljal, kdaj dat novo podklado.

Edino dobro bi ga privezal, ker v hribih lahko fajn zapiha.

klopotec · Objavljeno: 05 Jul 2011 13:39 Naslov sporočila:

Ivan, če dobro vidim na tvojih panjih uporabljaš pločevinaste (limene) pokrove. Sam praviš da to ni ok. Kako je s tem?

JernejM · Objavljeno: 05 Jul 2011 19:23 Naslov sporočila:

Ne vem, če ni Brnda odšel v Novo Zelandijo, k sinu, ki je tam postal profesionalni čebelar?

Luka: Res, za prav take kraje s pičlimi pašami so nukleusi, pa še najboljše matice dajejo in pa pametne čebele ...

Klopotec: ne vem, zakaj je pri nukleusih 2,2 dovolj, pa še jim je super toplo notri! Najbrž je stvar tudi v žrelih? Dobro si napisal glede "gorskega panja", le na vmesne palčke ali žice ne smeš pozabiti, da bo satje stalo. Tudi oddaljenost od drugih čebelnjakov je eden od ključev za uspeh mnogih v svetu, mislim da tudi Iztoka V..

Pa še na eno stvar ni za pozabiti pri takih čebelnjakih v hribih: na medveda: zna biti hud problem. Ni 500 m od mene, ko je, mislim da lani, enemu čebelnjak odprl.
Lp j

klopotec · Objavljeno: 05 Jul 2011 20:22 Naslov sporočila:

Treba je biti realen. Okoli Iztoka je vse polno čebelnjakov in čebel. Jernej ne poznaš razmer tu okoli.
Mogoče se bo Iztok oglasil, ampak se mi zdi nerealno njega navajati kot nek primer uspešnega naravnega čebelarjenja. Zaenkrat njegova praksa ni uspešna. Če pa je ohranit eno družino pri življenju uspešno, potem je, ampak to še ni neka potrditev, da bi rekli to je to.
Sem razmišljal. če je to za napisat, ker se radi haklamo za kako besedo ali stavek, ampak bobu je treba rečt bob. Med nami uspešnega sonaravnega čebelarjenja še nisem zasledil. Vse to so šele poskusi. Kam bomo prišli pa bomo šele videli.
V eni drugi temi napiše Jernej, vsega mora biti po malem. Zmerno. Ničesar preveč ničesar premalo. To je ena taka elastika. Jaz mislim drugače.
Samo prave stvari morajo biti. Neprave moramo odpihnit v veter.
Dručaće imamo hitro en tak šmorn, kot ga delajo vsi ostali. Malo preprečevanja rojenja, malo premeščanja satov. vsak teden odpret pa videt kako je notri, obvezno preventivno zakurit parkrat Tactic, da čebele ne bodo imele garij, selekcionirat in menjavat matice in tako naprej in nazaj. Skratka vsega po malem, ampak zmerno. A,a, čim manj, pa še tisto zmerno. Čebele znajo vse same porihtat, samo malo jih je treba usmerit, ko je nujno. Tako mi je enkrat rekel Sepp Holzer. Narava zna vse sama, samo tu pa tam jo je treba malo usmerit.
Marko bi rekel, mogoče se motim. Jaz tega ne bom rekel. Ziher sem, da je to prava smer. Ne vem pa še čist kako jo udejanit.

JernejM · Objavljeno: 06 Jul 2011 14:37 Naslov sporočila:

Tvoj bob ni kuhan, je trd Wink

. Bil sem pri Iztoku, videl sem vse: panje polne čebel, ki že vsaj tri leta niso videle nekih sodobnih tretiranj, kupil sem roj od njega, ki je moja najboljša družina in ima že potomce, videl sem razliko med njegovimi čebelami in mojimi. Pogovarjal sem se z njim nekaj ur, videl, da blizu okoli nima čebelnjakov razen jeseni, ko eden pripelje nazaj en kamion ... Je razlika imeti soseda 1 ali 2 km stran ali pa 5 sosedov par sto metrov stran. To zimo so mu šle zaradi drugih vzrokov, kot meni šele februarja. Zato vem, kaj govorim, vem da si bi pri njemu in vem, da tudi ti nepoznaš vseh razmer.

Iztok, tvoj soimenjak, gre po pravi poti, zgodijo se napake, a on nam je tudi, poleg Franka, odškrnil vrata. Ko sem spoznal neke zakonitsti preživetja brez "zdravil", kemije, sem ga kontaktiral in spoznal sva, da imava enake izkušnje. Praviš:

Čebele znajo vse same porihtat, samo malo jih je treba usmerit, ko je nujno. Tako mi je enkrat rekel Sepp Holzer. Narava zna vse sama, samo tu pa tam jo je treba malo usmerit.

Točno to delamo, poskušamo delati, tako jih je Iztok preživel par let, Holzer pa žal ne, ker jih hitro tretira (ti ni povedal - je pa povedal Američanom).

In drugo: doumeti je treba, da so čebele pohabljane 50-100 let in da bodo res same vse uredile, le da boš ti preživel kvečjemu eno družino od desetih, če bo sreča in potem tako naprej, nekaj let. Zato jim je treba malce pomagati.

Tu ne govorimo o uspešnih poteh pri nas, ker smo mi prvi, ki nam bo uspelo, bogve kdaj, govorimo pa o "drobtinicah šanse", migljajih in poteh tistih, ki jim je že uspelo. Brnda zate ni tak človek, pa Rudi, če že Iztoka izključiš zaradi letošnjih težav? Pa primeri zapuščenih čebelnjakov in čebel v naravi? Dokazov za možen uspeh je nešteto, le videti jih je treba. Pri Iztoku nisi videl vsega, nisi imel še oči za to, ni bil še čas. Tako, kot ti končaš svoj post, Iztok dela že leta.

Tudi tole je ene vrste bob, malo bolj kuhan, pa vendarle še ne docela. Lepo se imej, j

Aha še to; vsega mora biti zmerno, seveda; hrane, temperature, miru, novega voska in rojenja. To sem mislil, težko da se ne bi mogel strinjati s tem. Sodobno čebelarstvo pa zmanjša vosek, hrano, mir, rojenje, temperaturo, doda pa točenja, sladkor in kemijo; vse je iz ravnotežja. Mi iščemo ravnotežje znotraj bolnih čebel, čebel, ki niso v pravi naravni formi.

klopotec · Objavljeno: 06 Jul 2011 16:17 Naslov sporočila:

Ko sem bil pri Holzeru, so bile čebele za mene stvar za katero se ne zanimam. S Holzerjem sem se pogovarjal čisto druge reči. Ampak permakultura in sonaravno čebelarstvo sta ena in ista zadeva. Gre za filozofijo, za način pristopa.
Iztok ni moj soimenjak, jaz sem Istok on pa Iztok, he,he. Mi je pa Iztok zelo zanimiv človek po svojem razmišljanju in se z njegovimi pogledi popolnoma strinjam. Je pa res, da ima on še nekaj več časa kot jaz. Saj zastopiš.
Ima pa kar precej čebel v radiusi 3 km, kar jaz jemljem kot blizu. Ko je čebela lačna ji tri km ne pomeni nič. Pa pred par dnevi mi je govoril, da bo vsak čas pripeljal bližnji čebelar svoje služkinje in da potem veselo stikajo okoli njegove hiše. Do zimskega spanca je pa še nekaj mesecev, zato ne moremo govoriti, da okoli njega ni čebel. So in veliko jih je.
Še vedno pa pravim, da uspeha za sedaj pri naših poskusih ni.
Zmernost? Hrane mora biti veliko. Glih danes sem bral kako veliko medu je treba, da čebele zgradijo sat. Temperature morajo biti visoke. Brata sem danes gledal ko je jemal med kostanja ven. Totalka prezračen in ohlajen panj. Ogromno kil medu bo šlo da bodo čebele to porihtale na svojo delovno temperaturo. In ker se mu kakšna paša več ne obeta, tega medu sploh ne bi smel jemati. Žena pa skače po trgovinah in išče poceni cuker. In na cukru naj preživijo čebele zimo in naj bodo zdrave. Iz čistega OH. Ni šans. Miru mora biti v izobilju. Rojenja po želji čebel.

Brnda, Rudi in Iztok so pravi ljudje zame. Svojih razmišljanj sem se navzel prav od njih. No pa tudi od tebe, pa Marka in če sem kakšnega izpustil se opravičujem.

JernejM · Objavljeno: 06 Jul 2011 19:04 Naslov sporočila:

Lepo Istok, vse je v redu, razumemo se. Nadaljuj, odkrivaj, pomagaj.

Glede zaletavanja čebel; ne gre se le za brezpašje in rope, ampak da med pašo čebele zgrešijo svoje panje tudi za več sto metrov. In tako kaplja po ena varoja že spomladi v nov panj, kar pomeni veliko tisoč varoj poleti samo od te varoje ... Zato je izjemno gromozanska razlika če so sosedje 50, sto ali 500 metrov daleč, ali če so 2 km in več. In tudi če so trije ali pa petnajst. Lp j

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli