Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

klopotec · Objavljeno: 18 Nov 2013 07:14 Naslov sporočila:

Malo je zakomplicirano postalo vse skupaj.

Kaj misliš pod neprekinjeno satje skozi pet naklad? To pri mojem panjčku pomeni 10 klasičnih Warre naklad, kar v višino brez kape in strehe meri 210 cm in vsega skupaj 40 Gerstungovih (AŽ) satov.
V praksi si tega ne predstavljam, ali te pa Peter ne razumem.

Za plodišče si v dobrih pašah predstavljam dve nakladi s skupno višino 84 cm, zgoraj pa mediščne naklade visoke 21 cm. Tako bi plodišče imelo16 satov.
Ali pa ena plodiščna naklada z 8 sati in zgoraj mediščne 21 cm.
Potem pa z luknjami za vhode več ni takih težav.

No, nekaj malega pa že vemo. Malo več zaupanja v sebe Very Happy

lakotnyk · Objavljeno: 20 Nov 2013 21:02 Naslov sporočila:

"vem, da nič ne vem" - to mi je večkrat rekel moj deda. Very Happy

drugače pa pod neprekinjenim satjem skozi pet naklad mislim točno to kar sem rekel.
saj se spomniš tistih japonskih panjev? satje brez okvirjev.

Ampak vsekakor sem spraševal hipotetično, kar sem tudi napisal. kje (na kateri nakladi) bi pri takem satju moralo biti žrelo.

tole bom dodal.

klopotec · Objavljeno: 21 Nov 2013 06:59 Naslov sporočila:

Se opravičujem Peter, bil sem z mislimi nekako v teh visokih naklada (IB, IB nukleus, moj globoki Warre). Vse so to višje naklade od klasičnega Warre, vse so to tudi variante s premičnim satjem, zato me je očitno malo zmedlo to neprekinjeno satje.
Če bi imel zloženih 5 Warre baklad ala Mituro /včasih sem se zelo ogreval za to, ampak zdaj je to mimo), bi imel vhode zvrtane na vsaki nakladi, potem pa bi jih odpiral in zapiral glede na stanje razvoja družine in na pašne razmere. In opazoval kaj je bolje.
Če bi imel izgrajeno družino, močno pašo in pet naklad, potem bi takole na pamet rečeno imel odprt vhod na drugi in četrti nakladi.

Tisto o ženskih možganih bom preslišal. Čeprav bi to lahko po mojih merilih vzel kot kompliment. Ampak ti si me na ta način hotel označiti kot tepčka s predolgo lajtngo.
Zaradi želje po dobrem vzdušju pa te prosim, da se takšnih označb v bodoče vzdržiš.

lakotnyk · Objavljeno: 21 Nov 2013 11:13 Naslov sporočila:

ma nisem hotel rečt da imaš predolgo lajtngo, niti te nisem hotel označit za tepčka, samo da razumeš ponavadi ravno obratno. ampak ja imaš prav ne bi smel tega napisat/rečt.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 29 Nov 2013 15:58 Naslov sporočila:

Danes sem vseh 6 družin tretiral s kapanjem OK. Z nekja slabe vesti zaradi tega, ker bi zelo verjetno preživele tudi brez tega tretiranja.
Ker pa nimam strategija za zgodaj spomladno lovlenje varoj nisem žele nič tvegati. Čeprav je možno da sem ravno s tem tretiranjem poškodoval kakšno matico. Težko je bit pameten če nimaš izkušenj, ampak nekaj je pač treba naredit.
V GW jih skoraj nisem videl čebel, ker so čisto spodaj sem jih pa čisto konkretno zaslišal po ulicah ko je igla prišla do njih. V obeh so na šestih ulicah.
Gj sem najprej pogledal od spodaj in se jih je skozi globoko podnico lepo videlo na šestih, sedmih ulicah, grupirane proti spredni strani panja, na južno stran.
Prvi koš zgleda takole

Drugi takole

Tretjega nisem slikal je pa enak kot drugi.

Dan je bil prekrasen, ponoči je bilo zelo mrzlo v času operacije pa je bilo ene 5 ali 6 stopinj. Čebele se niso preveč vznemirile, so pa iz košev pozneje nekaj časa izletale, iz ta pravih panjev pa skoraj nič.
Malo prej sem jih šel poslušat in še kar šumijo, ampak mislim da se bodo umirile, ponoči še ne bo hudi mraz in se bodo že poštimale nazaj.

Kar me je presenetilo pa je to, da so koši kar občutno lažji. Res je, da je precej manj čebel in je tu že verjetno do dveh kil minusa, ampak imam občutek da so kar porabile hrane. Letos je nedotika očitno čist zatajila, sploh pa osat. Sem ga polomil, da nisem danes košev stehtal, ko sem jih že imel v rokah. Napaka. Morda me je pa občutek teže prevaral.

Zanima me a pozimi ko bo kak izletni dan, lahko brez škode narahlo dvignem koš in ga stehtam?

Zdaj pa je za to koledarsko leto vse dokončano. Upam da sem storil kar je bilo v moji moči. Zdaj je vse na čebelah.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 02 Dec 2013 15:33 Naslov sporočila:

Čudi me, da je toliko čebel na spodnjem delu satja.

Morda sta jih res temperatura in sonce zvabila dol, na plano.
Sicer bi pričakoval, da so višje med satjem.

No, na slikah pa se ne vidi, do kje seže zaloga medu in če je zelo nizko dol po satju, potem so najbrž uporabile edini prazen prostor, da oblikujejo gručo (ki pa je v prvem košu precej 'razsuta') .

Kaj si ti opazil, Istok ?

klopotec · Objavljeno: 02 Dec 2013 15:54 Naslov sporočila:

Tudi mene je začudilo da so tako nizko. Ampak tudi v ta pravih panjih so nizko spodaj.
Razlogov pa ne poznam. Očitno ne gredo gor kjer je hrana.
Bomo videli kaj bo prinesla prava zima. Za zdaj je še ni bilo.
Malo sem posviral, ker sem slikal s preveč odprto zaslonko in nimam ostrine po celi sliki. Slikal pa sem za to, da bi pogledal, če vidim kakšno varojo na čebelah in kakšna majo krila. Eno in drugo za zdaj zgleda v redu. Nekaj bo oksalna vrgla dol. Spomladi bom pa takoj vstavil Argus v te koše.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 03 Dec 2013 09:52 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 03 Dec 2013 16:06 Naslov sporočila:

Kolikor čitam je oksalna učinkovita, nikoli pa ne polovi vse varoje.
Argus ne deluje na pokrito zalego, očitno pa jo uspešno lovi takrat ko pride iz celic na plano. Ker varoje so padale dol tudi poleti in v zgodnji jeseni, ko je bila v panjih še zalega.
Spomladi je v panjih malo varoje, no naj bi je bilo malo, ampak vsaka ki se jo eliminira spomladi je zelo pomembna za končni jesenski rezultat.
Slabih stranskih učinkov Argusa nisem opazil. Zagotovo da so, ampak v tej fazi v nje pač privolim, ker želim čimveč družin za poznejše poskuse.

Ampak pomlad je še daleč.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 04 Dec 2013 09:42 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 02 Jan 2014 18:11 Naslov sporočila:

Pred par dnevi sem snel protidežne plaščke iz patopropustne folije in na dveh koših nekje na sredini našel nekaj bele plesni. Na delih kjer je bila plesen je bila stena malo mehkejša.
Očitno ta folija ni glih idelana. Zdaj vsak dan ob lepem vremenu plaščke sname in omogočim vetru da jih suši.

Večji problem pa je, da te moje pletare vlečejo nase vlago iz lesenih podnic in so vedno mokre do višine tam ene sede osem cm.
Zato zdaj pripravljam pokrit prostor za bodoče koše.

Bom jutri malo poslikal, da bo bolj jasno.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 04 Jan 2014 08:51 Naslov sporočila:

Včeraj sem bil na tesnem s časom pa nisem uspel slikat.
Okoli poldneva sem šel snet plaščke iz košev, da se sušijo.
In vidim da čebele na veliko nosijo CP. Gotovo je leskov, ker drugega zdaj ne more biti, pa tudi po barvi se vidi.
In bili so konkretni koški.
Skoraj gotovo je v panjih že novo leglo in zdaj bo treba biti zelo pazljiv, da ne zmanjka hrane. Napovedani so toli dnevi in če bodo matice zalegale zna biti poraba zelo velika in bodo zaloge zmanjkale.

Pogače? Mogoče bi levstek odprl eno temo in napisal svoj način izdelave pogač?

Zanima me ali tido drugje čebele nosijo CP v teh dneh?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

levstek008 · Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46 Prispevkov: 265

Pr men je tako obupno vreme da ni da bi pisal....Sej na veliko izletajo če je lepo vreme, ma nisem še opazil da zbirajo CP.

tedi · Objavljeno: 04 Jan 2014 12:12 Naslov sporočila:

Pojdi do leske in preveri. Težko verjamem , da leska v tem trenutku cveti.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 06 Jan 2014 19:48 Naslov sporočila:

Leska zdaj cveti, ampak sem cvetove na mojih leskah, križancih, otresel in CP ni odpadal, ni se pokadilo od njih.

So pa v en koš precej prinašale takšen CP

Za ta koš sem skoraj siguren da ima zalego in ga bom moral pozorno spremljati glede hrane.
V druge koše in panje niso prinašale skoraj nič. V tale koš pa sta dve prinesle rdeč CP in nimam pojma od kod bi to bilo. S kakšne rastline. Ima kdo kako idejo?

Na vhodu tega GWja je bilo pa živahno ampak nobenega CP

Doživel pa sem tudi neprijetno presenečenje. Na GJ panju sem našel odprta vratca visoke podnice v zraku pa ogromno čebel. Pred dvema dnevoma sem odvil tista dva zapaha in probal vratca snet pa ni šlo, ker so se očitno od zračne vlage napila. Očitno je tudi da sem vijaka zapaha pozabil zapret. Verjetno je potem močan sunek vetra skozi vhod ta vratca odprl. Ampak jim ni bilo hudega, prehladit se zdaj v panju tudi nima kaj in mislim da je vse skupaj brez posledic.

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 06 Jan 2014 20:04 Naslov sporočila:

Na tej sliki se rdeč CP bolje vidi

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 07 Jan 2014 09:05 Naslov sporočila:

Za ta rdeč cvetni prah pa bi si skoraj upal trditi, da ni z leske - vsaj ne s take, ki raste pri nas.
Je bolj rjavo rumene barve ....

tedi · Objavljeno: 08 Jan 2014 21:05 Naslov sporočila:

Istok, prav si imel. Danes sem v Lj. v Vevčah videl eno lesko, ki je imela zelo dolge in odprte mačice. Rumen c.p. je gotovo leskov. Za oranžnega pa se mi ne sanja od katere rastline bi izviral. Amorfa ima c.p. takšne barve.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

klopotec · Objavljeno: 09 Jan 2014 07:15 Naslov sporočila:

Ja, amorfa ima res tak CP, ampak zdaj je ni.
Nič mi ne pride na misel kaj bi to lahko bilo. Kakšna resa morda, ki jih majo ljudje na gredah?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 09 Jan 2014 08:43 Naslov sporočila:

Iz rese je bledo umazano bele barve - vsaj iz tiste, ki pri nas raste v naravi.

Morda ima kdo na balkonu še kakšno cvetočo pelargonijo. Pri nas so bile še novembra 'žive' in čebele so na njih nabirale CP podobne barve.

Te fotografije sem posnel predlani 11. marca.

lakotnyk · Objavljeno: 09 Jan 2014 18:57 Naslov sporočila:

po barvi peloda bi bla lahko hruška? samo časovno ne gre...
al pa jelša, te že cvetijo februarja sicer, sam barva ni lih taprava.

al pa kšne divje češnje?
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

lakotnyk · Objavljeno: 09 Jan 2014 19:04 Naslov sporočila:

v glavnem

v taki barvi in v takem času (z mal pomoči pretoplega vremena) lahko cvetijo sledeče reči.

http://en.wikipedia.org/wiki/Prunus_spinosa
http://en.wikipedia.org/wiki/Ulex_europaeus
http://en.wikipedia.org/wiki/Lamium_purpureum
http://sl.wikipedia.org/wiki/Navadna_tisa
kšni krokusi
http://en.wikipedia.org/wiki/Galanthus

še kej sem mogoče spustil... Razz

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

klopotec · Objavljeno: 18 Jan 2014 21:02 Naslov sporočila:

Danes sem stehtal moje tri koše.

Topel dan, čebele iz košev izletavale zelo intenzivno, v enega pa že dalj časa intenzivno nosijo CP. Danes je to bilo še posebej izrazito. Gre za koš, v katerem je potomka čebel, ki bodo letos tretje leto gradile naravno satje.

Ta koš sem dohranil dokončno 9.9.2013. Takrat je tehtal 11.670 kg. Decembra in dane sem mu zamenjal podnico in je bilo na njej zanemraljivo malo mrtvic.
Danes sem ga stehtal in je težak 12.450 kg ali skoraj eni kilo več.
Od spodaj sem pogledal koš in je pol čebel kot poleti. Satovja se ne vidi.

Druga dva koša, oziroma čebele iz drugih dveh košev so nosile mnogo mnogo manj CP. Intenzivneje sta ga ti dve družini začeli nositi danes. In oba sta izgubila na teži, eda za eno kilo, druga pa 3 kg.

Zanimajo me vaša mnenja, od kod povečana teža prve družine.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Zlatko H · Objavljeno: 18 Jan 2014 23:11 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 19 Jan 2014 07:34 Naslov sporočila:

sem tudi pomislil, da so morda kje ropale.?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 19 Jan 2014 13:25 Naslov sporočila:

Danes je zunaj toplo, ampak so plohe vmes. Iz košev kljub temu precej letijo in prinašajo CP, ampak so koški manj polni.
Trudijo se in upam da jih plohe ne ovirajo preveč.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Marko · Objavljeno: 20 Jan 2014 08:26 Naslov sporočila:

klopotec · Objavljeno: 20 Jan 2014 08:48 Naslov sporočila:

Res je 9.9. prezgodaj za dokončno tehtanje.

Sem pa vprašal Miloša in mi je odgovoril tako poučno in v svojem lepem slogu, da bom kar njegov tekst tu prilepil. Enkrat sem ga že vprašal če lahko in nima nič proti. Če kak izraz komu ne bo jasen, pa naj vpraša.
Torej Miloš Milosavljevič misli takole:

"Pčela ne bi bila toliko zanimljiva i draga da skoro svakodnevno pčelara ne tera da menja raspoloženje. Eto danas po čitanju tvog izveštaja ja se zadovoljno osećam. Jer tvoj izveštaj govori da su dobro pažena pčelinja društva zdrava, jaka, da kipte od snage u ovo doba godine i da nemaju osnova priče da je došao kraj ovoj populaciji krilatih insekata.
Vidim da si ti tvoju pčelu smestio u vrškaru i sa pažnjom si se ophodio prema njoj.
Baš kao što sam i ja sa mojim pčelama tokom jesenjih meseci. I isto skoro kao i ti prihranu završio oko 18 septembra.
I ja bi izdvojio jedno pčelinje društvo koje bi uporedio sa tom tvojom vrškarom. To je pčelinje društvo smešteno u LR košnici i tu negde oko polovine septembra, merenjem na onu nemačku pomičnu vagu, od pozadi, imala je sasvim dovoljne količine hrane. Baš kao i sva ostala pčelinja društva smeštena u LR košnicama.
Zašto sam ovo društvo izdvoijo od ostalih i hoću da ga analiziram uz tu tvoju vrškaru u kojoj se nešto dešavalo pa ti, normalno neke stvari kod nje nisu jasne.
Za razliku od tvoje košnice, ova moja LR-ka, ostala bez grama hrane unutar plodišta i to nedočekavši kraj zadnjeg meseca prethodne godine.
Moćna je to pčelinja zajednica bila. Skoro sedam punih ulica gusto zbijenih pčela u klubetu, uginulih negde pri kraju decembra meseca.
E sada tebi prijatelju moj nije jasno otkuda u košnici više hrane nego kada si merio, a kod mene nema ni grama onoliko dodate hrane i to na samom ulazu u zimski period.
Moram još po nešto da kažem za ovo moje društvo u LR košnici a koje je važno da se opredelimo za pravi uzrok uginuća pčela u ovoj mojoj košnici, odnosno naći pravi odgovor šta se desilo sa ne malo ostavljenom količinom, ove godine vrlo kvalitetne pčelinje hrane.
Matica je zamenjena krajem jula meseca i nađena je u uginulim pčelama, u samom centru klubeta sa jasnim crvenim obeležjem na leđima.
U unutrašnjost izvrnutog krova te moje košnice istresao sam sve uginule pčele uz male poteškoće sa izbacivanjem onih pčela koje su u trenutku umiranja zauzimale prazne otvore plodišnog saća. Mogu ti reći dragi moj Istok skoro sam napunio šupljinu krova sa tako istrešenom pčelom.
Pregledom podnice, leta, tela i ramova košnice ni jedan jedini znak grabeži nije ostavljen.
Pa otkuda onda da tako snažna pčelinja zajednica ostane na samom početku perioda prezimljavanja, bez trunke hrane?
Ili u tvom slučaju otkuda u košnici više hrane polovinom zime nego li pri ulasku u samu zimu.
I setim se.
Početkom novembra meseca, odmah posle neke slabe kišice, kada je temperatura napokon pala ispod pet stepeni, Duška i ja smo odradili zaštitu pčela oksalnom kiselinom. Tom prilikom jedna LR košnica nije imala pčela u svom plodištu, gornjem telu, telu koje je uvek ispod same poklopne daske. Da bi došao do pčela morao sam da skinem gornje telo. Međutim ono je bilo krcato puno meda, a pčele u drugom, donjem telu su negde po sredini samog tela, ispod velikih venaca meda u njemu.
Čudo neviđeno, konstatovasmo Duška i ja, ali zbog hladnih dana nismo uspeli da išta kod tog društva uradimo i ono je na veliki rizik ostavljeno tako da zimuje.
To zapažanje je notirano u sveskama, knjigama evidencije o pčelinjim društvima i ta potsećanja su nam pomogla da gore opisanu enigmu rezrešimo.
Naime mi završetkom procesa obezbeđenja pčelinjih društava za uspešno prezimljavanje, odlazimo na zasluženi godišnji odmor u daleki, moj Ulcinj i ostavljamo pčele same u toj našoj Golobrdskoj đzungli.
Oktobar suv, topao, ali bez imalo bilo koje pčelinje paše. Pčele zaludne pa po celi dan provode u traženju još po koju crkavicu, nešto slatko što bi poslužilo da se bar pojede u toku dana a da se ne troše rezerve.
Pčele i to one koje su pri kraju svog radnog veka, majstorski otkrivaju mirise koji dolaze iz svake košnice smeštene u njihovom krugu letenja.
Retko jeste, ali postoje pčelinja društva koja se po mirisima, feromonima koje njihove matice izlučuju identične i takve pčele nisu u stanju da se na ulazima prepoznaju.
Tako se desilo da su pčele koje smo tretiranjem zatekli u donjem delu tela LR košnice, pronašle moju jadnicu iz košnice o kojoj pišem i nesmetano su u jednoj nekarakterističnoj i svima nama pčelarima poznato kao grabež, odnele su znatne količine meda u svoju košnicu. Ta tiha grabež je teško uočljiva za pčelara bez većeg iskustva i ona se u veliko razlikuje od one klasične grabeži kada pčele koje grabe prvo što treba da urade kod košnice koju grabe, ubijanje njihove majke, matice.
Ovde nema borbe i ništa se od zatvorene hrane ne dira. Ali otvorena hrana, bez obzira na stadium obrade bude svakodnevno odnošena. Pčele iz grabljene košnice preko noći otvaraju medne poklopčiće i tako otvorenu hranu prenose u blizinu legla, ali tuđica u ranim jutarnjim satima to pokupi i odnese u svoju košnicu.
Da smo bili prisutni u to vreme takva dešavanja se lako primete, jer aktivnost ta dva društva u bezpašno doba godine izuzetno upada u oko iukusnog pčelara.
U takvim slučajevima promena mesta tim društvima garantovano zaustavlja pljačku.
Tvoje snažno pčelinje društvo, takođe je moglo da bude loše sreće te da naleti u kasnim, a toplim danima oktobra, novembra, pa i znatan deo decembra i da neko slabo društvo u okolini opljačka, što ne mislim da se desilo.
Bliže mi je i prihvatljivija mi je varijanta da si ti tu tvoju vrškaru malo veću pleo i da si je ti onako muški i kvalitetno omazao sa dobrom i poroznom balegom.
A snažna pčelinja zajednica u toku zime stvara ogromne količine vodene pare, kao posledica življenja i disanja u njoj, a ta vlaga je natopila tvoju oplatu vrškare, balegu koja i jeste najbolja materija za zaštitu pčela u košnicama.
Čak tokom zime dobra suva balega zna da primi i preko pet kg vode u svoje pore.

Inače šta bi ti preporučio da radiš sa tom tvojom pčelom u vrškari koja već dve godine gradi saće bez satnih osnova ( otkud pčelama satne osnove u vrškarama), sem što ih treba posmatrati, po mogućstvu svakodnevno. Ali poizdalje, ne bliže od min. dva metra. Ne treba ih dirati niti se brinuti šta da im se dade. Pčele znaju. I njima treba isključivo postaviti u samoj njihovoj blizini jednu crvenu laku kugicu da se na vetru klati tamo amo. Da pčelari ljubomorni od viđenog na kuglici izgube urokljive oči pa da od zavisti punu tamo negde kada se udalje od tvoje vrednice.
A tvoja vrednica, tako zaštićena, će, ako Bog da, pustiti prvaka, tamo negde krajem aprila, ili početkom maja.
I nemoj se ljutiti što ti želim da taj prvak opet useliš u tvojih ruku delo, novu vrškaru, pa da tamo početkom jula dobiješ parojak, sličan onom što te je prošle godine činio veselim i srećnim majstorom, pčelarom.
Samo nastavi tako uspešno da se zabavljaš u radu sa tako zahvalnim i umilnim bićima."

Moj komentar bi bil odveč.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

klopotec · Objavljeno: 20 Jan 2014 13:23 Naslov sporočila:

Danes čebele lepo izkoriščajo topel dan in cvetenje leske. Ta čebelji kruh bodo zdaj zelo rabile.

Tale se mi je vsedla na rokav in malo odpočila.

_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli