Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

JernejM

Poskus z "i" panjem

Pozdrav!

Ker je Warre metoda čebelarjenja zaradi že znanih vzrokov (težave pri prehodu na male celice v jedru gnezda, zaradi vmesnih letvic) prešla v Rudijevo metodo z Warre panjem (kateri je osnova metoda Oskarja Perona), sem poskusil iti naprej in izdelal tale zaboj. Namen je jasen:

1. Združiti tri plodiščne Warre zaboje v enoten plodiščni zaboj (na katerega pa potem postavimo še manjši zaboj čebelje zaloge, ki je za čebelarja nedotakljiva).

2. Omogočiti vsaj delen pregled plodiščnega satovja, predvsem zaradi eventualnega pregleda zaradi hude gnilobe.

Naj takoj poudarim, da je možna tudi izvedba z globokimi okvirji, kateri pa bi morda potrebovali navpično čebelarsko žico za okrepitev satovja in pa, v času gradnje, občasno preverjanje stanja in eventualno popravljanje napačne gradnje, tako da vsak sat ostane znotraj svojega okvira. Ko bi bilo to zgrajeno, pa kontrola ni več potrebna in takšni okvirji bi se lahko izvlačili in bi omogočali pregled, seveda pa bi nekoliko spremenili mikroklimo gnezda, ne na boljše, seveda.

Ime "i" panj, ali I panj se je izbralo zaradi podobnosti male črke "i" s tem spodnjim osnovnim delom panja, to je globoko plodišče in, kot pika na i, zaboj s čebeljo zalogo. Istočasno pa je ta črka prva črka mojega nadimka. To sem ugotovil naknadno.

Kak čebelar mi očita, da grem v peto sezono s petim panjskim sistemom, a kdor razume vzrok za to, mu je jasno, da iščem najboljši panj za omogočanje regresije celic v jedru gnezda, panj, ki je kar najbolj po meri Čebele, istočasno pa panj, ki omogoča vsaj delen kompromis tudi čebelarju. Na naših lokacijah.

Zakaj je Oskarjeva/Rudijeva metoda izjemen način spajanja Naravnega čebelarstva z novimi okoliščinami, ni stvar tega posta, o tem bomo rekli še kakšno besedo v prihodnosti, zdaj pa bi pokazal, kaj sem sklamfal skupaj. Z malo cirkularkico, na deski, ki služi kot ponk, in z nekaj kosi orodja. Pri tem sem delal napake in jih popravljal, upam da se na slikah ne vidijo Rolling Eyes

.

Za enkrat samo plodiščni del:

Tukaj je gledano iz strani. Vidimo, da zadnji pokrov "gleda" preko roba podnice, to pa zato, da omogočimo lažje rezanje spojev satja s pokrovom, in odmik pokrova, v svrhi pregleda plodišča.

Slikano od zadaj. Pokrov je privijačen z osmimi vijaki. (Kot je videti, mi ni uspelo dati letvic pokrova v isto linijo z ročkami Sad

. No, to je šele prototip)

Spodnji del pokrova: zareza za odcejanje dežja in zareza za vhod čebelarske žice, ki se potem vleče navzgor (!!) in reže eventualno pritrjeno satje.

Pokrov je odmaknjen.

Pokrov.

Gledano od spodaj.

Pokončne deske so skupaj spojene z vmesno letvico + zunanjimi vodoravnimi letvicami.

Palčke (1x1 cm, luknje 12 mm) se montirajo tako, da se v prvo steno prevrtajo luknje, v drugo, od znotraj, pa samo pol-luknje cca 1 cm globine, v katere pridejo konci palčk. Stvar se lahko zalije z voskom (zaradi možnosti morebitne menjave), a je že samo tako čvrsto, da niti to ni potrebno.

Potem pa se zunanje konce poreže:

Zdaj pa mere:

Zakaj sem palčke montiral na vsakih 10 cm (lahko bi bile malo širše postavljene)? Zato, da je od zadaj možen delen razmik satov, kot se to naredi recimo v košu, in vpogled v gnezdo, poleg tega pa se tukaj lahko izreže kak kos satja za pregled.
_____________________________________________________________
Kot vidimo, je plodišče precej veliko, z 2,5 cm dodane globine in 5 cm dodane višine pridobimo približno 18 dm2 satja več v primerjavi s klasično Warre mero in 60 cm višine plodišča. Če to prevedemo v med, je to približno 6 kg medu več, v tem spodnjem delu. Zaradi tega nameravam zaboj čebelje shrambe narediti le 12 cm visok, enako pa bodo visoki tudi vsi nadalnji, čebelarjevi mediščni zaboji zgoraj.

Plodišče ima skupaj okoli 164 dm2 satja, plus 26 dm2 v shrambi, skupaj torej 190 dm2. To je le čebelji prostor. Torej toliko kot celoten 10 satni AŽ panj.

Tole objavljam, da imate dovolj časa čez zimo, če misli še kdo zbiti kaj podobnega in poskusiti srečo Laughing

.

Lp vsem, j

Mr.R

evo Jernej, pa imaš globoko satje Very Happy

lakotnyk

Luštna reč ratala, se pa bojim da se bo tole zvijalo... in to orenk. na zadnji fotki se že vidita leva in desna stranica...

kuži pa guba možgane!! Very Happy

edit.
tole sem v bistvu hotel pokazat.. da ni treba vrtat skozi in skozi za tele palčke, delajo takole.
http://warre.biobees.com/japan.htm

res pa je da so to potem kovinski zatiči (če je to ovira).
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM

Poznamo.

Deske sem uporabil stare od lani, ukrivljene malo, v tem je tudi draž vsega, kajti originalna in najlažja Oscarjeva izvedba je seveda tale, le da je za zdaj ne bom uporabil, ker bi se rad znebil vsem tistim špranjam:

http://normsbeesnaturally.blogspot.com/2010/04/making-perone-box-from-pallet-wood.html

Ne boj se, ne bo se zvijalo, je premočno vse skupaj.

Tudi jaz mu rečem kuži; zaspan je bil.

Lp j

JernejM

Še malo računanja

Ker vem, da mnoge od tihih bralcev tare, da je takšno plodišče z zalogo zgoraj preveliko za čebeljo družino in da zato ne bodo nosile medu še v čebelarjeva medišča, naj vas spomnim tehle dejstev:

AŽ okvir ima površino sata skoraj 9 dm2. In zdaj vzemimo Grajšev panj (iz katerega se je razvil tudi Kozinčev), ki ima (2x11)+2x3 sate, to je 28 satov, krat 9 = 252 dm2 satja, poznam pa tudi izvedbo, zelo uspešno, z 2x po 6 satov zadaj, to je 34 satov skupaj = 306 dm2 satja. In to niti ni neki veliki panj, če ga primerjamo z nakladnimi panji po svetu. No, v Kozinčevi izvedbi brez matične rešetke zdrava družina napolni večino takšnega panja in industrijskemu čebelarju ostaja, če še malo manipulira s satovjem, tam od 30 do 45 kg medu na panj.

Podobno lahko deluje AŽ dvojček ali trojček, ali trietažni.

Naša medišča, če so visoka 12 cm in so štiri, skupaj s panjem dajo: 190 dm2 + 26,5x4= okoli 300 dm2 . Torej ravno toliko kot en povečani Grajš! Zato sploh ne bi smelo biti problemov, če je le lokacija primerna glede paš. Pa sploh ni nujno, da je toliko medišč zgoraj; če se napolni le en ali dva zaboja, je to za nas že dovolj medu (od 8 do 20kg).

Lp j

Marko

Da bi le naredile visok in širok medeni venec in tako 'omejile' matico na spodnjo recimo tretjino plodišča ... Potem bi bila struktura optimalna - veliko čebel za nego relativno majhne zalege in hkrati veliko čebel izletnic. To pomeni kvalitetno oskrbovana mladež in velik vnos nektarja in cvetnega prahu. Pa še zmerno 'obremenjena' matica ... za vsaj štiri leta Smile

... in ne bi hodila v mediščne naklade .

Pozdrav vsem.

Rudi

Jernej, kosnica ti je prava, mislim da ce i inspektora zadovoljit ? Ne treba se plasit dali ce je pcele napunit samo ako imas dobru pasu.

lp

JernejM

Hvala Rudi! Baš danas bio sam na ocenjivanju meda (pomočnik), saznao PUUUNOO i sreo veterinarku te saznao stvari oko pregleda na hudo gnilobo (AFB). Javit ću se u tvojoj temi oko stvari u tvome panju i rojenja, takođe otvaram temu o ocenjivanju, i temu o pregledu na HG. Lp j

JernejM

JernejM · Objavljeno: 03 Nov 2011 11:26 Naslov sporočila:

Rudi, jedno pitanje molim:

Razmišljam o "i" panju bez odvojene podnjače, tako da pričvrstim dasku dole (imaće dvije nožice - daskice), iznad nje dođe varojna mreža, a onda, naravno, leto. Znači leto bih bilo možda 6 cm gore od donjeg ruba panja. Znaći treba napravit leto u dasku. E, sad: najbrže i najlakše je napravit 1,5 cm okruglo leto, a odmah iznad njega još jedno, uvjek začepljeno osim kod jakih medobera.

Pošto bude otvoreno pozadi, nema smisla radit komliciranu podnjaču, a i stene košnice bit će jače sa pričvrščenom daskom dole. Tako se puno stvari napravi jednostavnije.

Okruglo leto: pčele ga prihvaćaju puno bolje od horizontalnog, to sam sprobao u TBH. Manje se petljaju prije sletanja, brže ulaze. Jedno smrtnoglavac može ući, ali to je mali problem. Miš ne može, pošto imam sve na postoljima.

Šta misliš ti?

Lp, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

Rudi · Objavljeno: 03 Nov 2011 13:46 Naslov sporočila:

Jernej,

Fiksna podnica ne cini mi se dobra, nekad je moras mozda i pocistit pa ti ne bude moguce. Kosnica ti je dovoljno cvrsta i bez toga, ne vozis je nikamo, ali napravi kako mislis da je dobro pa ces popravljat ako ne valja. Laughing

Okruglo leto? "samo ako je nekoliko cm od vrha i zamaknjeno u jednu stranu". Laughing

.

Dva leta? probaj, nemam tih iskustva jer ne forsiram medobranje vec prirodnu imitaciju pcelinje nastambe, ako probas ces znat razliku, prije ne.

Lp.

JernejM · Objavljeno: 03 Nov 2011 14:54 Naslov sporočila:

Ha ha ha, pravi si ti tata.

Podnicu počistim odzada, kao i sad kod mojih podnjača. Znači skratim donji dio zadnjeg pokrova za nekoliko cm.

Dobro, nisi našao nekih velikih kontraindikacija, pa idem dalje sa razmišljanjima.

Hvala, best, j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

JernejM · Objavljeno: 03 Nov 2011 17:02 Naslov sporočila:

JernejM · Objavljeno: 15 Nov 2011 13:48 Naslov sporočila:

Ravno sem šel dile žagat, ko sem bil opozorjen na tale Istokov post na Apislo:

lakotnyk · Objavljeno: 15 Nov 2011 21:16 Naslov sporočila:

za samo gledat si lahko umisliš dvojno zadnjo steno, ena iz pleksija, druga čez pa lesena...

seveda lahko narediš tako da obe snameš? samo da tisto pleksi samo po potrebi - kadar je treba kaj šarit.? Za gledat pa samo leseno.
_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

JernejM · Objavljeno: 15 Nov 2011 21:34 Naslov sporočila:

Ni problem, a že stari Grki so spoznali, da steklo ni dobro za opazovanje, ker ga čebele hitro prekrijejo s propolisom in voskom, ko lepijo sate. Dejali so, da čebele skrivajo svoje skrivnosti.

Pleksi je plastika, in mi ni všeč, pa tudi spremeni neke naravne pogoje, ki jih nudi les.

Seveda je kaj takega kot predlagaš OK za en opazovalni panj. Sam pa bom vsekakor vsaj trikrat letno pregledal celotno dejstvo: odviješ vijake, povlečeš počasi z žico in vse je kot na dlani. Tri do šest minut letno.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

JernejM · Objavljeno: 03 Dec 2011 19:28 Naslov sporočila:

delfin12 · Pridružen/-a: 16.11. 2011, 21:42 Prispevkov: 38 Kraj: Ptuj

Jernej,

zakaj ne bi imel I panj z globokimi okvirji, ki imajo križne oporne letvice ali pa prečne in podolžne?

ČE je sila izvlečeš... ČE preglejuješ lahko tudi razmakneš.... I panj je super... samo jaz bi jih dal na take globoke 60cm okvirje... pa recimo brez spodnje letvice...

Res, da je gradnja ni 100% optimalna(ti praviš malo slabše)... ampak dober kompromis... meni se zdi, da komaj kaj izgubiš.

LP, Simon
_________________
Lep pozdrav,

Simon

JernejM · Objavljeno: 05 Dec 2011 18:08 Naslov sporočila:

- Globoki okvirji: Če bereš Jurančiča izpred 120h let, so že takrat vedeli, da okvirji bistveno vplivajo na temperaturo gnezda: ohlajajo ga, posebno zadnji del, ker tam je satje navadno pritrjeno. Ta problem pozna tudi Nova pot. Drug problem, tudi tam izpostavljen je, da se okvirji krivijo, zvijajo. Če jih pogledaš od zgoraj dol, se bo nižje dol kak okvir že dotikal in odrival sosednjega, na drugi strani pa bo 2 ali več cm razmaka med sati. Tudi drugače bi se tako veliki okvirji ukrivljali navznoter ali navzven. Ne vem iz kakšnega trdega lesa bi morali biti (bili bi hladni?) in kako debeli, da bi vsaj približno obdržali prave razmake v globokem plodišču.

- Ti bi stvar okrepil s križnimi, prečnimi ali podolžnimi letvicami znotraj okvirja. S prečnimi in križnimi bi izničil bistvo globokega plodišča, ker bi prekinjali gradnjo satja navzdol, s tem pa bi čebele prekinile gradnjo malih celic v jedru gnezda. Z navpičnimi pa ne vem kaj bi dosegel; krajne nosilne bi se še vedno najbrž krivile, ne vem tudi, kako bo se čebele odzvale glede gradnje trotovine; ta pomislek velja za vse oporna letvice znotraj okvirja. Takšne okenčke rade zagradijo s trotovino.

Če rabiš okvirje imej LR panje in pozabi na globoko plodišče. Globoko plodišče naj ima fiksno satje, neprekinjene gradnje; to je najboljše za čebele. Mi iščemo najboljše za čebele in šele potem kaj malo dobrega za nas.

To so le moji pomisleki. Ti pa le nadaljuj raziskovanje in se korajžno javljaj. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

delfin12 · Pridružen/-a: 16.11. 2011, 21:42 Prispevkov: 38 Kraj: Ptuj

Jernej tvoje razmišljanje je dobro... ampak mene tukaj moti le ena zadeva...

Edino me zanima, če bo inšpektor tako zadovoljen.

Razmišljam tudi tako, da v naravi ti redko kdaj najdeš globoko plodišče 60 cm?! koliko poznam drevesa. In ali tam ni les različno razgrajen... ni valja. Tam vedno začnejo graditi velike celice. Pa še vedno noben ne pozna vloge trotev... V naravi ni nič kar tako...

Pa Še pri I panju... ali ne bi moral biti okrogli ali vsaj 6-8 kotni? Klima v kvadru ali pa valju je precej različna...

Vse napisano le v razmislek.. Smile

_________________
Lep pozdrav,

Simon

JernejM · Objavljeno: 05 Dec 2011 19:28 Naslov sporočila:

Vse to lahko pobiraš po vsem spletu. Odloči se kaj boš počel in kako. Vsega se ne da - mislim na penta, heksa, okta-gone Laughing

.

Študiraj Rudija, Oscarja Perona, od kod jim 60 do 100 cm plodišča. 60 je le minimum. Vzemi si čas preko zime Wink

, to te nenehno in vztrajno prosim. In jasno ti bo, kdaj začno kar takoj graditi male celice ter zakaj tega ne počno pri sosedovem čebelarju. To lahko prebereš domala le na našem forumu, žal. Najprej natančno preštudiraj in šele ko imaš celotno sliko, vprašaj kar te teži. To bo najbolje. Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

delfin12 · Pridružen/-a: 16.11. 2011, 21:42 Prispevkov: 38 Kraj: Ptuj

Jernej,

vprašanje: Ali bo vsak inšpektor v praski sprejel, ta panj?
_________________
Lep pozdrav,

Simon

tedi · Objavljeno: 05 Dec 2011 21:45 Naslov sporočila:

Kaj pa ima inšpektor za spraševat ali odrejat? Pri mojih čebelah ga ni bilo že vsaj 5-6 let. Zdravje čebel in stanje v čebelnjaku je odgovornost čebelarja! Inšpektor brez čebelarjevega dovoljenja nima blizu čebel kaj iskati. Zanimivo je da lahko pelješ čebele na pašo, če nisi v kužnem krogu. Pokličeš vet. poveš kje so čebele in vse urediš po pošti.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

delfin12 · Pridružen/-a: 16.11. 2011, 21:42 Prispevkov: 38 Kraj: Ptuj

Tedi nimam še čebel. Zanima me kako je v praksi. Kako je delati z takim globokim satjem 60+ in kakšne so lahko druge težave... Kako preglejevati(sam). Ideja mi je fenomenalna. če bom se aprila lotil v I panju me zanima, kaj me vse čaka. Ne da dobil potem cel kup negativnih presenečenj.

Zato pa sprašujem in sem hvaležen takšnih odgovorov. Smile

_________________
Lep pozdrav,

Simon

tedi · Objavljeno: 05 Dec 2011 23:44 Naslov sporočila:

Dve sezoni nazaj sem za čebelarjenje navdušil prijatelja. In ta je po 14 dneh odkril warrejev panj in njegovo tehnologijo. Prebral je samo poglavje Harvesting-žetev. Izdelal je škatlje, vanje sva vselila dva roja in super krasno . Nista preživela zime. Velika težava na začetku čebelarjenja je , da se preveč zagrejemo za neko stvar potem pa še dolga leta prenašamo posledice. Žačetnik mora spoznat življenje čebel ne pa mizarske spretnosti izvajat.Boste rekli saj jih imam samo za dušo in veselje. Tudi če so na nepremičnem satju moraš vedet kaj se notri dogaja. Tega pa ne izveš na forumu . To znanje ali vedenje moraš pridelat ob panju. Če pa so že na nepremičnem satju moraš pa še toliko bolj srbet zanje in za svoje znanje ter vedenje- zakaj? Zato, ker si takoj stigmatiziran od okoliških čebelarjev. Iz lastne izkušnje ti povem , da povprečen slo. čebelar povezuje nakladno čebelarjenje s ciganskim taborom. Pa lahko imaš še tako pospravljeno, si kot lastnik n, panjev en čist navaden klošar. Povprečen slo. čeb. še danes misli, da nahko čebele pripraviš, da bodo šle ropat in podobne bedarije. Da ne bo zgledal , da sem proti komu ali čemu. Podpiram raziskovanje in exsperimente , ker so gibalo napredka. Najprej pa knjigo v roke in mentorja poiskat. Za začetek pa čebele na satju nabavit , da nahko panj odpreš in si jih pogledaš. Rad bom odgovoril na vsa vprašanja , ki se ti pojavijo.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

JernejM · Objavljeno: 06 Dec 2011 08:01 Naslov sporočila:

Hvala Tedi. Da končamo glede inšpekcij ( o tem smo že veliko pisali po raznih forumih): precej je čebelarjev, ki imajo tudi kak kranjič, Boris poroča celo o čebelarskem društvu, ki ima nekaj kranjičev, pa v lesenih medvedih imajo tudi kakšno družino, pa v kakšnem košu ...

Pri nas inšpektorji menda ne delajo kaj dosti, njihovo delo na svoja pleča dobijo veterinarji. Ti pa so čudni tiči, ugotavljam: govorijo neke stvari, ki jih ni, prepovedujejo fiksno satje in citirajo neke odredbe in zakone, potem pa tega nikjer ne najdemo. In na koncu je Klopotec na Apislo dal info, da mu je veterinarka rekla, da takšno satje in panji niso problem. To pišem ves čas že sam; pregleda se lahko tudi med, čeprav tudi to ni merilo, da je družina za uničiti. Veterinar ti ne bo panjev sežigal, se pa z njim dogovoriš, da poda predlog za pregled medu ali nekaj takega. Je pa namignjeno, da so inšpektorji bolj birokratski, kar preprosto v prevodu pomeni: ne preveč človeški.

Predvsem se ne kregajte, če do tega pride, ampak se dogovarjajte, ne pustite pa si uničiti zdravih čebel, za nobeno ceno.

Toliko o tem v tej temi, za kaj več so druge.
___________________________________________________________

Glede lepljenja in krivljenja pokončnih desk I panja: res se ukrivijo, po dolgem seveda, zato je treba takoj sestaviti kompleten panj; štiri stene, jaz dam še fiksno podnico spodaj, zgoraj pa zabite letvice. To učvrsti stene na mestu. In pa Warre ročke zunaj, po dve na vsako steno panja. Potlej je OK. Tudi če je to veliko plodišče pol cm večje ali manjše, če se stena kak mm ukrivi, to ni nič pomembno. Važno je da je stvar stabilna in da ni špranj. Poglejte si Oscarjeve panje, zbite iz palet. Tam je sicer toplejše, ampak težiti je treba k ekonomični preprostosti, bistveno pa je, da se čebele v kištah dobro počutijo in da imajo mir.

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

JernejM · Objavljeno: 17 Mar 2012 19:52 Naslov sporočila:

17. 3. 12 naselitev I panjev

I panji so naseljeni. Zgoraj bo po prvi paši kišta medu.

In še nekaj lepote:

Lp j
_________________
Sanjaj, stopi v neznano in se trudi najti pot.

Lin Hwai Min

lakotnyk · Objavljeno: 18 Mar 2012 02:23 Naslov sporočila:

čestitke.

_________________
naj roji!
Peter P.
Cvet je za zdravje, plod je za nabiranje nektarja in CP, korenina je za gradnjo satja - List pa je za sejat solato. Wink

delfin12 · Pridružen/-a: 16.11. 2011, 21:42 Prispevkov: 38 Kraj: Ptuj

Jernej

Je lepo videt...
_________________
Lep pozdrav,

Simon

tedi · Objavljeno: 18 Mar 2012 22:58 Naslov sporočila:

Pridružujem se s pohvalo. Res lepo. Napisal si , da imajo I. panji fiksno podnico. Upam , da si predvidel kakšno režo - odprtino za čiščenje podnice. Odlično bi bilo, če bi dodal še kakšno foto. samega prestavljanja. Predvidevam, da si jih preselil iz Warejevih naklad. Zanima me koliko ulic so zasedale?
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli