 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
 Objavljeno: 11 Dec 2012 20:33 Naslov sporočila: |
 |
|
Neki , šteka tale škatla. Sem se že ustrašil, da sem izgubil napisano. No pa gremo dalje.
Kaj nam še pove naš roj? Pove nam tudi to , da nas v panju čakajo matičniki. Več njih. Zrelih ali pa tudi ne odvisno od vremena. Lahko pa tudi že zrele mlade nesprašene matice, ki se včasih pred nošimi očmi valijo. Vedno in povsod imej na voljo matičnice za lovljenje teh tamladih. Lahko so izredno hitre in izvrstno se skrivajo. Če so jih izbrane čebele hranile skozi luknjico v matičniku, so v kondiciji in zdržijo v matičnici na panju drez hrane in spremljevalk nekaj minut. Če so mlahave, nebogljene jim dajte za jest med in spremstvo. Drugače bodo v nekaj minutah trde in mrtve.
kaj nam še pove, da imamo priložnost, da nam roj zgradi satje .
Da točno vemo, kje so varoe .
Toliko za tokrat. toplo vabljeni k sodelovanju.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 07:55 Naslov sporočila: |
|
|
| tedi je napisal/a: | | Lahko pa tudi že zrele mlade nesprašene matice, ki se včasih pred nošimi očmi valijo. Vedno in povsod imej na voljo matičnice za lovljenje teh tamladih. Lahko so izredno hitre in izvrstno se skrivajo. Če so jih izbrane čebele hranile skozi luknjico v matičniku, so v kondiciji in zdržijo v matičnici na panju drez hrane in spremljevalk nekaj minut. Če so mlahave, nebogljene jim dajte za jest med in spremstvo. Drugače bodo v nekaj minutah trde in mrtve. |
Uh, Tadej ! Popolna novost zame.
Če te prav razumem, si pisal o pravkar izleženih maticah in ne tistih, ki so morda že dan, dva v panju ...
Bral sem, da pri dobro hranjeni matici (v času ličinke) z matičnim mlečkom po izvalitvi nekaj tega ostane lahko še v matičniku (nikoli videl, le bral).
Za razliko od umetno vzrejenih, kjer porabijo prav ves matični mleček.
In zdaj mi tole nekako ne gre skupaj. Če v matičniku ostane še nekaj hrane (mlečka), zakaj je potem matica po izleganju tako občutljiva, da brez hrane preživi le nekaj minut?
Da se razumemo: sploh ne oporekam temu, kar si napisal  . Samo vprašanje se mi je porodilo in zaenkrat ostajam brez odgovora.
Sicer pa si res lepo napisal teh nekaj stavkov o rojenju in doživljanju le-tega. Škoda, da je med večino čebelarjev prisotno prepričanje, da je roj nekaj najbolj nezaželenega in vsi priročniki vsebujejo tudi poglavje o preprečevanju rojenja.
Tako je ta vrhunec razvoja družine postal nekaj ne_bodi_ga_treba, celo za sramoto velja, še družina roji.
Najbrž zato ni bilo nikoli nobenega odgovora, ko sem nekaterim čebelarjem v društvu (tudi preglednikom) poslal že dve leti SMS-e, da sem zainteresiran za kakšen roj, če se pojavi.
Kaže, da ga ni bilo (čudno, kajne? ) ali pa ... .
Včasih je Tadej končal vsak svoj prispevek z "Naj medi". Moja različica pa je "Naj roji" . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 08:19 Naslov sporočila: |
|
|
| Niso te obvestili o rojih? Očitno so čebelarji dobro obvladali tole poglavje o preprečevanju rojenja v svojih knjigah. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 09:59 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi pri umetni vzreji lahko ostane v matičniku, mleček. Koliko pa je odvisno od tega v kokšni kondiciji je družina, odvisno od tega koliko matičnikoc je redila, koliko zalege je oskrbovala? Ne dobiš istega rezultata, Če mora družina oskrbovat 8 satov zalege potem pa bi rad , da ti hkrati s tem vzredi še dvakrat po 50 matic. Govoriva hipotetično. Tole bolj sodi v Istokovo temo kaj dobimo z zamenjavo matice ki se je žal izrodila v nek komplot o prenosu genskega materijala.
Moraš pa vedeti , da mleček , ki ostane na dnu matičnika ni več mleček je prestar, oksidiran , spremenil se je v gel in ga matice praviloma ne užijejo razen v primeru , da se valijo v matičnicah brez hrane in spremljevalk. Takrat se velikokrat zgodi, da zleze lačna matica nazaj v matičnik in tam tudi ostane ker ne zna vzvratno.
Sprašuješ o maticah , ki so že v panju. Včasih se zgodi, da vreme ne omogoči izleta roja z staro matico. neizvaljene matice pa so tik pred izleganjem . Nekaj njih vsaj tistih , ki so bile zaležene prve. Ker v panju vladajo tudi sorodstvene povezave. Nekatere mlade matice so supersestre čebelam in te čebele branijo matičnike pred njihovo skupno mamo matico. Čebele hranijo mlade matice že takrat ko so še vedno zaprte v matičniku. To se zelo lepo vidi , ko matica iz matičnika pomoli jeziček in v takem primiru imaš lahko kmalu za prvim rojem še drugega , ker so čebele matičnike spolirale- stanjšale in se lahko zadaj zdaj izleže kar nekal mladih, zelo hitrih matic.
Ti kar vprašaj.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 12:51 Naslov sporočila: |
|
|
O pravkar izleženih maticah. Marko, nisem bil dovolj jasen. mislil sem na tiste, ki se izležejo z carski rezom. Ko začneš malo exsperimentirat, ugotavljat in odpreš kakšen matičnik najdeš , formirano matico, ki pa ni čisto pripravljena na bivanje izven matičnika. Je bolj mehka, bleda ampak živa in miga . Takšne potrebujejo posebno nego in spremstvo.
vsem , ki jih zanima preprosta vzreja matic je na voljo zadosti litrature. Pridobivanju matic in njih hrambi je v knjigi V vrtincu čebel namenjeno poglavje Banka matic. Avtorja sta oče in sin Korbar. Uporabno.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
BorisP
Administrator foruma
Pridružen/-a: 23.05. 2011, 21:10
Prispevkov: 678
Kraj: Ljubljana, 300 m n.v.
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 15:50 Naslov sporočila: |
|
|
G. Marjan je napisal:
Par besed o usodah »divje« naseljenih rojev in rojenja nasploh
• V okolici mojega čebelarjenja, ki je kar gosto pokrito z »živimi« čebelnjaki, v vseh mnogih desetletjih nisem videl ali slišal, da bi kakšna čebelja družina (roj) preživel leto dni.
• Opisoval sem že dogodek, da se je roj naselil v sosedov, zgoraj pokrit opečni dimnik (za čuda se ni ustrašil smradu po dimu). Konec ga je seveda bilo malo prezgodaj, ko so sosedovi ob prvem mrazu zakurili peč…
• Pač pa k meni ob in na čebelnjak prileti v zadnjih letih, - odkar sem pričel tujim pobeglim rojem olajšati izbor primernega mesta za naselitev – vsako leto 2 –5 rojev. Kam bi šli sicer, mi ni znano, pa bi jih moral zaznati. Kar izpuhtijo!?
• To pomeni, da čebelarjem res pobegne vsako leto veliko rojev. Kot bi kmetom pobegnile mnoge ovce iz staje, si jaz to zamišljam v prispodobi.
• Meni že desetletja po moji volji ne roji nobena, v skladovnici čebelnjaka naseljena družina. Da nimajo potrebe po rojenju poskrbim z ukrepi (obilje odkrite zalega, predvsem trotovske, zadosti satnega prostora…).
• Po dolgoletnem spremljanju življenja ene take čebelje družine, ki se je kot tuji pobegli roj naselila v moj namerno pokonci postavljen kranjič, lahko povem, da ob dodatni oskrbi s hrano, če so bile slabe pašne razmere in mojimi protivaroznimi ukrepi z ustreznim kemičnim »tepihom« pred žrelom panja, vsako leto roji. Torej dobi novo matico in družina nove gene! Ker mi je ta družina pred leti umrla (varoza in pomanjkaje hrane), se je še isto leto nato v ta panj s starim satjem naselil nov tuj pobegli roj. Tako se morda - in zelo verjetno - dogaja tudi ponekod v »divjini«. Pa nato najbrž zmotno kdo misli, da je v njej še ista družina…?!
• Ker ima ta tema naslov »Prednosti rojenja«, naj rečem iz mojih spoznanj, da imam jaz koristi (»prednosti«) od rojenja skoraj zgolj zaradi užitkov priletov tujih pobeglih rojev v moje nastavljene panje. Nikakor pa ne želim imeti opravkov z roji od mojih družin v čebelnjaku. Pa bi jih imel še kako rad, če bi se roji iz mojih družin sami naseli kar v moje sosednje za to pripravljene panje v čebelnjaku. Ne želim in ne morem biti njihov vsakodnevni služabnik v rojnem času, da ne bi tudi meni pobegnili. Niti jih ne želim in vsa manj morem ogrebati iz visokih dreves okoli čebelnjaka! »Vsak po svoje – Bohinc pa s svedrom«, ne pozabi tega rekla naš prijatelj Francel.Torej kakor kdo vidi in hoče!
Moje videnje prednosti rojenja je torej le v priletelih tujih pobeglih rojih.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 16:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Kot ste rekli, vsak po svoje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 20:54 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz pa še vedno čakam Jožetov odgovor na moja in Frankova vprašanja, a slabo kaže.
Jože kje si?
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 12 Dec 2012 22:00 Naslov sporočila: sem hobi čebelar |
|
|
| Frank je napisal/a: | Joze,
Kaj, cez tole kisto se poznava ze precej let. Sem clan tvojega foruma ze cez deset let mar ne? O tebi, osebno, kot o cloveku, o cebelarju pa ne vem skoraj nic.
Kaj se skriva za vso to meglo?
Kaj imas za kulisami?
Nekajkrat si mi poslal sliko, kjer stojis poleg dveh panjev, nekje ob zivi meji. Menda je to na Barju? Ka r pa vem sem pa vecinoma dobil od drugih ali pa sem pobral po drugih sajtih. Sem pa ze zadosti star, da vem, da vecina reci pobranih od drugih ni vredna scepca soli, kaj ne?
Mama me je ucila, da ni lepo biti firbcen, toda ne morem si pa pomagati, ce me vse o cebelah in cebelarjih zeeeelo zanima. Tudi drugod so sprasevali o istih zadevah se vedno pa cakam (o), da kaj pade ven iz mnogoletne megle...
Daj, prosim, opisi nam malo svoje cebelarstvo. Si ze nekajkrat omenil, da vzame cas, da se stvari nalozi na racunalnik? Je res, da vzame cas.... Se vec casa pa vzame cloveku brskati, izkati primerne zapiske jih vsaj na brzino, polovicno prebrati in potem zraven dodajati komentarje o tem in onem. (Nobenemu na svetu pa ne vzame vec casa kot pa ga vzame meni!
Potem pa se vedno pravijo: "Vsak po svoje Bohinc pa s svedrom. . . ."
Vsaj mene pa resnicno zanima koliko druzin drzis letno, kako se otepas varoje? Kaj uporabljas zoper le-te? (Si se prikljucil sem - clovek si bo sigurno mislil, da cebelaris po nasi meri, po meri cebele?) Zate je cuker tabu in kar "tvojega" slucajno preberem - to mi pove, da si preprican, da cuker redi varojo, oziroma ji daje potrebno podlago za bliskovit razvoj in propad?
Kako krmis ko ni pase in se dosti mi mrgoli po buci, toda nocem te pa prestrasiti s premnogimi vprasanji, saj ze na eno majhno in preprosto vprasanje se nismo po vseh teh letih dobili nobenega odgovora.
Upam, da si ne mislis, da iscem dlako u jajcu ali pa, da bi si iskal kak prepir? Stos ni u iskanju dlake u jajcu; to kar zelim vedeti me, iskreno povedano, zelo zanima! Sem preprican, da Ti si edini o katerem se ne ve skoraj nic. Ne ve se popolnoma nic o nacinu tvojega cebelarjenja in upam, da nimas na mislih nekaj kot; "pa to je moj osebni biznis in se ne tice nobenega drugega???!"
Take reci pac mene zanimajo. S takim znanjem pod kapo si potem lahko sam u buci namalam sliko po kateri bom sodil koliko kredibilnosti lahko iz tvojega pisanja dvignem. Nacin cebelarjanja in tehnika/oprema mi tudi pove od kod prihajas in kam gres. Na takile podlagi jaz potem lahko sam pridem do svojih zakljuckov in ko te berem pa mi ne bo treba potem drezati, da bi se mi kaj "posvetlilo." Pa saj se razumeva, kaj ne?
Upam, da ne spregledas tele poste, saj se spomnim, da si bil ze o teh receh veckrat vprasan - na odgovore pa se cakamo...
Bo kaj? |
----------------------
Bo, končno. V tem času si moram prav odtrgat čas, ko bi moral delati kaj drugega, komaj sem zmogel oddati voščilo za Australijo. Najprej bom tebi odgovoril, ker si najstarejši in najdlje in se verjetno ne bova nikoli srečala.
Ne morem pa dojeti, da nisi nič odnesel iz naše skupine, verjetno ne bereš dovolj natančno.
Kot seekaj zapisal na predstavitvi, bo tole kot nadaljevanje.
V začetku sem res mislil, da bom razvijal čebele na petih stojiščih, eno bi bilo v BK , drugo pri Trebnjem in treje pri Ljubljani, četrto pri Senovem in peto pri Šentjuriju. Enkrat sem raziskoval področje Jurklošterske okolice.
Zaradi varoze sem opustil vse načrte. Srečal sem pa neverjetne ljudi, celo enega mobiliziranca v nemški vojski, ki mi je bil pripravljen zapisati vso domačijo z hišo, skednjem in čebelnjakom vred. Torej zaradi varoze in ker nisem materialist, se nisem več oglasil pri tem čebelarju, ki se je srečno vrnil iz prvih bojnih vrst, so rekli kanon futer tem. Pa pustim to pri miru in naj počiva dobrotni mož v miru.
Ker sem po pojavu varoze izgubljal vsako zimo od leta 1985 do 1991 od 10-15 družin, sem nehal delati načrte. Vsako leto sem imel od 30-60 družin z narejenci vred. To ni neka velika številka. Po teh neuspehih z varozo sem sklenil,da bom samo še hobi čebelar. Nisem pa želel delati z MK in OK in z drugimi sredstvi.Skoraj sem mislil popolnoma opustiti čebele, pa me je Michael Bush zopet navdušil. Imam celo njegovo najnovejšo knjigo. Vendar pa me je tudi družina zelo okupirala, moje čebele so pa bile 100 km daleč. V tistem času se mi je enkrat en roj naselil na lipi in je bival do 6 leta v 70 let stari lipi. Od tu se mi je vrnil čez eno leto spet en roj v moje stare panje. Take situacije so me prepričale, da sem ostal še vedno pri čebelah in pred 10 leti sem sklenil, da se bom posvetil še bolj natančnemu opazovanju čebel. Literatura ki sem jo zbiral me je pri tem tudi spodbujala, saj sem zbral čez 300 knjig.
V tistem oddaljenem stojišču sem od leta 1991 začel poskusno čebelariti brez sladkorja pri nekaj družinah. Videl sem da bi šlo, prestal sem preskus in sem zato še bolj zagovornik tega čebelarjenja-brez sladkorja.
Ko sem opazil, da se v teh panjih nahaja manj varoze kot v drugih, ki so krmljeni s sladkorjem, sem bil neverjetno presenečen. V tem plotu tiči haklc. Pa ni čisto tako enostavno kot sem si mislil, ker je v naši soseščini ogromno čeelarjev ki čebelarijo popolnoma na sladkorni osnovi in sledi v določenih intervalih obvezno ropanje mojih družin.
Tako imam sedaj samom tri družine, od katerih je ena na večinoma na celicah 5.3 mm s par sati proste izgradnje( mešano). Dve drugi sta pa na lastnem satju in moram v kratkem malo preveriti kako je kaj z odpadom čebel. Pred 5 leti sem razvijal dve družini na celicah 4.9 in 5.1 mm. Prvi sem v Sloveniji nabavil take celice. Te družine sem tudi slikal in si si jih lahko tudi ogledaš še sedaj- so v moji mapi. Sem naredil tudi poskus z roji iz različnih krajev, Haloze, Pohorje, Ljubljana in sem prišel do spoznanja, da roji, ki izletijo iz vsakega takega panja, kjer so krmljene čebele s sladkorjem in na 5.4 mm celicah, so izredno občutljive na ropanje...
Mene lahko ocenjeješ kakor koli hočeš-ali hočete. Sem se preskusil čebelariti v koših, v AŽ panju, LR panju in RV panju in sedaj še v moderniziranem Janša panju.
S cukrom sem že napisal je najlažje čebelariti, to je za otroke. Če pa hočeš čebelariti brez , popolnoma brez sladkorja, je pa velika umetnost.
Ker sem po naturi raziskovalec sem se namenil, po tistem, ko sem dobil v najem eno parcelo pri Ljubljani po 15 letih iskanja, da nadaljujem s temo čebel in panjev nekaj narediti, da ne bomo vedno začenjali od začetka.
Torej znam pridelovati med, izdelovati medico, pobiram rojev, ni ga drevesa, da ga nebi dobil. Bolj slab sem pa v računalništvu, na srečo imam sina ki se na te stvari kar dobro spozna če se mi kaj skvari...
Pa še tole---jaz včasih uporabim amitraz kot kadilo. Nikoli ga ne brizgam, pršim po čebelah, samo pokadim. Na papirnati trak dam pet kapljic . Ugotovil sem da je najbolje uporabiti amitraz v koncem julija meseca in nato nič več. Lahko se zgodi, da ga naslednjo spomlad uporabim samo kot kontrolo, ni pa nujno. Dimljenje se najbolj razgradi in mislim, da ni nobenih težav ker to delam zelo poredkoma. V to sem siguren, ker če pogledamo v preteklost, so večinoma kadili z gobami. Kratkotrajno kajenje čebelam ne škodi. V bistvu pa jaz zelo malo kadim po čebelah. V bolj toplih dneh jaz spšloh ne kadim po čebelah, ampak jih samo špricam z vodo-z zelo finimi kapljicami.
Kakor sem napisal že večkrat, sem leta 2003 imel panj čebel, kjer sem imel 2 plodišča in 5 nizkih medišč, notri pa okrog 78 kg medu. To je bilo leta 2003, ko so vsi čebelarji, ki so hoteli pokazati svetu čebele, morali krmiti s sladkorjem in tretirati z rotenonom.
Tvoje vprašanje kako krmim čebele ko ni paše. Sedaj bolj malo krmim, res malo. Včasih pa sem krmil bolj izdatno kar preko kant z luknjicami, tudi iz enega placa, kjer sem natočil sem krmil, vendar sem to počel samo enkrat, saj so prihajale na moj prostor še tuje, menda ne bom še tuje sem si rekel in sem raje krmil takrat preko kant z luknjicami. Krmil sem tudi z pogačami v začetku, pa tega ne bom več nikoli.
Znam čebelariti popolnoma brez krmljenja v vsakem kraju Slovenije ali še kje drugje. Potrebno je pa obdobje najmanj 3 let na vsakem stojišču.
Prišel sem do zanimive ugotovitve, da je potrebno pri čebelah s starimi sati vztrajati vsaj 6 let, nato pride do stabilizacije familije. Nato se igramo s čebelami.
Pri meni je bil največji problem vedno, ker nisem imel svoje lastne zemlje. Eni imajo zemljo pa nimajo krave. Jaz imam čebele pa nimam zemlje.
Upam , da si vsaj malo potolažil svojo radovednost, ne pišem o sebi, ker kdo bo pa mene gledal, čeprav grdo ne mislim.
Raje pišem o čebelah, če kdo želi naj bere....
Jože
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Frank
POMEMBNA OSEBA NAŠEGA FORUMA!
Pridružen/-a: 24.05. 2011, 00:56
Prispevkov: 355
Kraj: Canada
|
| Objavljeno: 13 Dec 2012 03:34 Naslov sporočila: |
|
|
Joze,
najlepsa hvala za trud in nisem imel niti najmanjsega namena, da bi te potegnil iz kaksnega drugega dela, NE. Me je samo firbec matral kako Ti gre, saj na unem tvojem forumu (tudi na ostalih katere obiskujes) tam pa ni dosti za pobrati, ce tudi bi clovek to zelel in hotel. Vse skupaj me spomni na neko veselo zabico: Ona skoci sem, skoci tja in na koncu dneva clovek ve, da ima zabico pred sabo, toda pojma pa nima od kod je prisla in kam gre...
Glede branja pa je tako, da, ce bi vsak bral tako kot jaz, pa nam nebi bilo treba vedno iste stvari ponavljati iz leta u leto. Jaz preberem enkrat in to je to. Ni me treba nikamor riniti ali pa me zezati da ne znam brati. Jaz imam racunalnik ze od leta 1984! (Ga imam se vedno u omari) To je bilo leto ko so se prvic u clovestvu doma zaceli pojavljati racunalniki. Na nasi strani luze seveda! Seveda pa takrat interneta in teh reci se ni bilo. Se se spomnim kako so izobrazeni tici, strokovnjaki, pravili, da PC ne bo nikoli zajadral! Oziroma, da nikoli ne bo prisel dan, da bi nekdo doma imel to kistico. (Pa samo poglej kje smo sedaj? Danes ima verjetno Tvoj mobitel vecjo kapaciteto in ti pred nos prinese cel svet u tisocih razlicnih oblikah in u stotinah razlicnih jezikov.)
Jaz, kljub moji starosti, katero razlicni ljudje zelo radi omenjajo menda z namenom da koga vsaj malo zbode ali pa nekaj takega? Pa nic ne de, s tem me tudi spomnis, spomnijo, da sem menda res nek 'starcek' ceprav jaz nikoli do sedaj nisem starost niti imel na mislih, kaj sele, da bi temu dal kaksno posebno paznjo ali kaj se vse se mora dodati k temu. Starost je samo ena neumna cifra s katero nekateri zelo radi pripenjajo na ljudi njih leta, infirmnost ali pa bolehanje katero je preveckrat povezano z ljudmi z daljso zivljensko kilometrazo. Posebno zadnje leto spoznavam, da za veliko ljudi ta doba nikoli ne pride okrog vogala. Torej, ni se jim treba bati, da bi jih kaj neprijetnega med potom ujelo. Za nas ostale pa je ta skrivnostna lucka na koncu tunela se vedno dalec stran u daljavi, za nekatere je izi in z lahkoto dosegljiva, za ostale pa je steza do tja polna zank, korenin, skal in kamnov (tudi polen, katera so jim vrzena pod noge namerno) Da se koncen sil doseze pa je potrebna posebna paznja, ko je clovek na tej poti. Da se srecno pride do te zadnje lucke pa je treba vse te prepreke prebresti brez spodtikanja in muk.
Tako Joze, ceprav mi dohtarji pravijo, da imam samo se neke 4 mesece na tej obli (oni so Bog i Batina in take reci menda dnevno studirajo in dirigirajo?)  
Mogoce imas tudi prav, da se nikoli ne bova srecala u zivo? Ne bodi pa tako siguren, dragi kolega, pojma nimas po kaksni poti jaz capljam. Clovek nikoli ne ve kam in od kod ga usoda lahko privede, zanese...
Kljub moji starosti, ki mene nic ne matra, pa se danes lahko spravim u zakelj marsikoga mnogo let mlajsega od mene. Posebno pa bi se me ustrasili, ce bi se merili po dnevnem delu, itd... (Delo je misljeno kot delo in ne listanje papirjev, pritiskanje na knofe ali pa grizenje svincnika med zobmi, ker uboga dusa ne ve kaj poceti..?)
No ja, kot pravijo; vsak po svoje Bohinc pa s svedrom, kaj ne?
Glede povrsnega branja in te reci ki jih navajas?
Veliko tega sem ze prezvecil in res je pa tudi, da midva lahko bereva cel dan ali pa cel teden eno in isto posto in garantiram, da bom jaz iz takega branja odnesel domov drugacen paketic kot pa ga lahko Ti, ce ga sploh bom. Nic nima tu poceti neka povrsnost ali pa nepismenost. Z mojimi leti pa je meni Bog dal drugacen pogled na zadeve u mojih rokah ali pa na zadeve s katerimi se bilo kdaj okvarjam. Zato tudi lahko kaj odnesem, ce je pridobitno, uporabno, ce ni . . . . potem pa ne bo nic. Kapis?
Tako, se enkrat se Ti zahvaljujem za to obsirno pisanje. Sedaj je marsikaj prislo na dan a veliko pa se se vedno skriva za kulisami in od tega trenutka naprej pa bom miren, ker je moja radovednost zadovoljna s tem kar si napisal, all one has to do is read a bit between the lines to get a bit clearer picture. . . .
_________________
Regards,
Frank |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Dec 2012 11:53 Naslov sporočila: knjige so pomembne |
|
|
| tedi je napisal/a: | No pa ,se je premaknilo.
Ko si predlagal dodatek k naslovu sem bil prepričan , da želiš z nami podeliti svoje izkušnje, pridobljene v praksi z poiskušanjem , opazovanjem. Ne z citiranjem knjig. In dodajanjem pomislekov. Če prav razumem , potrebuješ vprašanja o rojenju ? A bo to pomagalo razviti temo ?
Jože tisto kar je zate narobe je za mnoge pravilno! Prepričan sem , da ni prav mnogo čebelarjev , ki so veseli, da jim roj pobegne! Sam nisem tak. Ga bom poiskusil ujeti, vendar ne za ceno življenja.
Poglej , do danes nisem želel s tabo polemizirat, ker imam od prejšnjič slabo izkušnjo.
Od takrat ( pa do zdaj) tvojih prispevkov na uradnem forumu nisem bral.
Bom poiskusil od danes sodelovati.
Prosim pa te , da poiskusiš trditve razložiti tako, da jih bodo razumeli tudi neuki, neizobraženi čebelarji. |
--------------
Knjige podajam kot orientacijo, je pa vsak namig lahko tudi v pomoč pri tej temi o rojenju in rojih.
Ob poslušanju raznih predavateljev in čebelarjev ugotavljam, da so mnogi od njih na tem stališču, kot da so oni iznašli vse tisto kar imamo pred seboj od panjev do satnikov itd...
Posebno znanje o biologiji čebel in o rojenju so teme, ki so zapisane v starejših zapisih, vendar pa jih čebelarji berejo zelo površno. Mnogi, ugotavljam, jih sploh še videli niso. Podcenjujejo napisano. Jaz prav zato podajam naslove knjig ki jih obravnavam v svojih podajanjih o določeni zadevi. Kdor želi priti v javnost s kakšnim odkritjem, mora podati knjigo. Dobro čebelarsko knjigo ni lahko napisat, kdo ne verjame naj to poskusi. Zato je toliko poskusov. Internetna objava pa ne zadostuje, ni dovolj.
Glede nerazumevanja snovi ki jih posameznik podaja na tej strani bo vedno vrzel, ker se stvari podajajo prehitro. Če se bi hoteli posvetiti zadevam bolj temeljito, je potrebno tudi brati knjige. Kdor ne verjame mu jaz ne morem pomagati.
Moj namen ni v tem da bo kdo verjel ali ne mojim trditvam o rojenju. Ali jih lahko kdo negira, če jih, naj pove kaj in kako. Da sem postal bolj pozoren na rojenje sta name vplivala P.P. Glavar, Anton Janša in Peter Dajnko. Ko prebiram tekste starih avtorjev samo spoznavam, da so po svojih močeh in spoznanju želeli biti čimbolj razumljivi. Veliko trditev o rojenju še sedaj velja. In kaj naj še dodamo temu?
Ko prebiram kake trditve nekaterih na internetu, kako so iznašli nov panj, pa nov satnik itd..., je v glavnem vse to že napisano in objavljeno. Nekateri, ki neradi berejo starejše knjige si domišljajo da so oni uganili to in to zadevo, Tako recimo o TBH panju, je stvar, ki je že 150 let patentirana in je prav smešno kako stopicajo internetni čebelarji ravno po istih stopinjah, ki so že prehojena. Pri Slovencih je pa ta težava, da imamo najmanj napisanega in tudi zbranega na temo čebelarstva.
Koliko od vas, ki ste na tem forumu je natančno preštudiralo knjižico, ANTON JANŠA O ROJENJU ČEBEL, njeno vsebino, zgodovina ni toliko pomembna pri tem? Kdo lahko ali se upa še kaj novega dodati tej temi?
Naj roji in medi!
Jože
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 13 Dec 2012 14:49 Naslov sporočila: Re: knjige so pomembne |
|
|
| Jože Šimec je napisal/a: | | Koliko od vas, ki ste na tem forumu je natančno preštudiralo knjižico, ANTON JANŠA O ROJENJU ČEBEL, njeno vsebino, zgodovina ni toliko pomembna pri tem? Kdo lahko ali se upa še kaj novega dodati tej temi? |
Jaz sem jo prebral, ne preštudiral in trenutno zato ne morem dodati prav nič.
Ko jo naslednjič vzamem v roke, bom pa morda lahko dodal kakšno misel.
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 13 Dec 2012 15:05 Naslov sporočila: |
|
|
Jože, katero izdajo ? Original ali kasnejše ponatise. Predlagam ti , da odpreš temo o čebelarski literaturi.
Komaj čakam tvoje prispevkov o rojenju.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Dec 2012 15:58 Naslov sporočila: knjige o rojenju |
|
|
| tedi je napisal/a: | Jože, katero izdajo ? Original ali kasnejše ponatise. Predlagam ti , da odpreš temo o čebelarski literaturi.
Komaj čakam tvoje prispevkov o rojenju. |
---------------------------------------------------
Imamo en prevod Janšve originalne prve knjige in kritično razmišljanje na temo rojenja čebel. Tudi druga Janševa knjiga ima notri razpravo o rojenju.
Temo o literaturi je možno odpret, ne vem pa če ta še koga drugega zanima.
Verjetno...
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 14 Dec 2012 21:53 Naslov sporočila: Pomembna je vsaka družina posebej |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Oj Tedi, včasih imam občutek, da nekako pozabiš zakaj smo ustanovili ta forum in zakaj se mučimo z njim.
Veš, najverjetnje se nam vsi tisti, ki preživijo čebele bolj kot mi smejejo in si rečejo, pa kaj se gredo tile nadobudneži, saj vendar nimajo pojma. Ves čas se hahljajo nad tem kaj delamo in pišemo tu, a se vedno znova vračajo na ta forum in skrivaj berejo kaj se tu dogaja in občasno kaj komentirajo drugje. Tu se ne upajo, ker je njihov način kako najprej preživeti družine, tako zelo drugačen kot naš. To kar je za njih pravilo je za nas tu prej izjema.
A tu se dogaja in saj zase sem vesel Tedi, da nimamo še kvalitetnih in preverjenih informacij. Te ima Bedek, Saražin, Pislak in ostali veliki čebelarji, ki imajo ogromno čebelarskega znanja. Te ima tudi moj prijatelj Košte, ki čebelari več kot 40let in vsako leto preživi skoraj vse družine.
A meni njihove kvalitetne in preverjene informacije ne zadostujejo. Sebično bom celo napisal, da je njihovo delo potrebno, saj sicer mi ne bi imeli kje kupovati spomladi družin.
Vendar ta forum potrebuje Franke, pa Mihote, pa Mateje, pa Jerneje, pa Markote, pa pa. Potrebuje take, ki jim preverjene informacije a la Fizikalec ne zadostujejo, ker potrebujejo/mo nove.
In ker me kar dobro poznaš vem, da tega kar sem tu zapisal ne boš vzel osebno, ker ni namenjeno tebi, temveč konceptu. Povsem ti pritrjujem v tvojem zapisu, ko napišeš, da si dober. Res pa je tudi, da pogrešam tvoje prispevke ali tvoj preskok od tvojih kvalitetnih in preverjenih informacij
k našim potrebam po drugačno kvalitetnih in preverjenih informacij.
Da pa je v tebi možen preskok od tvojih kvalitenih in preverjenih informacij, k našim potrebam po naših kvalitetnih in preverjenih informacij prisoten, dokazuješ že s tem, ko si tu z nami in vem tudi da boš ostal.
Tedi bodi dobro
Zlatko |
------------------------------
Ukvarjajmo se s čebelami, katere imamo radi in naravo tudi, čeprav je dandanes narava tudi okrnjena tako močno, da vpliva tudi na življenje čebel. Jaz menim, da je poleti največji problem nečista voda, nato se začnejo težave.
Eno trditev sem zapisal, že dolgo tega,da tisti, ki krmi čebele s sladkorjem
sploh ne more vedeti kaj se dogaja s čebelami. Razumem čebelarje, ki trdijo v javnosti, da vedo veliko o čebelarjenju, saj imajo več 100 družin, da je ta trditev za njih pretrda. Operirajo z veliko družinami in njim se izmikajo dejstva še bolj, ker jih druge družine prepričujejo v istem kalupu, saj so vse družine krmljene s sladkorjem.
Njihova trditev je tudi ta, da čebelar, ki nima večjega števila panjev ne more nič dokazovati.
Jaz ne pritrjujem temu. Vsaka čebelna družina je originalna-enkratna, nima primerjave. Vsaka družina ima lastno harmonijo ali je pa nima.
Kakor sem že enkrat omenil znano dejstvo, da pretirana presnova sladkorja vpliva na zdravje čebel, na dovzetnost virusov itd..., je bolj jasno, zakaj ne morejo taki čebelarji opaziti bistvenih in spremenjenih situacij pri čebelah. Šele ko pri vsaj eni družini opusti krmljenje s sladkorjem se začnejo kazati še druge stvari, na katere ni še nikoli pomislil.
Ugotovil sem, da ni tako dobro jemati rojev od teh čebelarjev. Če jih pa že vzamemo, jih moramo nato transformirati v obdobju 3-6 let. Torej brez sladkorja.
Čebelarjenje brez sladkorja je absolutno možno. Tisti, ki bo ali je že izbral to pot, se že sedaj veseli, saj ima najboljši med, kako samo diši in nima konkurence iz komercialnih panjev.
Naj roji in medi!
Jože
Naj roji in medi!
Jože
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 00:42 Naslov sporočila: |
|
|
Jože kot navadno,
Ali boš povedal/napisal recimo, kako ti preživljaš tvoje družine brez sladkorja ali boš le napisal, da je krmljenje brez sladkorja idealno. Jože to na tem forumu že vemo. Ampak jaz bi letos izgubil vse čebele že pozno spomladi, saj zunaj ni bilo nič, veš kaj pomeni Jože nič in ti mi lepo prosim razloži, kako naj bi jaz letos preživel čebele brez dodajanja sladkorja.
Lahko seveda napišeš, shrani si med prejšnjih let in ga čuvaj za primere, če bo naslednje leto slabo, tako boš imel vedno dovolj medu za krmljenje, če medu v naravi ne bo. A tudi tega ne bi imel dovolj, četudi bi vsega iz prejšnjega leta shranil za letos.
Torej Jože, opiši svoj način šestletnega dela s čebelami brez sladkorja in posledično tudi brez varoje, če te prav razumem.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 09:40 Naslov sporočila: Včasih je težko razumet napisano |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Jože kot navadno,
Ali boš povedal/napisal recimo, kako ti preživljaš tvoje družine brez sladkorja ali boš le napisal, da je krmljenje brez sladkorja idealno. Jože to na tem forumu že vemo. Ampak jaz bi letos izgubil vse čebele že pozno spomladi, saj zunaj ni bilo nič, veš kaj pomeni Jože nič in ti mi lepo prosim razloži, kako naj bi jaz letos preživel čebele brez dodajanja sladkorja.
Lahko seveda napišeš, shrani si med prejšnjih let in ga čuvaj za primere, če bo naslednje leto slabo, tako boš imel vedno dovolj medu za krmljenje, če medu v naravi ne bo. A tudi tega ne bi imel dovolj, četudi bi vsega iz prejšnjega leta shranil za letos.
Torej Jože, opiši svoj način šestletnega dela s čebelami brez sladkorja in posledično tudi brez varoje, če te prav razumem.
lp
Zlatko |
------------------------------
Zlatko, da se čebelariti tudi v slabih pašnih razmerah v naravi.
Zgleda da nekateri čebelarji ne dojamejo vsebine. Trdim da je to posledica nestrokovnega pisanja. Zadnja knjiga Čebelarski slovar ni dokončan in si čebelarji ne morejo predočiti vseh pogledov. Čebelarstvo se pri nas uveljavja v obliki turistike in tam je precej površnih navedb. Čebelarstvo ni folklora v prvem planu.
Nisem prvi, ki je napisal, da je v naši deželi tako raznoliko podnebje in vsled tega tudi obnašanje čebel v odvisnosti naravnih danosti. Tu mislim posebno na čebelne paše in medovite rastline.
Ko začnemo čebelariti v določenem kraju, takoj začnemo z manipulacijo čebel, nato krmimo, pa razni čaji...itd.
Čebelna družina v takem primeru se mora stalno prilagajati čebelarju, ne uspe se pa dovolj prilagoditi naravi tistega-dotičnega kraja.
Potem je tu tudi naše slovensko razmišljanje in dojemanje čebel preko AŽ panja, to je tipa panja, ki je zaprtega tipa. Sem že večkrat zapisal, da je to panj določene izvedbe in je tip panja, ne pa sistem. Izraz sistem za panj umetno poveličuje nestvarno bistvo.
Čebelar recimo pripelje čebele v nek kraj, ali se pa priseli, postavi celo čebelnjak ali vikend in nato začne čebelariti z najbolj modernimi komercialnimi variantami. Krmi čebele, ker to sliši in vidi da to počnejo vsi stalni čebelarji dotičnega kraja. Nato začne opažati da ima veliko varoze in ravno tako dela kot delajo vsi drugi. Pred sabo ima samo eno željo, da bo pridelal lastni med....itd.
Veliko čebelarjev se ne zaveda kako pašo v podrobnostih imajo v svoji okolici. Poznajo izdatno pašno rastlinje, drugega pa ne tako natančno in si mislijo, da ob sušnem času ni nobene paše.
Je, vendar v izredni vročini ali sušnem obdobju se rastline obnašajo tudi varčno. Kako je izraz varčno, modra zadeva. Čebele se v naravi obnašajo varčno, ne pretiravajo, niso razsipne, saj se ne ukvarjajo s komercialnostjo medu. Če sem hotel videti rezultate v sušnem času, sem moral nehati manipulirat čebele.
Pa še naprej....V primeru suše ali daljšega obdobja brez dežja, se čebelna družina tudi zna prilagoditi. Nobena čebelna družina ki je krmljena s sladkorjem ni sposobna se kosati z ekstremnimi vremenskimi razmerami. To je pa možno čebelni družini, ki je naravno razvita do maksimuma. Da razvijemo družino do maksimuma traja najmanj 3 leta in še več lahko traja. Taka družina je naravnana, da se prilagaja vsem spremembam v naravi-okolju. Čebela dela vedno na principu minimalnosti, vendar to počne vztrajno-do smrti. Mnogi ne bodo razumeli, kako je tu prisotna minimalnost saj je razvita družina na vrhuncu. Nekateri tega ne bodo verjeli in ne umevajo, da je možno čebelne družine razviti do tega vrhunca samostojno s strani čebel in brez krmljenja. Ko pa enkrat tako družino vidiš v živo ne potrebuješ nobene dodatne razlage. Pozor, pozor! V začetku takim družinam ne smemo odvzeti med prvih 2 let....to je pa za mnoge huda skušnjava......meni ki sem pač takega značaja to ni bilo težko.
Pa še naprej...Kako pa lahko razviješ tako družino v AŽ panju? Ni mogoče, žal, žal ne gre! To je mogoče samo s panji, ki sem jim lahko poljubno veča prostornina: Janšev panj, LR , DB, Warre, ležak panj itd...
Ko pa želimo zraven razvijati čebelno družino na lastnem satju, pa se začnejo kazati neprijetnosti umetnega razvoja čebelarjenja zadnjih 100 let. Napisal sem prvikrat tukaj, v tej skupini, da razmišljam kako bi spreminjal-li sosedove čebele v tem smislu. Verjetno bi, vendar zelo počasi. Roji iz čebelnih družin z uniformiranimi celicami 5.3-5.4 mm so samo deloma naravni roji. Ti se obnesejo čudovito na istih celicah. Če jih pa pustimo samogradnji, jim gre to delo s težavo in bolj počasi......
Torej še o slabih pašah in letinah...............V tem slučaju se močna družina, ki je seveda v popolnem ravnovesju znotraj panja, zna prilagoditi tudi slabi letini, suši in vročini. Zna izkoristiti vsako naravno danost rastlin ki se tudi varčno obnašajo, tako tudi čebele. Na rastline letijo v optimalnem času, saj so na stalnem mestu že dolgo časa in poznajo ritem rastlin tega okolja. Nikoli ne letijo brez osnove ven, saj imajo izvrstne izvidnike, ki jim pravočasno sporočajo kje se nahaja ta in ta rastlina ter kdaj jo je treba obiskat. To je vrhunska harmonija. Take družine ni potrebno dodatno krmit.
Samo slabe družine je treba krmiti z medom. Slabe družine spomladi ne morejo nabrati niti za sproti za lasten razvoj. Zato ni rojenja.
Če k takemu panju pride čebelar, ki ima v mislih panj zaprtega tipa, ne more dojeti, kako je to mogoče. Razlaga si takole; če je to res možno je to samo ena družina na 10000 družin in je zato redkost, ker ima vrhunsko matico. Tak panj je treba odrediti za rednika in mi bo dal veliko dobrih-vrhunskih matic....to je domišljija čebelarjev zaprtega tipa panja.
Naj roji in medi!
Jože
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 09:53 Naslov sporočila: |
|
|
Jože,
Če sem do sedaj v odgovorih na tvoje prispevke kdaj napisal kaj zajedljivega, se ti opravičujem.
To je prispevek, ki ga je moja duša takoj prepoznala.
Jože hvala za ta prispevek in prosim nadaljuj, ne se ustavit.
Sem prepričan, da se bo sedaj razvila dobra debata in boš dobil kup vprašanj.
lp
Zlatko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 10:26 Naslov sporočila: potrebno je študirati Janševo knjigo |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Jože,
Če sem do sedaj v odgovorih na tvoje prispevke kdaj napisal kaj zajedljivega, se ti opravičujem.
To je prispevek, ki ga je moja duša takoj prepoznala.
Jože hvala za ta prispevek in prosim nadaljuj, ne se ustavit.
Sem prepričan, da se bo sedaj razvila dobra debata in boš dobil kup vprašanj.
lp
Zlatko |
--------------------------------
Preveč časa porabim za odgovore in se že vnaprej opravičujem za kak moj pozen odgovor. V živo bi porabili manj časa za razumevanje vsebine.
Janševo knjigo treba študirati ob panjih s čebelami, šele nato razumemo kaj je bistvo. Stare avtorje potrebujemo, da ne zaidemo v nepravi smeri..
Lahko smo veseli, da so vsaj nekaj napisali.
Naj roji in medi!
Jože
Naj roji in medi!
Jože
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 14:10 Naslov sporočila: |
|
|
Jože, lepo si to napisal . zmarsičem se lahko strinjam.
Nekaterih stavkov pa ne razumem.
Še vedno nisi razložil kaj počneš z družino. kako jo razvijaš, da prideš do vrhunca razvoja.
Le tehtnica je zanesljiv znak, koliko je paše in kakšen je donos. Tisti kar mi vidimo na vhodu in si mislimo, da paša je , je mnogokrat samoprevara.
Prosim, poiskusi izbirati bolj razumljive izraze. Lahko nam jih tudi razložiš.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 14:15 Naslov sporočila: |
|
|
A bi nam lahko , napisal po kakšnih kriterijih določiš , da je čebelja družina razvita. koliko naklad(katerih koli) zaseda. In koliko medu je nad družino.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 18:17 Naslov sporočila: kriteriji za razvito družino |
|
|
| tedi je napisal/a: | | A bi nam lahko , napisal po kakšnih kriterijih določiš , da je čebelja družina razvita. koliko naklad(katerih koli) zaseda. In koliko medu je nad družino. |
-------------------
Osnovni kriterij je stalni razvoj družine. Vsaj dve nakladi zalege to je 16 satov zalege...dokler ni družina na dveh nakladah zalege, še zdaleč ni dovolj razvita. Kaj pa če roji? Naj roji!! Pustimo je razviti v drugem letu in nato še v tretjem letu...To je lažje s satnicami, brez satnic pa gre zelo počasi.
Vse to kar razlagam je eksperimentalno, ni komercialni namen v ospredju. Vse komercialno sloni na cukr metodi.
Kasneje je odvzemanje medu igračka, družina z matico je stalno na dve nakladi. Zgoraj so mediščne naklade z razmaknjenimi sati lahko pa tudi z matično mrežo. Če damo gor na plodišče matično mrežo, družina prej izroji. Zgoraj je minimalno v začetku dve mediščni polnakladi, nato so tri, nato štiri in nato pet.....polnaklad. Ko je plodišče polno zalege, šele takrat dodamo dve polnakladi, s satjem, če je to možno. V začetku je to težko. Za medišče bi pa lahko uporabljali tudi 5.4 mm satnice. Jaz delam poskus na dveh panjih popolnoma brez satnic. V enem panju bom pa imel samo plodišča brez satnic, zgoraj pa izdelane satnice 5.4 mm.
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 15 Dec 2012 23:37 Naslov sporočila: |
|
|
Pa še tole---jaz včasih uporabim amitraz kot kadilo. Nikoli ga ne brizgam, pršim po čebelah, samo pokadim. Na papirnati trak dam pet kapljic . Ugotovil sem da je najbolje uporabiti amitraz v koncem julija meseca in nato nič več. Lahko se zgodi, da ga naslednjo spomlad uporabim samo kot kontrolo, ni pa nujno.
Je zapisal Jože. Oprostite nisem še prav spreten pri citiranju.
Jože, kaj je to Amitraz? In kaj pomeni, da ga uporabiš včasih? Meni zgleda tole kar redno.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 12:44 Naslov sporočila: Amitraz |
|
|
| tedi je napisal/a: | Pa še tole---jaz včasih uporabim amitraz kot kadilo. Nikoli ga ne brizgam, pršim po čebelah, samo pokadim. Na papirnati trak dam pet kapljic . Ugotovil sem da je najbolje uporabiti amitraz v koncem julija meseca in nato nič več. Lahko se zgodi, da ga naslednjo spomlad uporabim samo kot kontrolo, ni pa nujno.
Je zapisal Jože. Oprostite nisem še prav spreten pri citiranju.
Jože, kaj je to Amitraz? In kaj pomeni, da ga uporabiš včasih? Meni zgleda tole kar redno. |
-----------------------------------
Pa nič ne zgleda....
Amitraz se je nahajal na trgu pod imenom Mitac. Amitraz je aktivna snov, je insekticid - akaricid.
Po IUPAC vsebuje amitraz ( N.N.-metilbis(2.4ksililiminometil), v litru je 200g te snovi +/- 6%.
Torej kot sem napisal rabim to zelo redko, ko odpade samo 4-6 varoj ne tretiram nič, prepustim čebelam naj same opravijo po svojem instinktu. To uporabljam samo v začetku, ko opazim na podnici več kot 6 varoj. Nikoli ne brizgam te snovi po čebelah, jih ne pršim, samo pokadim. Zakaj jih pokadim? Zato ker je dimljenje čebel že tisočlletja prisotno v čebelarjenju, pri vseh narodih, od Hetitov, Asircev, Egipčanov, Grkov, Indijcev, Rimljanov, Slovanov in Germanov....Metodo kajenja čebel z lističi so iznašli Izraelci, ki so uporabljali take lističe pri zatiranju bolh pri psih, katerim so obesili trak okoli vratu.
Nato so se pa spomnili da bi to metodo lahko uporabili pri čebelah. Papirčki se morajo prethodno še preparirat s posebno snovjo, da samo tle, ne sme goreti.
Da tako kajenje čebel ni nevarno za čebele, nam je največji dokaz bruhanje vulkanov, ki izločajo ogromne količine strupenih plinov, ki se po naravni poti preoblikujejo v nestrupene molekule. Na videu si take vulkanske izbruhe lahko ogledate na afriški celini, recimo v državi Etiopiji in še kje...
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tedi
Pridružen/-a: 24.10. 2011, 20:41
Prispevkov: 1849
Kraj: logatec
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 13:02 Naslov sporočila: |
|
|
Jože hvala za odgovor. Prepričan sem , da si bodo (lahko) uporabniki foruma ustvarili popolnoma drugačno sliko o verodostojnosti tvojih navedb .
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 13:20 Naslov sporočila: |
|
|
Kolega Jože. Ko sem bral vaš zadnji post me je skoraj vrglo s stola.
Amitraz je prepovedano uporabljati že kar nekaj časa. Ampak kakorkoli, pač eksperimentirate.
Ni važen način aplikacije. Naj si bo to dimljenje ali pa aerosol. Amitraz je lipofilno sredstvo za zatiranje varoje, kar pomeni, da pušča ostanke v vosku in posledično tudi v medu. Prepovedan je bil zato, ker je zdravju nevaren. Ne zato, ker bi radi veterinarji nagajali čebelarjem.
Za vse akaricide, ki se uporabljajo in puščajo ostanke v vosku in medu je znanstveno dokazano, da slabijo imunski sistem čebel, ki se razvijajo v takem satju. Pravtako pa vplivajo na to, da se izležene čebele izvalijo lažje in šibkejše.
Govoriti o neškodljivi snovi, ki je povezana z naravo je čisto zavajanje. Seveda pa trenutno brez zatiranja ne gre. Tudi to je potrebno upoštevati in poiskati kompromis. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 14:42 Naslov sporočila: Ni škodljivo |
|
|
| Electric Wizard je napisal/a: | Kolega Jože. Ko sem bral vaš zadnji post me je skoraj vrglo s stola.
Amitraz je prepovedano uporabljati že kar nekaj časa. Ampak kakorkoli, pač eksperimentirate.
Ni važen način aplikacije. Naj si bo to dimljenje ali pa aerosol. Amitraz je lipofilno sredstvo za zatiranje varoje, kar pomeni, da pušča ostanke v vosku in posledično tudi v medu. Prepovedan je bil zato, ker je zdravju nevaren. Ne zato, ker bi radi veterinarji nagajali čebelarjem.
Za vse akaricide, ki se uporabljajo in puščajo ostanke v vosku in medu je znanstveno dokazano, da slabijo imunski sistem čebel, ki se razvijajo v takem satju. Pravtako pa vplivajo na to, da se izležene čebele izvalijo lažje in šibkejše.
Govoriti o neškodljivi snovi, ki je povezana z naravo je čisto zavajanje. Seveda pa trenutno brez zatiranja ne gre. Tudi to je potrebno upoštevati in poiskati kompromis. |
------------------------------------------
Gre za poskuse pri eni družini. Delal sem pokuse tudi brez, popolnoma brez tretiranja z amitrazom. Vse družine so bile izropane. Kapanje je vprašljivo, dimljenje pa ne. To kar navajaš ne drži, dovoljen je v večni evropskih držav, samo Slovenija caplja...kot na veliko področjih.
Amitraz v tej varianti ni škodljiv ne za čebele ne za ljudi. Škodljiv ni zaradi dimljenja, če bi pa šprical ali kapal, to bi bilo škodljivo. Recimo bukova goba je bolj škodljiva kot amitraz.....
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 15:27 Naslov sporočila: |
|
|
Še bolj nevarni so njegovi razpadni produkti.
Če gledamo, da večina čebelarjev "dimi" svoje čebele z amitrazom in kljub temu pride do ostankov v medu (kar pomeni, da jih mora biti v vosku 10 krat več), vaša teorija pade na celi črti. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jože Šimec
Pridružen/-a: 22.11. 2012, 11:18
Prispevkov: 42
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 19:52 Naslov sporočila: Amitraz in čebele |
|
|
| Electric Wizard je napisal/a: | Še bolj nevarni so njegovi razpadni produkti.
Če gledamo, da večina čebelarjev "dimi" svoje čebele z amitrazom in kljub temu pride do ostankov v medu (kar pomeni, da jih mora biti v vosku 10 krat več), vaša teorija pade na celi črti. |
------------------
Kje pa, večina čebelarjev nima tega sredstva. Razpadni produkti v mojem primeru so popolnoma nevtralni, saj redko tretiram in samo poskusno ter tretiram samo z dimljenjem. Poskusno uporabljam samo minimalne količine aktivnega sredstva. Nikoli ne brizgam ali pršim po čebelah z amitrazom. Večina 90% čebelarjev delajo z drugimi sredstvi.
Moja teorija ne bo padla niti na mini črtici kaj šele na celi črti.
Amitraz je dovoljen v večini držav EU.
_________________
Naj ROJI in medi!
Jože |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Electric Wizard
Pridružen/-a: 14.12. 2012, 21:46
Prispevkov: 90
|
| Objavljeno: 16 Dec 2012 20:51 Naslov sporočila: |
|
|
Ja no vsak po svoje, zaradi mene lahko dimite nimam nič proti, dokler ne prodajate medu. Očitno pa si zatiskate oči.
Kdor je bil že na kakšni strokovni ekskurziji na Madžarskem ali pa Srbiji ve o čem govorim. Ko je bil obvezen postanek v trgovinah z zdravili, kjer se stanovski kolegi oskrbijo z materialom kot, da je to zadnja serija.
Sem bil dvakrat, enkrat na Madžarskem in enkrat v Srbiji, ko so čebelarji imeli v denarnici po 1000 eurov za amitraz  . Toliko ne porabiš za sladoled ali sendvič in kakšno pijačo s prijatelji ali ženo. To so nore količine, ki se tako pripeljejo čez mejo.
Edina merodajna informacija ali pušča ostanke ali ne je edino kemijska analiza. Rezultati teh analiz pa so v povprečju porazni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
