Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

tedi · Objavljeno: 17 Nov 2014 16:30 Naslov sporočila:

_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

levstek008 · Pridružen/-a: 01.01. 2014, 08:46 Prispevkov: 265

MihaM · Objavljeno: 06 Feb 2015 19:25 Naslov sporočila:

Berem o manjših celica in razmišljam..
-manjše celice manj varoj v zarodu

In gledam slike in običajno mesto kjer je varoa prisesana na čebelo pa se mi zdi da je možna še ena prednost oz "mehansko" delovanje teh malih celic.. In sicer ko čebela čisti celico leze v njo in če je malo prostora se bolj rine in z tem ni prostora zraven za varojo in jo začetek celice posname z čebele in z nekaj sreče se varoja ne uspe ponovno oprijeti in odpade do dna čez mrežico v podnici..Verjetno se katera prej oprime predno zleti, pa če vsaka 3-tja ali 2-ga konča na dnu je nekaj...

Najte cev kamor se komaj zrinete, sedaj pa dajte gor torbico za okoli pasa in probite zlezt v cev..

tedi · Objavljeno: 06 Feb 2015 20:07 Naslov sporočila:

Mihec , a si ti že videl varoo? Nimam te namena z... ali v nič dajat. Upam , da boš kmalu videl kakšno in potem ti bo jasno da ne padajo po tleh kar tako. Ta zverinica je kljub svoji obliki in kratkim nogam, zelo zelo spretna.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 06 Feb 2015 20:14 Naslov sporočila:

in hitra,

lp
Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

tedi · Objavljeno: 06 Feb 2015 20:20 Naslov sporočila:

Hitra, neverjetno hitra. Sploh ne moreš verjet , izgine kot kafra na toplem.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

MihaM · Objavljeno: 06 Feb 2015 20:22 Naslov sporočila:

Ja na sliki in posnetkih v živo upam da čim manj..Pač kot pravim samo "seljačko" razmišljanje zato tudi besede- možna, z veliko sreče..Sedaj pač vem da sem razmišljal narobe.

Pa brez zamere..

tedi · Objavljeno: 06 Feb 2015 20:29 Naslov sporočila:

Miha ali Mihec, Prosim dopolni svojo predstavitev. Čebelarji , ki se srečujemo v tem prostoru ( forumu) se zelo dobro poznamo. Tudi osebno. Prosim napiši koliko si star, kaj počneš, kaj te zanima itd. Raje komuniciram z znancem , kot nekom, o komur vem samo ime (pa še to je lahko izmišljeno).
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

MihaM · Objavljeno: 06 Feb 2015 21:00 Naslov sporočila:

Uredil, sem pa na voljo za dodatna vprašanja...Je pa žal tako da če se ne poznamo osebno v živo je pač potrebno nekaj zaupanja da je ta oseba resnična in ne negdo z izmišljenimi podatki..

Se opravičujem za offtopic..

tedi · Objavljeno: 06 Feb 2015 21:58 Naslov sporočila:

Urejevalci foruma gotovo nebodo zamerili temu zavitju iz teme v kateri se piše.
Nimam težav z zaupanjem. Prevečkrat preveč zaupam. Lažje pa mi je komunicirat z nekom o komer vem več kot le ime , ki si ga je izbral za udejstvovanje na forumu.
In prepričan sem , da si se dobro vključil . Mnogi omagajo takoj po prijavi.
_________________
Naj medi. Lepo vas pozdravljam, Tadej U.

Zlatko H · Objavljeno: 04 Sep 2015 20:51 Naslov sporočila:

Kaj mi lahko lepo lepo prosim kdo z znanjem Angleščine in nekaj čebelarske prakse prevede ta članek.

res hvala
Zlatko

New Concept

New concept for the conversion to small cells
Yet another plan on how to proceed in order to work with small cell bees for both beginners and
professionals, without the need for treatments against Varroa etc., has been conceived In Celle
Erik Österlund has assured his cooperation in terms of guiding assistance. I am forwarding him
all our projects, in the course of their formation, so as he can share his experience.

The biggest problem seems to be the existence of a very thick density of large cell colonies
in the German / Austrian / Swiss area.
Christian reported that the migration of Varroa mites within small cell colonies is very diminished,
but the migration is apparently very high when there are large cell colonies.
This can complicate our efforts of sustaining without treatment extremely, first, by the constant
presence of many large cell bees in our small cell hives and of course mainly due to the
migration of the mites.

How do we get to this migration, or else, how do the mites of the neighbors with large cell
bees get into our colonies?
Because the small cell bees actively defend themselves against the mites through hygienic
behavior and the Varroa mainly focuses on the drone brood amongst the small cell bees, we
naturally have far less infections compared to the large cell bees.
This is improving continuously if we stick to the guidelines.
As the bees do however exchange amongst nearby colonies, even over longer distances, we
will need to constantly count on infections coming from large cell colonies, because there the
proliferation of the mites is moving much faster.
Then there is the problem of small Varroa swarms who move out of the crumbling colonies and,
while indeed being attacked by our bees and prevented from entering, the mites are still able to
get inside.
Adding to this are the complications with robbery.
The result is that our small celled colonies are more challenged and need to clean out more
mites. But while cleaning out the mites they are often forced to erode their own larvae’s to get to
the hidden Varroa mites in the capped brood. This way they weaken and it becomes clear:
The stronger the reinfection, the lower are the chances of survival.

For this reason we do of course propose to look for placements as far away as possible from
other bees. But those are often very difficult to find.

Another complication arises here which affects both the beginner as well as the professional.
This is the fact that this far no one has learned to deal with bees which defend themselves
on their own, without the help of treatments against mites.
This means we have to study the behavior of these bees to recognize early signs of possible
crises in order to intervene and save them. The hygienic behavior always appears, but usually
too late and the bees have to at first learn to defend themselves early enough. Erik assumes 5
years and I think we can reduce this pretty well by working with nucs.
To start with small cells in areas with a high density of bees is quite desolate.
Therefore we have to move into areas of low density. And where are less conventional bees?
Wherever there are areas of lesser nectar flow.
We also had to do this in the beginning in order to have a greater chance of success.
But can the bees develop in such, not flowless but reduced nectar flow areas?
Difficult, but the problem of reinfection remains within limits.

And how can we compensate for this deficiency?
By simply simultaneously working with conventional hives and keeping those in areas of rich
blossom. Thus, we can rely on those colonies for honey if we need it for our small celled
colonies, and even if we need bee material.
The small celled can deliver well-built honeycombs in 4.9 mm in size, which are built much better
in the areas with little nectar flow. With those honeycombs and the large celled bees we can
create nucs and this way expand the number of small cell hives.

But how do we handle the large cell colonies?
As nearly all of them can draw 5.1 mm foundations, because the real turning point is the step
from 5.1 to 4.9, we will run our large cell bees on 5.1 mm, which is already a good step.
Then we treat them every 2 to 3 weeks with icing sugar and can therefore keep the Varroa mites
on a level. Due to the counting of the mites during the icing sugar treatments we are always up
to date if we have a larger reinfections from outside.

The fact is simply that we have a lot more air and can therefore focus on learning from the small
cell bees how they behave. During this process it is essential to heed the system of nucs for the
small cell bees.

We carry on with the large celled ones in the way we have always done, in case of emergency
with Thymol treatment. I would in any case refuse oxalic acid and other chemicals, because
those are time bombs.

But where are locations with little nectar flow, because where there is little blossom means
there are few beekeepers.
We discussed and found the option of forest areas with clearings where blackberries etc., are
found. In this case you’ll be required to find solutions. They exist, perhaps a little further away, but
there you will successfully be able to make your experiences with small cell bees.

But how do we carry on at a later stage?
The idea is that we keep finding more beekeepers within our surrounding who will come
onboard and over time we will find areas where there will hardly be left any large cell bees. The
crisis is progressing rapidly and I have already heard of almost bee-free zones, simply because
they have all collapsed.

We also have to focus on working together effectively and to distribute tasks.
This way, a beekeeper who is at suitable sites can mate selected queens and deliver them to
beekeeper colleagues in genetically hopelessly contaminated areas. In return, they can receive
drawn small cell honeycombs, etc. etc. This is the way we are also doing it here.

How is the beginner supposed to proceed?
As the newcomer only has to at first learn the handling of the bees, he should start out with with
ordinary hives. He can rely on the help of conventional beekeepers, because if you mention our
system you’ll mostly encounter denial. Foundations with 5.1 mm cell size of residue-free wax are
used. He shall treat his colonies with icing sugar every 2 to 3 weeks to keep the Varroa mites
within a level. The colonies can be anywhere, no matter if others are nearby, but there should be
good blossom. At the same time he can then venture out to the small cells, but at a remote
location, far away from large cell bees. 3 km wouldn’t be bad. And we will offer support here in
the discussion group.
Also, do not forget to only work with nucs in the beginning - no big colonies.

An the more advanced?
The beekeeper who already has all sorts of experiences with his bees should continue with his
colonies just as usual - at first. He can gradually switch to the 5.1 mm cell size and use
treatments with less harmful methods. He knows the areas of good nectar flow and the
successful management of his bees.
Now he can look for a remote place and start with the small cells. As he is already well practiced,
working with nucs is an easy task . Then he should try to expand creating more apiaries, not too
far from one another, 100 meters is already enough. The work with the nucs is continued until we
see that 80% of them survive on their own. Then we can dare ourselves into big colonies.
As stated, the small cell colonies in areas of poor blossom will easily build the 4.9 mm
foundations and this way we can literally open a honeycomb factory. The nucs produce fully
drawn honeycombs, with which we can then gradually convert the large cell colonies.
Here he will learn to handle bees that defend themselves against disease and will recognize the
signs of problems.
The large cell colonies deliver clean honey which can be given the small cell ones so as they
can thrive at the not so convenient locations

And what about the professional?
He lives off his bees, and therefore he needs to carry on more than ever.
In fact, everything is the same as with the advanced, only that it will go on much quicker.
Due to his skill and experience he’ll be capable of building a separate apiary way faster, which
will be as far away as possible from other large celled hives. He also has enough food to feed
the nucs at his disposal. He can take care of selective breeding and queen raising, because he
does so anyway.
Most importantly: Do not change too many colonies at once, it has to go step by step, especially
as HE has to apprehend learn the new management of dealing with bees without treatment.
Under no circumstances should he begin immediately with large colonies, but with nucs to work
until he can see how the bees do defend themselves successfully without treatment.
Migrating should essentially be avoided with small cell bees.

In any case, with small cell bees we should always rely on the experience of those beekeepers
who know the most about resistance breeding. This is summarized in Erik’s study and it explains
exactly how to proceed.

And here's a summary of some tips.

These are the basic ideas - we need to discuss the details, the best place are three different
forums - Beginner - Advanced - Professionals.

http://www.resistantbees.com/konzept_e.html

za tiste ki znajo nemško
http://www.resistantbees.com/konzept.html
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

MihaM · Objavljeno: 01 Dec 2015 17:10 Naslov sporočila:

Zelo zanimivo branje bom poskusil povzet na kratko pa da ne spustim pomembnih delov... Ob branju sem se spomnil na naše vzornike ki ne tretirajo nič oz skoraj nič(mehke metode) ter njihove lokacije ki so večinoma nekje na samem.
_________________
Miha M.

MihaM · Objavljeno: 01 Dec 2015 21:31 Naslov sporočila:

Ti mašinca pa sem naklofal..Se najde kakšna slovnična napaka ipd.. Če je kje kaj ne najbol razumljivo se naj napiše pa se skupno iz originala sestavi smiselno...Upam pa da komu pride prav oz bo prebral.

Nov koncept prehoda na male celice
Še en načrt za čebelarja začetnika/ profesionalnega kako delati z malimi celicami brez potrebe po tretiranju proti varoji je bil zamišljen v Celle. Erik Österlund je potrdil sodelovanje oz pomoč. Zato mu posredujem vse naše nastajojoče projekte da bo lahko delil izkušnje.

Videti je da je v Nemčiji/Avstriji/Švici največji problem gosta naseljenost kolonij z velikimi celicami.
Christijan poroča da je selitev varoj med panji z malimi celicami minimalna je pa selitev očitno veliko večja če so zraven panji z veliki celicami. Kar precej zakomplicira naš trud da bi vzdrževali brez tretiranja, že zaradi stalne prisotnosti čebel iz velikih celic v naših panjih z malimi celicami še najbolj pa zaradi selitev varoje.

Kako pridemo do selitev oz kako varoja iz sosednjih panjev z velikimi celicami pride v naše panje.
Zaradi tega ker se čebele iz malih celic aktivno branijo pred varojo z higienskimi ukrepi/obnašanjem pa ker se varoja bolj osredotoča na trotovske celice imamo v panjih z malimi celicami že v osnovi manjšo okuženost z varojo kot pri panjih z velikimi celicami. Kar se izboljšuje če se držimo smernic.
Vseeno pa se čebele izmenjujejo med sabo z bližnjimi ter tudi bolj oddaljenimi panji, moramo vedno računati na okužbo iz panjev z velikimi celicami saj se v njih množitev varoj dogaja mnogo hitreje. Potem so tu še problem manjše kolonije varoje ki odide iz propadajoče družine oz panja, čeprav se naše čebele(SC) branijo in jim preprečujejo vstop vseeno uspejo priti v panj. Povrhu tega pa imamo še težave z ropi. Rezultat je da so naši SC panji pred izzivom da odstranijo/počistijo več varoje, toda med odstranjevanjem varoje so velikokrat prisiljene k odstranitvi lastnih ličink da pridejo do skrite varoje v pokriti zalegi in na ta način družina oslabi. Tako postane jasno-Večja kot je okužba manjša je možnost preživetja.

Zaradi teh razlogov seveda predlagamo prostor čim dlje od ostalih čebel, toda najti tak prostor je pogosta težava.
Naslednja težava nastane ob dejstvu ki vpliva na čebelarja začetnika/izkušenega da se do sedaj še nihče ni naučil kako delati z čebelami ki so se sposobno samostojno branit brez pomoči tretiranja proti varoji. Kar pomeni da moramo te čebele preučevati da prepoznamo zgodnje znake mogoče krize in interveniramo da jih rešimo. Čeprav vedno pride do higienskih ukrepov ki pa so ponavadi prepozni, zato se morajo čebele najprej naučit da se začnejo branit dovolj zgodaj. Erik predvideva da je možno v 5letih, mi pa menimo da lahko ta čas občutno zmanjšamo z delom v nukleusih.

Začeti z SC v področjih z veliko gostoto čebel je precej turobno
Zato se moramo prestaviti na področja z malo čebel. Kje pa je malo običajnih čebel?
Kjer je področje z slabim donosom nektarja. To moramo storiti na začetku če hočemo imeti večje možnosti za uspeh. Toda ali se lahko čebele razvijejo na teh področjih sicer ne čisto brez paše pač pa z manjšim donosom? Teško, toda težava ponovnih okužb je v mejah normale.

Kako lahko kompenziramo to pomanjkanje?
Preprosto z vzporednim delom z običajnimi panji ki jih imamo na področju z bogatim cvetenjem, tako da se lahko zanašamo na med in čebelje vire iz teh družin če ga potrebujemo za naše SC.
SC čebele lahko dosti bolje izgradijo celice velikosti 4,9mm na področjih z malim donosom. Z temi satnicami ter čebelami iz velikih celic lahko naredimo nukleuse in tako razširimo število SC panjev.

Toda kako delamo z panji z velikimi celicami?
Skoraj vse lahko gradijo 5,1mm satnice, ker prava točka obrata je prehod iz 5,1 na 4,9 celice, zato imamo velike čebele na 5,1mm celicah kar je že dober korak. Nato jih vsake 2 do 3 tedne tretiramo z sladkorjem v prahu in z tem vzdržujemo število varoj v mejah. Zaradi štetja oz spremljanja odpada varoj med tretiranjem z sladkorjem smo vedno na tekočem če imamo večjo ponovno okužbo(reinfekcijo) od zunaj.
Preprosto dejstvo je da imamo več prostora/časa in se lahko bolj fokusiramo in učimo iz obnašanja SC čebel. V tem procesu je ključno da smo pozorni na sistem nukleusov za SC čebele.
Z panji z velikimi celicami ravnamo tako kot vedno, v primeru krize tretiramo z timolom. Jaz bi v vsakem primeru odklonil uporabo oksalne kisline ter ostalih kemikalij saj so časovne bombe.

Na področjih z nizkim donosom nektarja je malo cvetenja kar pomeni manj čebelarjev. Med debato smo našli opcijo gozdnih jas kjer so borovnice ipd..V tem primeru moraš najti rešitev, čeprav obstaja bolj daleč bo tam možno imeti uspešne izkušnje z SC čebelami.

Kako nadaljujemo v kasnejši fazi?
Ideja je da iščemo čebelarje v naši okolici za sodelovanje in sčasoma bodo področja skoraj brez čebel iz velikih celic. Kriza napreduje hitro in sem že slišal za področja ki so skoraj brez čebel saj je enostavno prišlo do kolapsa.
Fokusiramo se na razdeljevanje opravil ter efektivno skupno delo. Na ta način lahko čebelar ki je na ustreznih področjih oplojuje izbrane matice in dostavlja kolegom čebelarjem ki so na brezupno genetsko kontaminiranem področju. V zameno dobi izgrajene SC satnice ipd.. tako mi to počnemo tukaj.

Kako naj uspe čebelar začetnik?
Kot začetnik se mora najprej naučiti ravnanja z čebelami, zato je najbolje da začne z običajnimi panji. Tako se lahko zanese na pomoč običajnih čebelarjev, saj če omeniš naš sistem naletiš na zavrnitev. Uporabimo 5,1mm satne osnove z čistim voskom(eko). Vsake 2 do 3 tedne naj tretira z mletim sladkorjem da vzdržuje število varoj v mejah. Panji so lahko kjerkoli neglede na to če so v bližini drugi toda naj bo veliko cvetenja. Istočasno lahko poskusi SC na oddaljeni lokaciji čim dlje od panjev z velikimi celicami, 3km nebi bilo slabo. In bomo nudili pomoč tukaj v debatni skupini. In ne pozabit na začetku delat samo z nukleusi-brez velikih družin.

Pa bolj napredni?
Čebelar ki že ima različne izkušnje z čebelami naj za začetek nadaljuje z družinami kot običajno. Nato postopno preide na 5,1mm celice in uporablja tretiranje z manj škodljivimi metodami. Pozna področja z dobrim donosom in uspešno upravlja z svojimi čebelami. Sedaj lahko pogleda za odmaknjenim krajem in prične z SC. Ker je že izkušen je delo z nukleusi preprosto. Nato naj poskusi in razširi čebelnjake ne preveč oddaljene med sabo, 100m je ravno dovolj. Delo z nukleusi se naj nadaljuje dokler ne vidimo da jih 80% preživi samostojno, nato si lahko upamo z velikimi družinami. Kot že rečeno SC družine na področjih z slabim cvetenjem z lahkoto gradijo 4,9mm satnice in na ta način lahko dobesedno odpremo tovarno satnic. Nukleusi proizvajajo satnice z katerimi lahko postopno transformiramo družine iz velikih celic. Tukaj se bo naučil kako ravnati z čebelami ki se samostojno branijo pred boleznimi in bo prepoznal znake ki nakazujejo problem. Družine na velikih celicah proizvajajo čist med ki ga lahko damo SC družinam da lahko uspevajo na bolj bornih področjih.

Kaj pa profesionalci?
Ti se preživljajo z čebelami zato mora še bolj nadaljevati.
Pravzaprav je isto kot pri bolj naprednih samo da bo šlo veliko hitreje. Zaradi spretnosti in izkušenj bo dosti hitreje sposoben ustvarit ločen čebelnjak, ki bo stran kolikor je le možno od ostalih družin z velikimi celicami. Ravno tako ima na voljo dovolj hrane da kadarkoli nahrani nukleuse. Je sposoben selektivne vzreje matic saj to že počne. Najbolj pomembno: Ne spremeni preveč družin naenkrat, more it korak po korak še posebej ker more zavzeti nov način upravljanja z čebelami brez tretiranja.
V nobenem primeru naj takoj ne začne z velikimi družinami, naj dela z nukleusi dokler ne spozna kako se čebele uspešno samostojno branijo brez tretiranja. Z SC bi se bistveno obšlo selitve.

V vsakem primeru, pri SC čebelah se moramo vedno zanašati na izkušene čebelarje ki vedo največ o odpornem vzrejevanju. To je povzeto v Erikovi študiji in natančno razloži kako ravnati.

Tukaj je povzetek nekaterih namigov.
_________________
Miha M.

Zlatko H · Objavljeno: 08 Dec 2015 08:09 Naslov sporočila:

Miha,

oprosti za zamudo, danes sem prebral tvoj prevod in se ti za opravljeno delo zahvaljujem, vem da sem pozen z zahvalo, ampak bolje pozno kot nikoli.

Bodi dobro

Zlatko
_________________
Če želimo premagati nove bolezni, ki so se pojavile pri čebelah, je nujno in potrebno poiskati pravo razmerje med želodčnimi sokovi in krvnimi sokovi čebel.
dr. Rudolf Steiner, Dornach 1923

klopotec · Objavljeno: 08 Dec 2015 09:23 Naslov sporočila:

Jaz pa tega nisem videl. Hvala Miha.
_________________
Vsega imamo preveč. Donirajte tistim, ki sami ne zmorejo.
V tem trenutku morda beguncem in njihovim nič krivim otrokom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli