 |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU
Iskanja ne-kemičnih pristopov v čebelarjenju; FORUM ZA ZBIRANJE KVALITETNIH INFORMACIJ O POTEH K ZDRAVI ČEBELI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
 Objavljeno: 21 Jun 2015 15:43 Naslov sporočila: |
 |
|
Krpa zgoraj. Nad njo pride še ena krpa nad katero so oblanci. Tako so nad čebelami, ki so pri meni, tudi do tri krpe. Ja, čebele jih zapropolizirajo.
Ko čebelar po posegu krpe pokrije, lahko stisne kakšno čebelo. Žal se to dogaja. Ob dovoljšnji previdnosti pa je tega relativno malo.
So pa po drugi strani klimatske razmere po mojih opažanjih v panju v takem režimu dobre. Nisem imel problemov z vlago, plesnijo ali čim drugem.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 21 Jun 2015 17:49 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | Mene to zanima v kontekstu trditev, ali ugotovitev, da varoja gre v zalego šele v času cvetenja jablan, do tedaj pa je na čebelah.
Tako bi z tretiranjem (kakršnim koli) pred cvetenjem jablan, odpravili tisto varojo, ki je bila v panjih čez zimo. Ali pa recimo pride v panje spomladi od drugod (zašle čebele ali kaj podobnega).
Zato te prosim da ob priliki pogledaš, kdaj si tretiral.
Zdi se mi, da bi to lahko držalo in je to koristna ugotovitev. Če seveda drži. |
Recimo, da "gre" varoja res zalegati v pokrivajočo čebeljo zalego spomladi šele v času cvetenja jablan. Nekoliko pozno so to odkrili raziskovalni inštituti, če gre njim pripisati to ugotovitev?!
Res je to pomembno pri enkratnem tretiranju na "šok" način, ko se uniči varojo, ki je trenutno zunaj pokritih celic.
Pri enkratnih tretiranjih s sredstvi , ki imajo podaljšano učinkovitost (okoli mesec dni), pa ni tako pomembno, kje je ta čas varoja - v mesecu dni bo enkret sigurno zunaj pokritih celic!
Torej v tem zadnjem primeru ni pomebno cvetenje jablan. Sploh pa bom jaz lahko razbral iz mojih zapiskov le to, kdaj sem na ta "podaljšani" način tretiral moje čebelje družine. Kdaj so pri meni na vrtu zacvetele jablane, pa nimam zabeleženo.
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 21 Jun 2015 18:34 Naslov sporočila: |
|
|
Marjan, katera so to sredstva, ki imajo podaljšano učinkovanje (mesec dni).
Ogromno je še neodkritih stvari v zvezi s čebelami. Kar niti ni tako slabo 
To je res, da bo enkrat varoja prišla iz celice in da jo takrat lahko eliminiraš.
Bolje pa jih je eliminirati, ko še ne hodijo v celice. Ker vedno ko gredo not, jih ven pride mnogo več.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 21 Jun 2015 21:15 Naslov sporočila: |
|
|
Tole je pa že znanstvena razprava. Jaz se od te umikam. Sem zadovoljen, da ne vidim varoj in to mi zadošča.
Samo še to. Splošno znano: Sredstva proti varoji z podaljšanim učinkovanjem so vse "palčice" (trakovi listi...)= nanosi ali prepojenost nosilcev teh sredstev. ki jih je in jih še ponuja naša čebelarska veterina, pa še kdo drug = "saj je neodkritih stvari v zvezi s čebelami ogromno..."
Hvala bogu!
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 21 Jun 2015 23:23 Naslov sporočila: |
|
|
Nimamo vsi te sreče, da ne vidimo varoje.
Francelj menda res ni videl varoje, je pa kar naprej kupoval čebele.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 22 Jun 2015 07:02 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | | ...Francelj menda res ni videl varoje, je pa kar naprej kupoval čebele. |
Ker se Francel ne pogovarja več po naše, bom namesto njega komentiral gornje posmeške.
Odkrito (mi) je odgovoril tudi na moje čudenje o možnem "uvažanju" varoj s priložnostnimi nakupi nadomestnih čebeljih družin, če mu je kakšna v njegovih krutih zimskih razmerah umrla.
Rekel je, da njemu varoje pač ne delajo nobenih težav pri čebelah, ne glede nato, če katero "uvozi".
Spomnim naj, da nekaj podobnega trdijo, - ali se dogaja - tudi pri drugih vzornikih in avtorjih nekemijskih, samoobrabnih protivaroznih metod! Pač pri njih varoja ne dela težav, četudi je prisotna in četudi nič ne ukrepajo proti njej.
Blagor njim, a ne?
Mi smo vsi še daleč od tega! Samo če ukrepamo (tretiramo, ali drugače maltretiramo čebele) jih za silo rešujemo. Kljub posnemanju njihovih metod. Smo še globoko v "prehodnem obdobju". Žal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 22 Jun 2015 07:34 Naslov sporočila: |
|
|
| MarjanD je napisal/a: | | klopotec je napisal/a: | | ...Francelj menda res ni videl varoje, je pa kar naprej kupoval čebele. |
Ker se Francel ne pogovarja več po naše, bom namesto njega komentiral gornje posmeške.
Odkrito (mi) je odgovoril tudi na moje čudenje o možnem "uvažanju" varoj s priložnostnimi nakupi nadomestnih čebeljih družin, če mu je kakšna v njegovih krutih zimskih razmerah umrla.
Rekel je, da njemu varoje pač ne delajo nobenih težav pri čebelah, ne glede nato, če katero "uvozi".
Spomnim naj, da nekaj podobnega trdijo, - ali se dogaja - tudi pri drugih vzornikih in avtorjih nekemijskih, samoobrabnih protivaroznih metod! Pač pri njih varoja ne dela težav, četudi je prisotna in četudi nič ne ukrepajo proti njej.
Blagor njim, a ne?
Mi smo vsi še daleč od tega! Samo če ukrepamo (tretiramo, ali drugače maltretiramo čebele) jih za silo rešujemo. Kljub posnemanju njihovih metod. Smo še globoko v "prehodnem obdobju". Žal. |
Da ne bi kdo mislil, da je šlo za posmeh. Šlo je za nasmeh.
Ja, lahko verjamem Francu, ampak meni ne pomaga nič, če mi nekdo pove, da njemu varoje ne delajo težav. Meni jih delajo.
Posnemanje tistih, ki jim uspeva pa pri meni ni palilo izključno po moji krivdi.
Najprej sem zgubljal čas z enim eksperimentatorjem, ki je eksperimentiral na meni.
Potem pa sem slabo posnemal uspešne, delal malo po njihovem, malo sam nekaj mutil in na koncu ni ispadlo nič uspešnega.
Zdaj sem na blagi varianti kislin.
Marjan, praviš, da je to nevarno za čebele in čebelarja. Ti prikimam. Za čebelarja mislim da ni posebej nevarno, če se zaščiti. Zaščita za nos in oči in bi moralo biti varno. Za čebele pa ni prijetno gotovo. Vendar zanje tudi ni prijetno, ko jih varoja izmozga počasi in na koncu v celoti uniči.
Nevarna pa so tudi sredstva z dolgotrajnim delovanjem, palčke trakci in podobno, prepojeni z amitrazom, kumafosom... Morda še bolj in bolj dolgoročno.
Ampak debate o tem, kaj je bolj in kaj je manj...... niso ravno produktivne.
Pomebno je da ne pademo v logiko, da je to kar sami naredimo, uporabimo, sprejemljivo samo zato, ker mi to uporabimo, naredimo.
Zato se je dobro o tem pogovarjati.
Iz tega vidika mi je zelo zanimivo dejstvo, (če je res dejstvo ), da varoja spomladi relativno pozno gre v zalego.
Mislim, da me razumeš.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MarjanD
Pridružen/-a: 28.07. 2014, 07:42
Prispevkov: 541
Kraj: Ljubljana, čebelnjak na Bledu
|
| Objavljeno: 22 Jun 2015 09:34 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | | Mislim, da me razumeš. |
Dragi Istok, dobro te razumem!
Žal mi je, da po tvojem lastnem priznanju, ne posnemaš dosledno metod(e) vzornika - vzornikov, ki jim po njihovih trditvah uspeva trajno doseči pri vseh njihovih čebeljih družinah njihovo samoobrambo pred pogubnimi učinki varoj.
O tem splošnem pojavu (praksi) sem že večkrat pisal in obžaloval. Saj poznamo tisti Francelnov priljubljeni star izrek: "Vsak po svoje..." Tudi zato ne pridemo nikamor! Kar tam smo, kjer so vsi. Eksperimentiramo, tretiramo in maltretiramo - čebele in tudi sebe.
LP! Marjan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 24 Jun 2015 09:03 Naslov sporočila: |
|
|
Enega narejenca imam na globokih satih pa ima bolj malo hrane.
Zdaj me nekaj časa ne bo. Mam med na malih satih in bi na vrh dal en nizki okvirček in povrh satov dal ta mali sat, v ležečem položaju.
Bi ti bilo v redu?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Jun 2015 18:45 Naslov sporočila: |
|
|
To zgoraj sem vprašal zato, ker sem imel pomislek, da bi lahko, ko bodo čebele odpirale medene celice, med kapljal nanje in potem....rop.
Pa sem kar mali sat zvezal v globoki okvir in bom jutri dal narejencu, ki ima malo izletnih čebel, da ne bi gladoval, ko me nekaj časa ne bo.
Tak da ne bo nobenih problemov.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Jun 2015 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
25.6.2015 TRETIRANJE - DRUGIČ
Vse družine, ki sem jih tretiral 21.6. sem danes tretiral drugič.
Pogledal sem še eno družino, ki ni rojila in je bila zabasana z vsem.
Dodal sem ji eno naklado z nekaj zgrajenimi sati, nekaj delno zgrajenimi in ostanek SO.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 25 Jun 2015 19:34 Naslov sporočila: |
|
|
Istok prebral sem tisti post, ki govori kdaj spomladi gre varoja v zalego, na drugem forumu. Zgleda da bo res to držalo, saj je to pisal kompetenten čebelar.
To je res uporaben podatek.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 25 Jun 2015 20:20 Naslov sporočila: |
|
|
Lahko poveš, kje si to bral?
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 26 Jun 2015 07:22 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim, da si odlično poskrbel zanje in boš svoj 'dopust' lahko - kar se čebel tiče, povsem mirno preživel.
Lepo se imej(te).
P.S.
Zdaj sem prebral še tisto o pašah pri tebi (ajda, buče).
Lahko bi preživele tudi brez dodatnega sata  .
Ej, rojen si na srečnem kraju. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 26 Jun 2015 07:54 Naslov sporočila: |
|
|
| klopotec je napisal/a: | | Lahko poveš, kje si to bral? |
Gre za citat v temi Varoa 2014 na Sposu, kjer si tudi ti postavil vprašanje, v katerem Pčelarju je opisan ta fenomen. Tam Rodoljub navaja tudi vire raziskav, od koder je črpal informacije.
Naslednje leto bom jaz to upošteval pri prvem spomladanskem tretiranju.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 26 Jun 2015 08:05 Naslov sporočila: |
|
|
Dopust bo bolj kratek. Malo Logarska, malo Izola in nazaj domov, ker bodo druge obveznosti.
Satek medu bo za enega narejenca, ki je bil narejen po pobeglem roju in ima malo izletnic. Narejenec narejen doma. Zdaj ga grem vstavit.
Zdaj sem prišel od ajde. Prekrasno brnijo. Ajda je na začetku cvetenja in bo to še kar nekaj časa.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 26 Jun 2015 10:31 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja, letos je to zgodnje obdobje (pomladna setev) za medenje ajde kar primerno, saj so jutra in dopoldnevi hladni, veliko je rose ... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 26 Jun 2015 10:43 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | | Gre za citat v temi Varoa 2014 na Sposu, |
Firbec me je matral in sem šel pogledat, zdaj pa delim z vami:
...................................................
Dokazano je, i Pčelar je o tome pisao, da varoa ne ulazi u prvo leglo u proleće, tj. tokom zime pošto leglo kreće krajem decembra / početkom januara, već čeka prvu obilniju polensku pašu!
Karakov (1985) sa Poljoprivrednog instituta u Odesi, dokazao je da varoa počinje da ulazi u leglo tek kada tamo počne cvetanje krušaka, topola i višanja...
To potvrđuje i Pilecka (1988), koji tvrdi da je pčelinje leglo u februaru itekako zdravo (čisto od varoe), jer je napadnuto samo 0,8% zatvorenog legla...
..................................................
| Zlatko je napisal/a: | | Naslednje leto bom jaz to upošteval pri prvem spomladanskem tretiranju. |
Upoštevati bo treba seveda lokalno specifiko (klimo).
Pri tebi prej, pri nas pozneje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 28 Jun 2015 21:51 Naslov sporočila: |
|
|
Ja ja Marko, saj to se menda podrazumeva. Pri meni cveti sadje prej kot pri tebi in vsaj 10 dni prej kot pri Klopotcu.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 06 Jul 2015 12:32 Naslov sporočila: |
|
|
Pogledal sem en letošnji roj. V celoti je zgradil dve nakladi, tretjo in četrto še dograjuje, ampak je veliko zgrajenega.
Ima dve nakladi zalege, precej CP, medu pa samo vence v najvišji nakladi nad zalego. Tako ene 5 kil medu je vsega skupaj.
Čebele so mirne (dnaes je cvet).
Tako zgleda sat zalege z mednim vencem.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 06 Jul 2015 15:01 Naslov sporočila: |
|
|
Zgleda zelo lepo.
So tisto žice ali laks ?
V sredini pa imaš verjetno dolge satnike, kajne ?
Je ta sat iz prve ali iz druge naklade ? Najbrž iz druge.
Odlično ti gre. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 06 Jul 2015 15:34 Naslov sporočila: |
|
|
Žice so. Panj je na štirih nakladah, sat je iz vrhnje.
Vse štiri naklade imajo samo take sate. Nič globokih. Nič več globokih.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 06 Jul 2015 21:38 Naslov sporočila: |
|
|
Istok, zakaj nočeš več globokih?
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 07 Jul 2015 08:29 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi mene to zanima, saj zdaj smo nekako že prišli do spoznanja, da so globoka (globlja) plodišča boljša za razvoj družine.
Verjetno ti je 'zoprna' manipulacija z različno velikostjo satnikov.
Koliko pa je pri tebi satnik nižji od višine naklade ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 07 Jul 2015 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, odgovor ni enoznačen, globoko plodišče je bolje za šibkejo družino, močna družina s plitvim plodiščem v več nakladah s prehajanjem iz naklade v naklado nima prav nobenih težav in so z vidika dela s čebelami dosti boljše Ni potrebno prevešanje, ampak se dela z nakladami, kar je za čebele bolj prijazen način čebelarjenja.
Sicer pa mi pojasni, kako šibka družina na globokem plodišču, ki vseeno gradi medene vence preide v zgornjo naklado. V takem globokem plodišču prevešanje namreč odpade.
To so namreč moje izkušnje, razlike v nadmorski višini in lokaciji pa v tem primeru ne morejo biti tako odlučuječe, ali pač?
Malo bomo zašli s teme, a me le zanima kaj meni Istok?
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 07 Jul 2015 19:45 Naslov sporočila: |
|
|
Bom jutri napisal, ker sem zmatran ko pes.
Cel dan sem dobesedno garal na pasji vročini. Zdaj sem se malo ohladil v mojem ribniku. Ampak sem zadovoljen, ker sem pomagal človeku, ki je imel nesrečo.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Marko
Pridružen/-a: 03.06. 2011, 13:00
Prispevkov: 4813
Kraj: Logatec, čebele na 470 do 570 m n.m.
|
| Objavljeno: 08 Jul 2015 09:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Zlatko H je napisal/a: | Marko, odgovor ni enoznačen, globoko plodišče je bolje za šibkejo družino, močna družina s plitvim plodiščem v več nakladah s prehajanjem iz naklade v naklado nima prav nobenih težav in so z vidika dela s čebelami dosti boljše. Ni potrebno prevešanje, ampak se dela z nakladami, kar je za čebele bolj prijazen način čebelarjenja.
Sicer pa mi pojasni, kako šibka družina na globokem plodišču, ki vseeno gradi medene vence preide v zgornjo naklado. V takem globokem plodišču prevešanje namreč odpade. |
Globoko plodišče - tole je vse le moje mnenje, čeprav pišem trdilno - omogoča predvsem 'zvezno' gnezdo, ki je najbližje tistemu, kar se dogaja v naravi.
Še zdaleč ni vseeno, ali je plodišče, gnezdo, jedro ... sestavljanka nizkih satnikov z vmesnimi presledki, kot pa če je enotno, sklenjeno.
Tako sem začenjal sam:
Takoj se vidi, da bi čebele, če bi jim dal to možnost, potegnile z gnezdom (zaleganje matice) navzdol, saj je zalega tik do spodnje letvice satnika.
Tule je primer satnika popolnoma ISTE velikosti, le da sem že na začetku odstranil spodnjo letvico.
Škoda, da se mi je satje, ko sem vlekel sat ven, pretrgalo, sicer bi bila fotografija šolski primer 'naravnega' plodišča.
Itak je samo v čebelarjevem panju ločeno 'plodišče' in 'medišče', ampak pustimo zdaj to.
Malce bolje se vidi tule, v Iberovem (Huber) panju, a žal nimam fotografije iz središča panja, kjer bi se videla zalega v celotnem osrednjem delu sata:
Tudi ta satnik jim je očitno prenizek, da bi lahko po svoji meri oblikovale jedro zalege. Vsaj polovica ga 'manjka'.
Tu pa je slika že precej drugačna.
Če bi imele že izdelano satje, bi bilo še boljše (lepše).
In tako močno, zvezno, sklenjeno jedro družine je v mojih očeh optimum, h kateremu bi morali mi težiti.
Prostor nad področjem zalege je zapolnjen s hrano (cvetni prah in med), enako je na stranskih satih.
Središče takega dovolj globokega domovanja je potem čudovito okolje za najboljši razvoj mladine in celotne družine.
Vse skupaj si predstavljam kot nekoliko - v navpični smeri - raztegnjeno kroglo.
Sredica gnezdo z zalego in ugodno toploto, okoli hrana.
Približno tako kot je videti na tej fotografiji (tukaj se je del zalege že tudi polegel) - satje ni povsem iz središča panja:
Še boljši primer je koš ali vrškara !
Kadar imajo čebele dovolj prostora za zgoraj opisan razvoj, je pod spodnjim robom zalege če nekaj prostora, če pa je prostor preveč omejen, sega zalega povsem do spodnje letvice satnika in kaže na to, da so bile (matica in čebele) zaustavljene ....
Tale primer je že tak:
V primeru nizkih satnikov je vse skupaj v nakladnem panju večkrat prekinjano.
Zato se dogaja, da je družina prisiljena ustvariti več (naklade) takih mini gnezd, kjer je na enem satu pomanjšana podoba tistega, kar sem opisoval zgoraj.
Na drugi strani pa so nizki satniki odlični za medišča. Čebele hitro napolnijo in pokrijejo celice, med hitreje 'dozori' in manipulacija z nakladami je lažja.
Pa še sortni med se da enostavneje 'pridelati' - zame nepomembno .
Toliko na kratko  .
Težko pa čakam trenutek, ko bo Istok prišel k sebi in napisal še svoj pogled. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 08 Jul 2015 11:39 Naslov sporočila: |
|
|
Sem jaz že prišel k sebi. Samo sem moral namočit vrt pa na panje naložit opeke, ker me sin straši z nevihtami. Pa fižol sem moral trgat. Letos je vsega na vrtu.
Sicer je pa vse že napisano.
Malo sem sicer narobe napisal, da več ne bom imel globokih AŽ satov. Bom imel, obdržal obstoječe, pa tudi kakega narejenca bom še naredil tako, ko bo sila. Roje pa vse devam v običajni Warre.
Stvari želim poenostavit. Francoz me je prepričal, da je to čist ok. Stvari so enostavne za manipulacijo.
Vedno imam slab občutek in nervoznega me dela izvlačenje teh globokih satov. Pri malih satih ob primerni pazljivosti skoraj ne pomendraš čebel, še manj matice.
Komot prekladaš cele naklade, kot pravi Zlatko.
To kar piše Marko je vse skoraj gotovo res in je prednost za čebele. Razen da jih pomendraš. Nisem pa prepričan, da so to take velike prednosti in da se čebele ne bi dobro počutile v navadnem Warreju.
Za medišča pa v teh razmerah paš globoki sati tako ali tako niso primerni. Oziroma so mnogo bolj primerni nižji sati, plitvejši.
Če gledamo naravna bivališča, pa vidimo, da čebele lahko izkoristijo, oziroma se prilagodijo skoraj vsemu. Zato pa so toliko časa tudi preživele.
Zdaj je pa eno zelo slabo obdobje, ko jim moramo pomagati da preživijo. Malo še rabijo. Ko človeka več ne bo, pa bodo spet zadihale po svoje.
Evo, moji pogledi se odmikajo od nekih smernic, ki so bile začrtane tu v začetku. Romantike ni več toliko, realnost je žal drugačna.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zlatko H
Pridružen/-a: 25.05. 2011, 21:15
Prispevkov: 2633
Kraj: Parecag, 100mnm
|
| Objavljeno: 08 Jul 2015 12:34 Naslov sporočila: |
|
|
Marko, vse kar si napisal je res in to zelo res in to celo najbolj res. Optimalno za čebele je dolgo plodišče, sploh za "švoh" družine.
A vse je odvisno od tega, kako hočeš delati s čebelami. Takega dolgega plodišča se ne da odpirati, vleči ven okvirje je muka, da je joj(lastne izkušnje), čebele zgoraj razvlečejo celice in dobesedno vse spojijo med sabo.
Postavlja se vprašanje, pa zakaj bi sploh vlekel ven okvirje. No tu, pa se vsa zgodba obrne na glavo. Če se odločiš za tak način čebelarjenja, potem je to optimum, a potem moraš dobesedno prepustiti vse naravi in vse kar to prinaša s seboj. Jaz to letos delam samo na eni družini in če ne bi bilo stekla, ne bi mogel sploh vedeti kaj se dogaja z družino. Če se vse to vzame v zakup, potem pa kar.
Meni je warre višina všeč in to iz več razlogov, ki jih tu ne bom našteval. Vedno pišem, da bodo večji problem klimatske razmere in manj varoja. Jaz v mojem okolišu moram čebelariti tako, da družine dosežejo optimum pred akacijo in da še morda izkoristim nekaj travniške paše. To s tako dolgimi plodišči dosegam težko.
lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
klopotec
Pridružen/-a: 01.06. 2011, 19:18
Prispevkov: 6419
Kraj: Šprinc
|
| Objavljeno: 10 Jul 2015 11:19 Naslov sporočila: |
|
|
10.07.2015 Tretjič tretiral z Organikom vse, ki so bile tretirane že dvakrat.
Vse ostale tretiral prvič.
Koš ima veliko čebel in nič hrane. Lahek kot pero. Malo ga bo treba hranit.
Dva roja sta odnesla vse, zdaj pa životari.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
NOVE POTI V ČEBELARSTVU Seznam forumov
-> Moj čebelnjak, moj kotiček, moja dosedanja čebelarska udejstvovanja
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 47, 48, 49 ... 74, 75, 76 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 47, 48, 49 ... 74, 75, 76 Naslednja
|
| Stran 48 od 76 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
